NA OBISKU V KS Dr. Petra Držaja
Gordijski vozel toplifikacije
Odkriti pravi pbraz in otipati življenjski utrip neke krajevne skupnosti kakršna je KS Dr. Petra Deržaja, na področju katere je večina uradov in uslanov, kamor je treba večkrat stopili zaradi takšnega ali drugačnega opravka, je obenem lahko in težko. Tu se nahaja sedei občinske »vlade« in vseh njenih služb, raznih družbenopolitičnih organizacij. /dravstvenih usla-nov, največji hotelski objekl »Ilirija« in sploh je tu. lahko rečemo center Siškc.
Kdojenapotezi?
Ob zadnji reorganizaciji kra-jevne skupnosti Zg. Šiška, so se krajani odločili svojo krajevno skupnost poimenovati po pad-lem partizanskem zdravniku dr. Petru Držaju, katerega ime nosi tudi zelo znana bolnica. ki je lo-cirana v neposredni bližini. Koje bila zgrajena. v tem okolišu nih-če ni vedel, kaj je to onesnažen zrak. S tem smo mimogrede dregnili v največji problem, ne samo bolnice, ampak tudi vseh prebivalcev te in sosednjih kra-
jevnih skupnosti. Na območju njihove krajevne skupnosti je največ stanovanjskih objektov in zasebnih hiš, ki še vedno niso priključeni na daljinsko ogreva-nje in iz katerih kurišča na trda in tekoča goriva skozi dimnike bruhajo ogrornne količine smoga in dima. To si ni težko zamisliti, če to ilustriramo s številkami. Od skupnega števila 1300 gospo-dinjstev, kolikor jih šteje krajev-na skupnost, je kar 800 takšnih, ki ogrevajo stanovanja z omenje-nimi gorivi, so nam razlagali Jo-že Gabrovšek, predsednik sveta
KS, Alojz Sodja, zelo aktiven krajan in dolgoletni prebivalec kraja in Zlata Gavrilovič, tajnica KS. Na vprašanje, kdaj in na kakšen način nameravajo rešiti to vprašanje. niso našli pravega odgovora, razen da oni na to nimajo nobene moči. Tisti, ki jih to zadeva, pravijo, da ni denarja, so nam rekli. Mestna Energetska skupnost je pripravila načrte za primarni vod daljinskega ogreva-nja, nima pa sredstev za izvedbo. Stanovanjska skupnost, ki bi morala biti nosilec celotne akcije toplifikacije z izvedbo sekundar-nega omrežja za stanovanjske objekte v družbeni lasti, pa prav tako nima potrebnega denarja. Tako bi zdaj lahko vprašali sa-mo, kdo je na potezi ali kdo bo preseka) finančni gordijski vozel toplifikacije. Prej ali slej ga bo treba presekati.
Samo male črne točke    -komunale
Vsa pomembnejša ktjmunalna vprašanja imajo pri njih rešena, ostaja satno nekaj obrobnih. za katere je treba imeti le nekoliko več volje in pripravljenosti, da bi jih odpravili. Kanalizacija v Go-spodinjski ulici ni nerešljiv pro-blem, če bi ga bilo mogoče reše-vati samostojno, vendar je pove-zan s toplifikacijo. tako da bo šele takrat rešljiv. Manjša komu-nalna ureditev je namestitev vi-seče prometne signaltzacije na Derčevi cesti pred osnovno šolo »Rfharda Jakopiča«. ne le zaradi šolskih otrok. temveč tudi zaradi obiskovalcev zdravstvenega do-
ma in bolnice. Tudi ureditvi ži-vih meja v okolici šole in zdrav-stvenega doma bi bilo treba za-radi prometne varnosti posvetiti primerno pozornost. Krajanom povzroča nekaj problemov par-kiranje avtomobilov in avtobu-sov pred hotelom ob Derčevi ce-sti, zavedajo pa se, da tega ni mogoče Tešiti, saj v bližini ni dru-gih primernejših prostorov. Med črnimi točkami je še vedno fasa-da stolpnice na Celovški 103, pričakujejo pa, da bo sanovanj-ska skupnost vsaj letos izpolnila obljubo in opravila prepotrebno sanacijo. Zadovoljni so, da jim je lansko leto uspelo zadovoljivo rešiti prenovo cestišča in pločni-kov med hotelom »Ilirija«, os-novno šolo in Zdravstvenim do-mom, kjer so bile ob dežju ved-no same mlakuže.
Oblike zbliževanja med krajani
Njihova krajevna skupnost je začela rasti v glavnem šele v letih po zadnji vojni. največji del pa je nastajal pred približno dvajseti-mi leti. Njena značilnost je sta-rostna struktura krajanov, lahko bi rekli, da se stara. Od približno 2700 prebivalcev je kar 750 kra-janov starejših nad 60 let, otrok mlajših od 14 let pa je le okrog 400. Takšna sestava krajanov povzroča mnoge težave. tako pri oblikovanju krajevne samoupra-ve ali še več pri formiranju ekip civilne zaščite, pravi Alojz So-dja. Druga značilnost prebivul-stva je. da se krajani zaradi zna-čilne tnestne urbanizacije med seboj zelo tnalo ali slabo pozna-jo. kar še bolj otežuje delo kra-jevne samouprave in delegacij.' Zato skušajo najti razne oblike povezav in stikov. da bi poživeli dru^tveno in družabno življenje.
Pred nedavnim so ustanovili dru-štvo upokojencev, ki je takoj po-kazalo upravičenost obstoja. Kontaktno vlogo igra tudi šport-no rekreativno društvo, katerega članstvo bi radi pomnožili z vse-mi starostnimi strukturami, s tem ciljetn so ustanovili ženski krožek pletilskih in ročnih del, sedaj razmišljajo o ustanovitvi kuharskega krožka in še marsi-kaj imajo v snovanju. Svoj del h kulturnemu in družabnemu življenju prispeva 18 članski mo-ški pevski zbor ZZB »Karol Pa-hor«. ki se redno sestaja na vajah v glasbeni sobi na osnovni šoli. nastopa na domačih proslavah in prireditvah, pogosto pa s kon-certi nastopa v drugih krajih. Priložnost za zbliževanje kraja-nov ponuja tudi srečevanje s po-brateno KS Češnjice v Tuhinjski dolini. kjer je med vojno padel dr. Peter Deržaj. Med zelo ko-ristno obliko sodi redno merje-nje krvnega tlaka krajanov, ne samo zaradi medsebojnih stikov, še bolj iz zdravstvenih pogledov.
Med ad hoc pogovorom
Naš obislPje bil priložnost. da stno zvedeli še to in ono. Napri-mer to, da zelo dobro sodelujejo s tukajšnjimi delovnimi organi-zacijami. zlasti z LEK-om. hote-lom »Ilirija« in osnovno šolo »Riharda Jakopiča«. da niso za-dovoljni z odpiralnim časom mesnice »Gavrilovič«, s poslov-. nim časom in organizacijo poslo-vanja bližnje »Jugobanke«- niti pošte. kako računajo v prihod-nosti na družbeni center v bližini Vodnikove domačije ter da bi radi uresničili sanacijo stare ska-kalnice v rekreativne namene z dostopi v Mostec in zlasti na Rožnik.
Ivo Osolnik