Največji lUrenski dnevnik ▼ Združenih državah Vetfa za rse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List; slovenskih delavcev v Ameriki. S The largest Slovenian Daily in i the United States. I Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second 01— Matter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: 00ETLANDT 2876 NO. 204. — STEV. 294. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 15, 1923. — SOBOTA, 15. DECEMBRA, 1923. VOLUME XXXL — LETNIK XXXI. ZVEZA MED NARODNJAKI IN KOMUNISTI Nemiki komunisti in nacijonalisti se bodo združili v namenu, da strmoglavijo predsednika nemške republike, Eberta. — Francozi ne zaupajo Marru, ki se je zavzel za Ligo narodov. — Mislijo, da ni to ničesar drugega kot diplomatičen trik. — Amerikanci navzoči pri pogajanjih glede reparacij. Berlin, Nenu'ija, 14. decembra. — Notranje politični razvoji v Nemčiji j>ostajajo vsak dan bolj zapleteni in bolj resni. Sedaj se je zatun. Now Vorfc City. N V "O L A 8 NARODA** _ (Voice ef the People) ._jeowed K very Day Except Sunday* awd Holidays._ hrte volja hat za Amerike [ Za Mew Verk za telo lete ....................»7.0 In Canede ................ t* 00 Za pol leta ................................................W-5 «e mm» *m*m ....................... M <0 Za iweeemetwo za eelo leto------------97J) Že ftetrt lete ..................... $1.50 Za pol leta • ...................... iaSacr pt'on Yearly M-OB___ Advert leement en Aqreement-_______~Aui*jo. Dorar naj M blagovoli po- sule! on Money Order Ptl acwetnemM kraj« rarrw"T>tkrrv. prosimo da ae nair tudi pr»)in)o blliraHf^i Ratrsrl. da hltrrjr Mjdcmn naslovnika "GLAS M A R O O A" W Certtsndt Street. Borough ef Manhatttan. New York, N. V. Telephone: C»«l»"dt 287« Y>uc r- f^cuh-c.^ ■ "* i. r -----------—;— - ---- ■ ■■■■r — — ŠEMASTA POSTAVA • • v • • • V Washiiitftonu .o boli pros viti jeni, nekateri manj. In tisti, ki so manj. imajo jw>navndi največjo besedo. Sveta doiižnost vsakega poslaiu-a je izpolniti obljube, ki jih je dal svojim volileem ter skrbeti za dobrobit svojege okraja, svoje države in svoje dežele. To je njegova dolžnost, pred katero mora vse drugo ttopiti v ozadje. Kljub temu se pa pojavljajo v poslanski zbornici in v senatu predloge, ki so v direktnem naskrižju z ustavo te dežele in z zdravo človeško pametjo. V kratkem bodo nekateri modrijani predlagali naslednje: v Ameriki rojen otrok, kojega oee je inozemee. ni ameriški državljan. Tak otrok mora prositi za ameriško državljanstvo. Izpolniti mora vse one formalnosti, ki jih zahtevajo od priseljenca, ki je včeraj dospel v Ameriko. Tozadevna predloga najbrže ne bo sprejeta. < V bo pa vseeno sprejeta, l>o ustvarila v Ameriki razed ni sistein kot je uveljavljen po raznih nazadnjaških deželah na svetu. l*roti temu sistemu se je Amerika borila od svojega pričetka. sedaj ga pa hoče uveljaviti. Predloga je posledica vojnega sovraštva in vojne nestrpnosti. Nazadnje bo prišlo tako daleč, da bo imel več pravic in manj dolžnosti tisti, kojega stari oče je bil rojen v Ameriki, ter manj pravic in več dolžnosti človek, kojega stari oce se ni bil odločil za pot v Ameriko. Sveta dolžnost vsakega priseljenca je, da si čimprej nabavi ameriško državljanstvo. To smo že neštetokrat poudarjali in to je samoposebi umevno. Ni pa pošteno, da bi otroci trpeli zastran lalikomišlje-nosti svojih starišev. Kje bi bila že Amerika, če bi bili njeni pijonirji tako šovinistični kot kot so nekateri današnji njihovi nasledniki? Ameriški kongres najbrže ne bo tratil časa s takimi predlogami. Dopisi« S pota. Kar dregnil me je nedavni do-p i* iz Rock Springsa, Wyo.t ko dopisnik omenja, zakaj da sem utih- "H. t jdtta Stvar je taka: Kaj pa naj se vedno piše, in zakaj, ker če pišeš resnico, se gotovo komu zameriS-Lazi je pa dandanes v vseh jezikih po raznih časopisih, kot tudi drugače. Prepir, ravs in kavs, veseli in žalostni dnevi. Prijateljske kot sovražne razmere, vse to se je že obdelovalo po časopisih v letu 1923. Gruden pa nam koncem leta pokoplje naše doživljaje, le spomine nam pust L Smrt je zazibala v večno spanje več znancev in prijateljev. V naui slovenski domovini vlada med sorodnimi brati gonja in pehanje za boljšimi vladnimi stolci, drugod tepta naše brate tujčeva peta, ki ni nie manj neusmiljena kot nekdanji Turek, ki je bil tudi sovražnik Slovanov in vere Kris-tove; tudi on je požigal poslopja naših pradedov, ravnotako šole in cerkve. Naš sedanji sovražnik dela isto, razlika je le ta. da je Turek molil Alaha, tujec, ki nas sedaj zatira, pa je kristjan. Da, žalostni časi! ^ Tako maže nekdo po papirju, a je odpadnik in uganja le hin&v-ščino kot največji farizej; vpije kot misijonar na prižnici: poglejte ga, bojte ae ga, žepe si bo nabasal, dasi je ravno to. kar si sam želi. Polni si le svojo malho ter moist iz IJndi kot kmet iz krav- jega vimena. Poglejte me, križ i-inain na prsih in veren sem, — kriči, v resnici pa živi za vse drugo. Druge obklada z odpadniki, ko sam spada med nje; druge blats^ a sebe ne vidi, da je do grla v blatil. Vse to se je videlo leta 1923. In kaj smo še opaziu v preteklem letu ? Pregovor pravi: — Če hočeš biti grajan, se prični ženiti, ako hočeš, da te hvalijo, pa umrl. Toda bratec opisani poštenjak ali poštenjakoviei so pričeli z drugačnim evangelijem. Že v življenju sovražijo človeka, kadar pa umre, bi pa še mrtvega radi ubili, ako bi bilo mogoče, dasi bi morali biti poučeni, da nas ima lu eden, to je Stvarnik, pravico soditi po smrti. Pa ne samo, da se že mrtvega obsoja, še brska se po starih pradedih (samo da sebe o-lepša pred javnostjo). Vse to smo opazovali leta 1923. Če pomislimo, da se na konvencijah. kjer jih je zbranih po sto in več, dela za prazno čast in hvalo po pol ali še več dneva ter se jih sili po pet ali še več voliti v kak urad. ki ni mnogo več vreden kot strašilo na njivi, da odganja vrabce od zrnja. Urad se da na glasovanje, potem še na ožje glasovanje ter se s tem krati od so-braitov drago plačani čas, za stvar ki bi se lahko pri večerji naredila ter s tem prihranilo stroške članom Jed note. Toda kaj jim jf do tega! Čez par let zopet vpijejo: — Nočem več tega stolčka in nočem Trt q< ni AS SAftODA, 15. DEC. 1923 rada- Ko pa pride konvencija, kako se hvalijo, kot bi jesih prodajali ! Ko so pa izvoljeni, se pa slišijo razne opazke in pribombe, —, češ, sedaj sem jaz gospodar! Leto 1923. gre h koncu, in h koncu naj bi še tudi vse take, tu opisane reči! i — Narod naš, kam ploveš! — J je zapel pred smrtjo goriški slav- i ček, Simon Gregorčič. — Naš čol-nič otmimo! — nam je klical, mi pa gremo po naših takozvanih mladih voditeljih v prepad! Matija Pogorele. Spangler, Pa. Naznanim vam, da vam pošljem dva dolarja za Glas Naroda. Tudi vam naznanim, da me tako raw.no vtr»eli vaš lisi, da ga ne morem prehval-iti. Tako le«pe p.;vei»ti so v njtun. da me kar K- maj pričakujem vlaka, da mi pripelje Glas Naroda. čez 14 let rmaoi vaš list in vedno sem ga vesela. ; Zatorej sem tudi rojakinj > Ano Divjak nagovorila, da mora tudi . ine prav po.n a. rada. Ce ima velik pocketbook, ved?, da ni v njem nič denarja. Ce ima majhen pocketbook, ni v njem nič denarja. Če pa sploh nima pocketbooka. sploh nima denarja. Nikar ne zahtevaj, da bi metala poljube za teboj, ko se poslavljaš od nje. S tem jo kaj lahko naučiš, da ti bo pozneje metala kaj drugega , v glavo, ko boš prepozno hodil k , nji. ; Oe ti pusti govoriti, kar govori. kajti v zakonu ne boš imel dosti prilike za govorjenje. * * * To so jako dobri nasveti. Le j škoda, da jih mladi fantje prema- malo vpoštevajo. • • * Časopisje poroča o nekem mo-j žu, da je izpil v dušku pol kvar-1 ta terpentlna. ) Ko se je zavedel, je rekel, da je bilo to še najboljše žganje, kar ga je pil izza uveljavljenja prohibi- ! cijske postave. * * * Ko dobi mož pismo od svoje žene. mu ni treba drugega preeita-! ti kot zadnje vrstice. In če je mož dober, bo sedel k mizi ter ji poslal tiste cente. * - * i V New Torku je bilo te dni ve-, liko slavje. Praznovali so desetletnico bo-gate gospe. Kakšno desetletnico? Bogata gospa je bila že vdese-tič stara trideset let- * . * * V newyorski jetnišmci so pred-: včerajšnjim z elektriko usmrtili | tri zločince. Eden med njimi, Becker, je zagrozil državnemu pravdrtiku: Če je kaj na onem svetu, bom prišel j nazaj ter se maščeval nad teboj. Državni pravdnik je lahko brez skrbi. Tudi če je kaj na drugem svetil, ne bodo newyorske barabe puščali nazaj. * * * Kitajska je konečno postala resnična republika. Predsednik i je objavil, da so državne zakladnice prazne. * * * Če bi morali narodi plačati voj->'nc predn-o jih prično. bi bil mfr n»; le splošen, temveč tudi večer. * * * Med puncami, posebno med mladimi se je razvila zadnji čas veli- : ka agitacija proti poljubovanju. * * * » V New Yorku so mislile zadnjič prirediti veliko parado. Parade naj bi se udeležile vse, ki niso še ^ nikdar poljubile nobenega moškega. Napočil je naznanjeni dan, toda parada se ni vršila. Ena punca je zbolela druga pa ni hotela sama paradirati. Novice iz Sloveniie. Smrtna kosa. j Dne 20. novembri Je r.a svojem p > est v u v Vojnikn umrl po dalj-:e;n trpljenju v starosti 70 let Anton Rrezovuik. učitelj v pokoju, posestnik in predsednik posojilnice v Vojniku. Bolezen in telesna oslabelost sta ga že pred meseci navezali lia dom. Brezov.'iik se je rodil pod slovensko kmečko strehe v Vrhih pri Slovenjgradcu 1. 1853. Obiskoval je gimnazijo v Celju, moral pa je v 8. razredu zapustiti za\od skupno z Bezenškom kot žrtev narodne zavednosti, ki je bila takrat težka pregreha. Bre-zovnik je odšel nato na učiteljsk"' I>eda.gogij v Gradec in je bil po končanih študijah nastavljen kot provizoričui učitelj pri Mani ji Pu-"čavniai v Pohorju. Nato je slu-ž-k val na šoli v Framu, od !. 1884. pa je deloval v Vojniku do svoje upokojitve leta 1S!.»7. Delo v Vojniku na šolskem, prosvetnem, na-i odno-vzgojnem i« gospodarskem P' 1 ju označujeta in karakterizira-ta njegov trdni značaj bi njegovo jekleno voljo. Takratne šolske in narodne razmere v Vojniku niso -trle mladega slovenskega ueite-Ija. ki se je odločil, da žrtvuje raje svojo kanjon«, kakor da bi se izneveri svojemu narodu. In res Brcaovnik kljub velikim sposab-i iiostim samo radi narodne zavednosti ni rnoegl podati nadučitelj. Anton Krezovnik je zaian k:>t inla-rlirt-ja-ci pisatelj. Iz njegovega , spretnega reresa je izš'o več mladinskih in šaljivih del. Nacijona!-no-politično s^>ada Brezovnik v dr Dečkovo dobo, kateri se imajo Slovenci v celjskem okrožju zahvaliti za t; like uspehe. Od L 1889. dalje je bil Brezovnik član celjskega okrajneg-a šolskega sveta in ?e storil kot tak mnogo dobrega za narodno šolstvo. Posojilnico v Vojniku, ki jo je osnoval saan pred 26 leti, je vodil do mm it i vzorno in požrtvovalno. Z nje-govo smrtjo je zgubil Vojnik enega onih redkih mož, ki niti v najhujših bojih nis> omagali in ki so storili narodu mnogo dobrega. Brezo-vriik jc živel svojim in svojemu narodu. Dne 16. novembra je .v Grosupljem po dolgi mučni '»olezni zatis-nil oči Alojsij Koprive, i^rvrstrai gospodar, reel en trgovce ter na vdušen naprednjak in Ju gosi oven. Hil je duša vsem započetim in iz-\TŠenim gospodarskim in idealnim napravam grosupeljske doline. V Gor. Logatcu je umrl po dalj-:i. mučni 'bolezni bivši dolgoletni tarnanji župan Judi j Lerassd, po-»e>tnik in trgovec, Pokojnik je bil vrl narodnjak in je jako uspešno deloval za napredek domače občine. o V Št. Vidu pri Stični je umrl v starosti 72 let Ivan Marine:«, i>osestiwk, gostilničar in mesar, ugleden podjetnik in splošno priljubi jeai človek. V Celju je nnirla Marija Kuko-vee, soproga Vinka Kukovca, ta-niošnjega stavbenega mojstra. Pokojna je bila hči župana celjske okoliške občine Ant. Fazarinca. Nesreča v Žajražab. Dne 14. novembra okrog šestih zvečer sta se peljala s kolesi po glavni cesti proti Žapužam pod Št. Vidom Vinko Kogovšek in Anton Oilar, oba mizarja dz T>ravelj. Nenadoma je privozil za njima majhen avto, ki je vozil oft desni strani ceste in podrt Kogov*ta » ko- • l . lesa. Avto je KogoA-škovo kolo po-; !■ ml, n ječa pa močno jr-škodoval! ]>o glavi in životu. Šofer se za' žrtve nesreče ni zmenil, ma'rvec ji1' hitro pogasil vse luči na avtni, da( se ni mogle opaziti številke ter! zd-rjal naprej. Kogovšetk je bil na odredb > zdravnika* dr. Cirmana prrj»eljan iz Št. Vida v bolnico Zastrupljenje z gobami. V mariborsko bolnico so prvpe-1 Ijali Ivana Buehmeistra, nočnega Čuvaja v ruški tvomiei dušika, ki se je zastrupil pri uživanju gcb. i Izropana blagajna. V Rogaški Slatini je neznan' uzm >vič vlomil v trgovino Alojzija Ilvalea ter otlnesel iz blagajne 18 tisoč 500 dinarjev. Prijet nevaren tiček. Dne 16. novembra je aretirala j ljubijrairka policija nevarnega, že (1 'l«r< zasledovan ega ta.tu Raj-' munda Jan**žlča iz Krževcev pri. Za g: ebu. Zagrešil je po Hrvatski | m br.g večjih tatvin; v Ljubljani, i koder se je mudil šele prvi dan, I pa je že tekmn dopoldneva odpe-; Ijal kolo železničarja Silvestra ■ MedvevSe&a in ga čez par ur pro-dal Franu Fabjanu za r»00 Din. Poroka. i Dne 18 novembra se je poročil j v Petrovčah I. Juvančie, bančni uradnik v Mariboru, z gdč. Mileno Majdi^evo, hčerko iz znaiie j , r-dbine Petra Majdiča, veleindu-' «:trijalca v Celju. j Nesreča na vlaku. Pri ljubljanskem poštnem vlaku -e je na Zidanem mostu prij)etila 19. nov. nesreča. Kari Ježek je pa-dol s stopnic vagona in se hudo p tšk"dova!. M<«ra4I so ira orepe-: j rti v ljubljansko olnico. Vaš avtomobil in vaše telo. Če povprečen človek, ki ima avtomobil, nc ve o njega sestavu in kako skrbeti zanj, kot ve o. svojem telesu, mu bo avtomobil v jako kratkem (ča.su prenehal služiti- Lastnik avtomobila ve vse o njem, cele ure se peča ž njim «n ga popravlja ter skrbi, da je v dobrem redu. Ali skrbite primerno tudi za svoje telo ? To je najbolj čudoviti stroj, kar jih je na svetu, in največja neumnost rje, zanemarjati ga. Prva potreba je, da je telo čisto. Trinerjevo . Grenko Vino je najboljše sredstvo ; v to svrho. Če hočete Trinerjev I Stenski Koledar za leto 1924 za j svojo sobo, vas bo spominjal sle-' hemi dan vaših dolžnosti. Ta koledar je krasno umetniško delo. j''The Midland Druggist Review'* | Columbus, Ohio, nam piše: "Sprejeli smo Vaš jako lep Koledar za leto 1924. V našem uradu bo zavzemal odlično mesto". Pošljite 10 centov za pokritje pošiljahrh stroškov: Joseph Triner Company 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. V slučaju da imate razpokan obraz ali roke vprašajte vašega lekarnarja ali prodajalca zdravil za Trinerjevo Bočno Raztopino. To je izvrstno sredstvo. JMk^i_____HMn NOVA KAHUPVA PTJIQA NA KRVAVIH POLJANAH Spfitftl Ivai£Mat>& Cena s poStnmo -- $1.50 - 'T* RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bi vie g* slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajfc-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem nporn ter njega zakletvi. Knjiga j« trdo vestna, vsebuj« 3T0 atranl In 25 Klik ta vojn*. "OLA* HAmODA" 81 Oartlandl Streat, Hew York, W T Pošljite svoja božična denai'na darila potom BRZOJAVNEGA PISMA Stroški tega pisma O "7 znašajo samo — %jj -L y a tako nakazana izplačila so izvršena v domovini v teku enega tedna. Naša postrežba je brza in zanesljiva, a cene zmerne. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. «• GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE Siigcalutifiit^ka 2uitiii. S^btmta Ustanovljena 1. 1898 ^mj^^tfKtjr Inkorponrana L lSt>« GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: PrMedrtlk: RUDOLF PERD.TN, 9SS E. 1S5 St.. Cleveland. Ok. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bos 106 Pearl Ave., Lorala, O. Tajnik: JOSEFH PISHLKR. Ely. Minn. Za£aanl blagajnik LOUIS CHAMPA. Box Ml. Ely, Mlam. Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN MOVEHN, «11 — lltk At*, lut« Duluth, Minn Vrhovni zdravnik: O*. JOB. V. GRAHEK, SOS American State Bank Bid«., CM Ormnl St. a| Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: 4NTOK EBAPNIK. Room 206 Bakeweil Bid*., tor. DUmond and Gfmst streets. ■pittabur»h. Pa. MOHOR MLADIC. 1S34 W. 18 Street CWcajfO. I1L f'RASK 8KRA BEC. 4822 Waahln«ton Street. Denver. Cola. .. : w . Porotni odbor. LEX3N'ARD BLADODKTK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bids., PuyaUup, Wash. FRANK ZORICH. «317 St. Clair Ave.. Clevaland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PTRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. 0. PAULINE ERMGNC, SSS Park Str.. Milwaukee. VT1«. J08IP STERLE. 404 E. Meaa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CKl.ARG. 638 Market Street. Waukegan. in. ■ Jednotlno aradno (laallo: "GlM Naroda**. ■ Vee etvarl tikajo? © ae uradnih aadev kakor tn<51 denarne poBIlJatve naj ae pofilljajo na glavnega tajnika. Vee pritožbe naj ae poillja na pred- eednllra porotnega odbora. Frolnj« aa f prejem novih ftlanov In botnUlca •pričevala na1 ae poSllJa na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katollika Jednota Le priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor Zeli postati član te ortrantzacije. naj ae zslaal tajnik« bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev se pa obrnlta na bL tajnika- Novo drufttvo se lahko vstanovi ■ 8 Mani ah Slanicami Iz Jugoslavije. Dviganje potopljenih ladij iz Donave. Družbi, ki se bavi z dviganjem potopljenih objektov iz Donave, sseoie pcsrciilo d vi umiti doklej dve ladji: "'Marasa"T in ''lia;r g."»s.pr» fsellijefve s protš-njo., da «e izjavi o ovojem otlno--aju napram franaoskemu kapitanu Cailierju; ki je 1>il v Beogradu aretiran pod sunmjo, da je umor.I njenega moža. Gospa je od-g-r>vor:la s kratkim p>-.nvni, v katerem odloc-no protestira proti izjavi svojega svaka Otona Isellija, da je ime1 a ljubavno razmerje s Carlierjem. Ona izjavlja, da earlier že od leta 1!H4. ni bil v njihovi h'tsi. Ako jo to resnično, potom so bo preiskava pač morala \n»š''ti v drugi smeri in utegne prili na dnevni red z )pet predpostavka o političnih motivih umora. | Odgovornost sa železniške nesreče. Pr motni minister dr. Jankovie ie podpisal naro vršili svoje delo, spadajoče v njih depart merite, z največjo unemo in zvestobo in naj-\'ečjo naglico. Policijski department je bil zaposlen noč in dan. Havno dvajset dni po strelih, ki so uničili življemja bančnih u-aluibencev Barlowa in McLaughli na ▼ Brooklynu, je imel okrajni pravdnik Mr. Dood v rokah polne dokaze, s katerimi lahko utemelji uvojo prošnjo za dvignjenje obtožb in vsi osumljeni so bili pod ključem, * izjemo dveh Toda tudi ta dva nimata nobenega upanja, da bi končno ušla usodi. To je bilo brez dvoma usešno in hitro delo. inšpiracijski uspehi Sherlock lIoLrntisa in drugih detektivov v povestih so zanimivi, a vsakdo, ki pozna razkrinkavanje zločinov, ve tud , da je celih devetdeset odstotkov sledi napačnih, katerih pa kljub temu ni mogoče zane. mar jat i, in da je pot, vodeča k razkritju, zabarikadirana od sveta laži. Ce ju/mislimo, da je pojasnjen je Diamiondovega slučaja v tako kratkem času predstavljale le deset odstotkov dejanskega de la, potem je jasno, kako velika je bila eneržija in kompetenca poli cijskih naporov. Naslednja povest slučaja bo pokazala jasno procese, s pomočjo katerih so bili zločinci zasačeni. Nekateri teh korakov so bili pojasnjeni v listih od dneva do dne--va, a dosti je tndi takih, katerih ni mogoče ob sedanjem času objaviti, iz povsem razumljivih raz logov. Pregled celega dogodka pa bo razkril nove pogoje in faktorje, ki zaslužijo polno pozornost ne ne uradnikov, katerim je poverjena naloga upravljanja mestnih zadev. temveč tudi bankirjev in trgovcev, ki so Vpeli vsled delovanja banditov in ljudi, kojih na loga je proučevati socijalne raz vofje. Najbolj važna posledica tegi» slnčaja p« je. da obljublja obrnit' splošno pozornost na probleme svazane s takozvanim "zločinskim valom" ter uveljaviti kake otolkel po gbi-t vi, da je moral v bolnico. York vedno kak človek, ki tuhta ; načine, kako bi se polastil denarja ali dragocenosti. Če so ljudje, ki za počil o ali izvedejo te zločine, nevedni, jim je vendar lastna ži-valska prebrisanost dolenjih slojev prebivalstva, ki je stvar sama zase in ki je popolnoma nerazum-i ljiva onim. ki žive na solneu. Nizki svet dela s silo, a živi s prebrisanostjo, da prekani kolikor pač more svet, katerega skuša opleni- j u.- Znano je, da je roparski napad, ki se je končal z umorom obeh bančnih služabnikov, živel v glavah najmanj treh ljudi približno že eno leto; da so bili načrti pripravljeni, vsaj deloma, v notranjosti banke same in da je bilo končno najetih nekako deset ljudi, da izdelajo podrobnosti zločina in 'bega. Dejstva v slučaju, kolikor so znana, dvigajo zastor s cele sliko ter mečejo luč na veliko število zločinov, ki so ostali dosedaj temni in nepojasnjeni. Takoj po završeni tragediji je bila sporočena vest postajam na 72. in 74- cesti ter brooklynskemu in manhattanskemu glavnemu stanu. Glavni inšpektor Lahev in jaz iz Manhattana, kapitan Carey iz brooklvnskega glavnega stana, detektivski kapitan Busby in veliko število detektivov je dospelo nato kmalu na pozorišče umora. Poiskane so bile vse priče, ki bi mogle dati le količkaj informacij. Ko so našli zapuščeni Cadillac, so takoj registrirali številko plošče ter odtise prstov na kari. Detektivska seržanta Sunt in To- I i ca licenčne plošče, a je mogel sneti le eno. Ko so dve uri pozneje dobili Cadillac avtomobil, je še vedno o-stala plošča s številko 961,094 in na tleh avtomobila sta ležali dve raztrgani škatlji za patrone in prazen futeral za revolver, kar je znač:lo, da so banditje na poti na postajo nabasali revolverje. — Te stvari in par odtisov prstov, o katerih ni treba na drobno govoriti, . • • i je bilo vse, kar so pustili morilci za seboj. Vse je kazalo, da jim je bila sreča mila. Opravili so pa svo je delo hitro ter so navidez srečno ušli s plenom. Imeli so denar. — ! svet je velik in New York je ogromen kup sena. v katerem je težko najti iglo. * * * Konflikt med zločinsko bratovščino ter silo postave in reda se nikdar ne konča ter je predvsem bitka z duševnim orožjem ter iznajdljivostjo. Življenje preganjanih napravi zločince skrajno premetene, kajti čuječi ali speči so vedno v nevarnosti za prostost ali celo življenje. Pri sestavi načrtov za zločinsko delovanje morajo vse izračunati z matematično natančnostjo ali pa se jim vse izjalovi. Izjalovljenje pa pomeni ječo in v hujših slučajih smrt. Obsežnost zločinov, kot je bil ta, katerega se izvrši v par minutah, potrebuje mesece in mesece priprav. Bankir ali trgovec, kojega posel je imeti pri roki vedno večje množine denarja ali pa dragocenega blaga, mora vedeti, da je v tako obljudeni občini kot je New denarja in kovčegoin, katerega je nosil McLaughlin, je ubogi mla-Jdič izdihnil v naročju nekega pol-1 nika, katerega je srečal na vlaku. ! Vse je bilo končano v dosti i krajšem času kot je mogoče povedati. Zločin je bil izvršen na hladen. premišljen La neusmiljen način. Večina potnikov, ki so prišli z vlaka na postajo, se je porazgubila. Eden teh potnikov, pohab-, ljen prejšnji vojak, ki je stal, kjer . so žvižgale krogle, je ostal, da si j ijapravi duševno sliko morilcev, | da pozneje potrdi njih identiČnost. • Mrs. "Wenit, ki prodaja časopise. 1 je čula sedem strelov ter bi mogo-1 če videla zločince do konca, če bi I ne omedlela, ko je videla opotekati se McLaughlina preko posta-, je. To je bilo vse. Mrtvi trupli sta - obležali na postaji. *Na vogalu ceste so stali trije ' avtomobili. Prvi je bil lep nov Cadillac ukraden nekemu Mon-skiju na Grand Concouerse. Dru-( gi je bil Ford in za njim nadaljni j Ford. Oba bandita sta skočila v Cadillac avtomobil ter izginila s 1 prvim Fordom, ki je bil tudi last I morilcev. Dva pLsmonoša. sta sko-' čila v drugi Ford ter pričela za-j sledovanje. a nista mogla prehiteti Forda, ki je vozil pred njima. Naloga prvega Forda je namreč ! bila, ščititi bežeči Cadillac. Avtomobili so vozili po redko obljudenih cestah, kjer je le malo hiš. Pot je bila dobro izbrana, dokler niso prišli na 67- cesti do Jame. izkopane za polaganje novih cevi. Neki človek iz prvega Forda je izstopil ter odstranil % CadUla- Prazgodovinske dupline v New Yorku. Francis A. Collins. Titled nekega čudnega slučaja so našli v srcu mesta New York a več duplin, v katerih so nekoč živeli in umirali prazgr.lovin^ki ljudje- Te dupline se nahajajo ob iztočnem obronku gričev, v bližini gorenjega dela Manhattan otoku, par sto korakov vstran ob Broad-Maya, čeprav dele ma zakrita od rastlinstva dveh stoletij, so ostala ta primitivna bivališča vendar dobro ohranjena. Napravljeni so bili načrti, da se restavrira ta pe-činska stanovanja kot so prvotno izgledala in da se nastani tukaj družino Indi:anrev, potomcev prvotnih pnVivaleev, da zaključi sliko. Pod v<>d-1 voir izurjenih stsri-nesloveev 1- 1«> ta dupVrnska stano vaiija oeist'li ter pregradili. Notranjost bo zapet opremljena s kožami in priprovto posodo. V razpokah pečin so našli ostanke or?"'li'»l' «vfti-> ! in fT otf'i 'išči ho'a 71. pet ' / vljena. V teh durdnah bo živela družina kakega pol duea-ta Indijancev. noseča domače kostume one dobe. Zgradili bodo tudi več hiš iz skorje, pokrite s kožami. Inwood Hill je edini del Manhattan otoka, ki je ostal neizpre-menjen kljub vedno naraščajočemu prebivalstvu. Sreča je hotela, da so bila duplin-ka bivališča slučajno vključena ** ozemlje novega Inwood H_ parka. Ozemlje obsega 116 akrov ter je označeno kot mestni park. Na tem ozemlju je par privatnih rezidenc, a prvotna lepota okolice je bila slučajno hranjena. Park bo otvor-jen za javnost približno v enem letu- Starodavna duplinska bivališča mo starinoslovci skrbno preiskali. Dognalo se je da bo majhen izdatek, približno dva tisoč dolarjev. zadostoval, da se restavrira ta bivališča v njih prvotno obliko. Načrt je bil navdušeno odobren od newyorskega komisarja za parke, dveh ne\vyorških muzejev, ki proučava življenje Indijancev ter več arheoloških družb, ki bodo nudile vso potrebno pomoč. Restavracijski načrt je izdelal Reginald Pelham Bolton, ki je »avtoriteta za indijanske starožlt-nosti v bližini New Yorka. Mogoče bo nastaniti tukaj potomce prvotnega plemena Indijancev ki so živeli v teh duplin-skih bivališčih preti prihodom Iludsona. Ostane'« tega prvotnega plemena ž?vi še vedno v \Vis-consanu in Oklaluuni. To so potomci rodu Delaware, ki je nekoč la-stoval zemljo na iztočni obali Hudson reke. Ko bodo ta duplinska bivališča rtMavrirana in obljudena, bo postavljena krog o-zemlja ograja, da se jih na ta način zavaruje. Da s« iapopolni sliko prazgodovinskega nrwyorikega življenja, bodo nosili ti Indijanci natančne reprodukcije oblek kot so jih nosili prvini prebivalci Man ha t tana. Podrobno informacije glede tega nudi natančen opis domačinov ,katerega je spisal neki nizozemski pri-eljmer leta I60O. Prvotni prebivalci New Yorka so ljubili kožuhovino. Nosili so jo neprestano poleti in porimi ter že takrat uveljavili sedanjo žensk* modo, da se nosi sredi največje poletne vročine kožuhe. Najbolj običajne so bHe kožu-hovine iz mM ved je kože, kajti te jeb ilo najlažje dobiti. V oni dobi je bil Manhattan otok poln medvedov. Isto kožuhovino so nosili pozimi in poleti in a*rer v gorkem letnem čaau z dlako na zunanjo stran in v mrrlem z dlako na notranjo nt ran Nekaterim razredom Newyor-čanov se dane« očita, da se preveč radi leno oblačijo in da lju-! hi jo kričeče barve. Todi prvotni prebivalci Manhatana so ljubili barve in razkošje. Obleke 90 bile pogosto okrašene a številnim svetlim perjem. posebno peres r divjega urana. Precej izurjenosti so kaaali domačini pri barvanju t«4k peres ter njih kombiniranju f prfeenrtljive učinke. £4 ao «t tudi radi barvali obraze ter se ni*o strašili naporov in težav, da si preskrbe potrebna barvila. Barvilo, ki je služilo kot rdečica. so mogli najti le daleč proti zapadu ter so ga prinašali na Manhattan otok po dolgih potovanjih. Najbolj priljubljeni barvi sta bili rdeča in črna. S temi j nečimurnostmi pa so se pečali izključno le moški. Prvotno prebivalci Manhatta-na niso imeli nobenega sistema, da spravijo s poti odpadke. Vse vrste odpadkov sa metali direktno pred vrata duplin in koč Lz sko-rij. P-eiskava teh odpadkov je razkrila številna zan'miva dejstva trle le vsakdanjogo življenja v teh davnih časih. Odpadki služijo tudi kot nekako merilo za določe nje starosti teh naselbin. Nekateri ti kupi odpadkov so tri. štiri al* več čevljev globoki ter po pol akra raosežni. Očividno je bilo treba dolgih dob časa. da se "i^ere tiko množ;no odnadkov odkor>avan?u trh skladov tei skrbnem presojanju so našjj što viinp zanimive relikviie Starino-s'ovci so našli, da postajojo orožja :n orodja teh preVvileev tem primitivnejša. čim globi ie «e kop lje mod ostanki in odpadki. Jasno je, da so prvotni prebivalci Manhattana neizmerno ljubili ostrige, kajti školjke ostrig r.ajedmo v velikanskih množinah tudi v najirlobliih plasteh teh odpadkov. Značilno je. da ni mogoče najti nLkakih školjk navadnih "elamsov". čeprav je bilo vodovje krog Manhattana brez dvoma polno elamsov. Clamsi lože globlje v vodi ter jih je treba izkopavati, a Indijanci so bili preveč leni. da bi se mučili s tem. Prvotni Newyorcani so tudi ljubili morske rake ali lobsterj*.-Niso pa se mogli odločiti, da bi zlomili škarje, najbrž radi majhnega napora ki je zvezan s tem. V gorenjih plasteh teh odpadkov najdemo stvari, ki kažejo, da so ibili ti Indijanci a- stiku »s prvotnimi nizozemskimi naseljenci. V nižjih plasteh izginejo ti sledovi in iz tega se sklepa, da so nastali t; kupi dolgo pred prihodom belih ljudi, mogoče stoletja poprej. Ti Indijanci so nad vse radi jedli meso. V teh odpadkih je na cele tope kosti ki kažejo, da so zavživali Indijanci vse vrste divjih živali. Indijanci so zavžili vse, kar so mogli najti, vključno srne medvede, rakune in druge divje živali. Zavžili so tudi ptiče, vključno divje gosi, orle, števil-ii ' vrste rib ter celo kače. Med temi odpadki najdemo razbite okost najke psov, ki nam pripovedujejo svojo lasto povest. Indijanci so i»>kopali nekatere svoje pse nedotaknjene. a razbiti okostnjaki ka-ž jo jasno, da so se tudi psi ogla-s li na jedilnem listku teh Indi-j.-uieev. Indijanci so dosti svoje hrane slruhali. Po vseh teh stoletjih naj-demo še vedno karbonizirane o-stanke živil. Pri restavraciji du plinskih stanovanj bodo gorela ognja z ognjem na natančno istih ognjiščih kot so gorela preti dav-n:rai stoletji. Dim, ki se bo dvigal proti nebu iz teh skalnih pečin, bo izpopolnil sliko. Čeprav je bilo dosti duplin ter skrivališč pod skalami na Manhattan otoku v tej prvotni dobi, so si izbrali domačini le one dupline, ki so se odpirale na iztočno stran. Z zapadne strani so pihali mrzli vetrovi natančno tako kot še danes. Iztočne strani otoka so bile vsled tega v vsakem slučaju gorkejše. Današnji Newyorvan, ki živi danes na zapadni strani mest* ter se mora boriti pozimi z mrzlimi vetrovi, ko se vrača do-mjv, bo gotovo simpatkriral s pi-votnimi prebivalci Manhattana. Prvotni prebivalci, ki so si mogli privoščiti razkošje hiše tekom r/.nskega časa, so si postavili slikovito zavetje iz drevesnih sko-rij. Te hiše w> sgradili na ta na-čin, da so zabili v tla veliko število drogov v krogu ter zvezali skupaj vrbe drogov. Zunanjo stran so nato pokrili s skorjo dreves m kožami, z luknjo na vrhu, ki je služila kot dinraik- Boljše izdelane koče so bile četverokotne oblike ter pokrite s skorjami. ~ CT.AS NAHODA. 15. DEC. 1923 DVORANA, V KATERI SE BO VRŠILA REPUBLIKANSKA KONVENCIJA. <# - - —_.__________ _ * --■■nwnHHK^mi Slika nam pred javlja notranjost Public Auditorija v Cleveland,!, kjer se bo" vršila mesca junijaT~p7^Jegal^a konvencija. Poslopje je veljalo $6,o00. 000. V dvorani jo prostora za dvanajst tisoč oseb. Namerava se postaviti več koč obeh tipov. V teh kočah bodo obesili kože in trofeje. Neka stara, farmska hiša še vedno stoji na do-tičnem ozemlju Ln porabilo se jo bo kot ziin.s-ko bivališče za Indijance. Med posebnostmi naselbine bo tudi prvotni vrelec ali studenec ki je tekel že v dneh Indijancev. Nekaj let nazaj je bil ta studenec napeljan po ceveh v neki vodnjak. a sedaj bo studenec zopet tekel v svoji naravni obliki. Ta, pokrajina je bila znana prvotno j med Indijanci kot " Šorakapka". kar pomeni dobesedno "'prostor vodo'". Vrelec mora biti vsled tega star že najmanj več sto let. V prvotnih nizozemskih časih jo bil: 'Jia:i kot "Spouting Sprint" tort ga pogosto omenja v starih zgo- j dovinah New Yorka. Ne le peč "ne, temveč tudi obrežna črta tega ozemlja je ostala' praktično nespremenjena. Ko je j bil zgrajen Harlem kanal za ladje. je ostal neizpremenjen lop kos ozemlja na južnem bregu Har- ] lem reke. Ta obrežna črta je danes severna meja parka. Griči st j dvigajo strmo od te obali in no- ! katera pribežališča v skalah so ■ 160 čevljev nad vodno črto. Ob; vznožju teh pečin stopi še vedno j drevo, pod katerim se je baje! Henrik Hudson pogajal z Indi-jane'. Duplinska bivališča na Manhattan otoku so mogoče med najboljše ohranjenimi prazgodovin-' skimi mesti v Združenih državah. Danes stoje le par sto korakov j od Broadway a ter je mogoče pri-' ti do njih potom subwava in po-j uličnih kar. Ko bo restavracija teh duplin-skih bivališč dovršena, bo predstavljala eno glavnih znamenitosti New Yorka. - i Japonec in kopeli. 4'Voda je strast Japoncev" p i- > še Elmond de Goncourt. In v resnici so prav redki slučaji, ko se Japonec vsaj enkrat na dan ne' okopa v topli vodi. Pri Japoncih; kopelj ni le sredstvo za snago, am- j pak tudi sredstvo za umiritev in krepitev organizma. Najbolj lju-< bijo Japonci tople kopeli. Na Japonskem je tudi malo slučajev revmatizma. ker so Japonci z vsak dan jim kopanjem nt r jeni proti tej neprijetni in mučni bolezni.' Toplo kopelj Japoncev je povsem primitivno urejena. Ves kopalni aparat obstoja iz lesene banje polne vode. katero greje Japonec na navadni peči. Ko se voda dovolj ugreje. skoči Japonec v banjo in se v4ežr^ tako. da mu gleda le jrla-va iz vode. Vsak Japonec, bodisi odličnik. bogata ali revež, ima tako banjo v svoji hiši. Ako ma je soba premajhna, nese Japonec banjo kar na uikro in se kopa na prostem. __ Skrivnostna nova in smrtonosna sila. Poroča Ernest Brennecke. V bližini velikega nemkega aerodroma pri Fuerthu. štiri milje izven bavarskega mesta Norim-berka. so polja pokrita z mogočnim omrežjem žioe. Pred kratkim je bilo štirinajst francoskih aero-planov, ki so se nahajali na poletu Strassburga v Prago, prisiljenih pristati v bližini teh polja, ki segajo direktno preko glavne zraČ ne črto med Parizom in Dunajem. Te aeroplane so na mestu zaplenile nemške oblasti in piloti so bili aretirani še predno so imeli priliko ugotoviti vzrok njih prisilnega prstanja. Eden teh plotov je pa vendar pronašel, da je bila iz-žfrana več inčev široka luknja v njegovem tar»ku iz aluminija in' da je bila stopljena svinčena cev.' ki je dovajala gazolin, in sicer na ; način, katerega ni mogel razumeti. ( Vsakih par dni so v bližini orne-! njenega letališča prisiljeni aero-plani, da pristanejo in nezmotljiva prednost teh nesreč, in sicei vedno na istem kraju ter na istem mestu, je pričela vzbujati veliko skrb med uradniki francosko- romunske korporacije za zračno službo. Glasi se, da preiskujejo a-genti francoske tajno službo na skrivnem okoloine teh nesrečnih dogodkov, kajti verjetnost navadnih zadreg- s stroji in težavnimi zračnimi toki ne morejo pojasniti teh vznemirljivih nesreč. Ali r-:e poslužujejo Nemci skrivnih žarkov, da uničujejo ter sprav Ijajo izven akcije tuje aeroplane? Ali bi bilo mogoče uporabiti take žarke s še bolj smrtonosnim učinkom na različne druge načine? Številni znanstveniki, ki so tekom zadnjih par tednov posvečali pozornost tem vpraaujem, se nagibajo k mnenju, da je to mogoče ali vsaj skrajno verjetno. Že dolgo vrsto let so se vršili eksperimenti, ne le v Nemčiji, temveč tudi v Angliji in Ameriki, da ae najde način, kako prenašati brezžičnim potom mogočne toke in ne le slabih signalov, ki potrebujejo ojačenja ob sprejemu. — Iznajditelj, ki bo našel pot, da se odpošlje žarek električne energije v katerokoli zaželjeno smer ter' poljubne intenzivnosti, bo brez dvoma inavguriral novo dobo v vojskovanju, znanosti in industn- To so očividno dosegli nemški tehniki v Fuerthu v slučaju francoskih aeroplanov in njih izvan-redni uspeh ne bo mogoče presenetil onih, ki so v zadnjem času pazno zasledovali vse novice glede eksperimentov z vodljivim radijem, katere so vprizorili na veliki transkontinentalni postaji v Nauenu na Nemškem. Ni dolgo tega, ko se je veliko število avtomobilov naenkrat u-etavilo na neki samotni cesti, v, bližini Nauena sredi noči. Nasprotujoča si poročila glede tega dogodka se je objavilo iz različnih 1 uradnih in neuradnih virov. Šte-v;lni izvedenci pa so mnenja, da kažejo vse okolšeine tega slučaja, i da so bile te kare ustavljene od j mogočnega brezžičnega žarka, kojega natančna narava je bila ne-' poznana. Neki nemški tehnik, ki je spremljal dotični oddelek avtomobilov, je izjavil, da je odpo- j slala postaja Nauen v oni noči 1 direkten žarek, ki je imel tako značilne lastnosti in tako moč. da ga lahko smatramo za popolnoma novo bliko brezžičnega žarka. Možnost, da pošilja omrežje žic na polj u poleg Fuertha uničevalne žarke, postane še bolj zanimiva vsled dejstva, da je koncem preteklega leta odlični italijanski znanstvenik, profesor Rota. opisal eksperimente, katere je vršil s teluričnimi toki. prihajajočimi iz zemlje in s katerimi se je pečal slavni lord Kelvin malo pred svo-o smrtjo. Trdil je. da bi bilo mogoče stopiti s temi toki težke mase novine na razdaljo estdesetih *nilj ter spraviti izven akcije brezžično brzojavno postajo na razdaljo dvestotih milj. Uničevalni učinek električnih tokov z visoko frekvenco, katera se lahko polje skozi eter ali brez-zračni prostor, brez uporabe žice, je več kot enkrat dokazal dr. Nikola Tesla. Profesor A. M. Low, dobro znan in precej konservativen angleški znanstveni raziskovalec, se je za-limal za možnost, da se izumi nov in mogočen žarek, ki bi otvarjal neizmerne možnosti. Čeprav je rekel, da so po njegovem mneilju trditve glede nemškega izuma pre cej ''za lase privlečene", je vendar opozoril na dejstvo, da so se znanstveniki že delj časa pečali z razkritjem uove sile, katero bi bi-mogoče projecirati ali vreči skozi ozračje v namenu, da se spravi aeroplane izven akcije. Neki angleški zračni izvedenec, ki je tekom vojne dosti obstreljeval, je preštudiral ves tozadevni problem ter nato izjavil: — Delal sem poskuse pri Bro-pklands z brezžičnimi žarki, da spravim aeroplane na tla, že v pričet ku leta 1917 ter sem intenzivno proučil celi tozadevni predmet. Mislim, da se je iznašlo novo metodo koncentriranja na posebnih kovinah v strojih, mogoče s pomočjo sistemov žičnega omrežja. a mogoče tudi s pomočjo odbijajočih zrcal, kajti večina teh aehoplanov v Nemčiji je morala pristati ali se spustiti na tla ob solnčnih dnevih. — Da se izogne tem žarkom, če ■se jih je sploh uporabljalo, je naj-I boljša metoda leteti zelo nizko, ce- lo tako nizko kot sto čevljev od tal. kajti stroj je nato v dotiku z žarki le na skrajno kratek čas. V veliki višini je stroj očividno pod vplivom in delovanjem žarkov na milje svojega poleta. Očividno obstoja pri tem namen spraviti stroj na tla s tem. da se odreže dobavo gazolina s pomočjo pre-luknjanja tanka ali pa cevi, ki 1 dovaja prazolin v stroj. Vsak ae-j roplan mora pristati ali se spu-I -st it i na tla v teku četrt ure. če se I doseže to. Po mojem mnenju bi i-meli žarki skoraj gotov učinek na stroj, ki bi letel visoko. Jaz sem j bil ranjen v višini 24 000 čevljev, a sem pogosto letel preko sovražnih zakopov v višini 200 čevljev, ije da bi se mi kaj pripetilo. Isto velja glede žarkov kot glede krogel. Zavezniškim vojaškim izvedencem pa ne povzroča v sedanjem trenutku skrbi le dejstvo, da je 'bilo par trgovskih aeroplanov prisiljenih pristati v Nemčiji in da so bili izgubljeni, temveč v dosti večji meri presenetljiva možnost, da lahko oni, ki imajo žarek, 6 katerim 1 ahk^, uničijo na veliko razdaljo zračne stroje, uničijo tudi druge stroje in to na poljubno razdaljo. Skrivnostni novi žarek, če v resnici obstoja, se lahko izkaže kot uničevalno orožje skoro neomejenih možnosti. Če pa bi se ta '.arek uporabilo v miroljubne in koristne svrhe, bi bilo mogoče rešiti veliki problem transmisije ali orenos .sile potom radija. Predrzen vlom v Ljubljani. Zadnje čase se z ziv na dvoboj. I)' Annunzio, ki jo bil radi svoje kratkovidnosti na slabšem, je dobil udarec s sabljo po glavi, ki mu je lasno kožo do vratu precepil. Ker je rana zelo krvavela, je zdravnik v prvem strahu vlil vanjo vsebino cele steklenice železosalmijaka. da ustavi krvavenje. Krvavenje je ponehalo; rana se je lepo zacelila in ostala je samo brazgotina. Ali na obeh straneh brazgotine so polagoma začeli izpadati lasje in izpadali tako dolgo, da ni bilo nobenega lasu več na pesnikovi glavi. Železosalmijak je storil svoje delo. Sredstvo nadaljše lepote. Ena izmed najlepših in najča-robnejših žen evropskih je bila nekako pred 400 leti živeča Diana pi. Poitiers, ki jo je kralj Henrik II- francoski imenoval za vojvo-dinjo valentinsko. Še v svojem 60. letu je imela baje obrazek brez vsakih gub in je bila videti popolnoma dekliška. Njene sodob-nice so govorile o nji, da pozna tajni recept, po katerem pripravljajo zanjo lepotno sredstvo, da je s hud:čem v zvezi in take neumnosti ki izvirajo iz zavisti. Parfumer te krasotiee, pariški lekarnar Oudar je poznal tajnost Dianino. a izdal jo je šele dolgo potem, ko je počivala že v grobnici. Objavil je namreč sledečo izjavo : "Jaz. lekamik parfumer in ra-, n ocelli tk George Oudard s tem izjavljam kot mož časti, odkritosrčnosti in vesti ter v najzvestejšem spominu in ljubem spominjanju na svojo blago gospo in gospodarico, madame Diane de Poitiers, 1 vojvodinjo valentinolsko, da je bilo edino "tajno" sredstvo, ka-> tero je uporabljala, da se je lahko ■ do svoje najvišje starosti rad ova- - la najpopolnejšega zdravja, živ-^jljenske živahnosti, lepote in mladosti, deževnica. Po resnici zagotavljam, da ni na vsem svetu nobenega sredstva, čegar neprestana uporaba bi pri umivanju in kopanju ohranjala mehkejšo in prožnejšo, znojn-ce J čistejše in lepoto popolnejšo, ka-i kor deževnica!" 'I »* * " """ » ' ■ .1 Incident na ljubljanskem Gradu. - ■ Ruski akademrk Grigorjev je v no»M od 18. na 19. novembra napadel s težko palieo grajskega : hišnika Ha rt a r j a, ko mu je prišel - otipi rat, čoš, da ga je pustil tako . dolgo čakati. Grigorjev, ki je bil l bržčas vinjen, je razbil na hisniko- - vem stanovanju več šip. Radi tež- - ke telesne poškodbe se bo moral zagovarjati pred sodnijo. Pogreb Josipa Stritarja. Ljubljana, 29. novembra, i fflorcmtka prertoiim je danw v dežju |?> mogli opremila nek-danjnra po^^vxlarj* nlovviMkffgu difvi, Ifcri** Mirana, ua njegovi zadnji poti. V pMSteijdri grobnici, ki se o*! Ai'crrsmrti leta 1*12. nt odprla, b i p*»čivalo i> ce, ki je v tujini tako zvesto bilo za »voj narod. D »Igo je bilo nje-g vo življenje, 1» jrati nje- g 'Vega vttvarjanja. Izmučen m »tri je legel v irr^b eden najvc£ji!i •»in^v na>ega naroda, ki je preživel vse »veje n Mobnike in učence. Izpolnila se mu je zadnja ieija, da "v tem*ji doinuči le-Ai. predrag mu zmiiji slovenski, iri ji na tu-j*-:n zvr^to, večno je branil sree*\ Cc vpiMla Mirodob.k«9a r > d?nev. rano v jut«*0 polojfcLi na fcaftAfa&c v Nor. domu. Sredi malega palmovega ifjju^t. oUJ.-ui od cvetja in vencev, ji ai mo zrl n**i, ki j<* dajal sb v. Jfttsrsturi rn^r Mnierni-ce. Zaprt«>/ j*; bilo njuguvo dko. Svob< den jI njegov dom, ničesar več mu ne .nore nuditi, isi tudi until je sT4.il! svojo zadnjo d >lž-n < t: Jpnfrui! ga jc do g.vba. Kljub - Ino rfabemu vremenu ie bilo svet 'ftf-e v N«r. domu vedno P>lno obiskovalcev in zlasti mia-di«ia se j** prihajala kar trumoma po^vlarljat od svojega vo4:kega ufentfuL Ljubljana sama se je od Min v žalno obleko. R^e p rrlop-ia cent, po katerih je imel iti žaliti sprevod, H' plapolale črne zastave m gorele vne žarnice. Le medel njihov svit je prodiral sk<«i pcKtn meglo. redih, ki jih je izvrš?l stolni dekan Nadrah. we je najprej poslovil imenom naučne uprave od pokojnika višji šolski nadzornik 1r. Bezjak. pi (».--Javljajoč pesnikovo noodoljivo voljo in silo za ustvarjanje večne lepote in njegove neprecendj ve zasluge za silo v. nrrod, gimnazijci ravnatelj dr. K« run pa imenom profesorskega društva «>d vzgojitelja cele generacije slov. iz» h ne ženst va, moža. ki je bil slovanskim profesorjem v ponos. Ljubljanska v Zvezi pevskih zborov včlanjena društva so zapela turobno "Narodno nagrobni-c«»", nakar se je takoj začel razvijati žalni sprevod. Na čelu godba Dr«i\ske divizije, za njo depu-t arije s )ko!skih druitev z zastavama ljubljanskega in kranj.skega S »kola, oddelek skavtov in nato za <»H;ni praporom in ki-ižem ne-I>ragledne vrste šolske mladine. Vsi ljubljanska in mnogi zaivodi iz bližnje okolice so bili zastopanj s\«ro p ilnufitcviUio, razen najmlajših učencev i« učenk, ki so morali vsled skrajno neugodnega vremena ostati pač doma.. Vrstila se je osnovna Sola Sa osnovno šolo, vse s p<»4iifštevilnimi učiteljskimi zbori, g<*flha Jug slov. že-lezrrtfsrjev. akademiki in za njimi /•■pot tiaočn mladine ljubljanske srodnje šole, deške in dekliške, s svojimi profesorji. Narodni nara-Š-iiaj je pokazal svojo hvaležnost duševnemu velikanu, 'ki mu je s svojim delom omogočil, da se dane* lahko uči v tako krasnem in popolnem jeziku. Sledila so pevska rJrvštva z dvema zastavama, za njimi ljubljanski magistralni uslužbenci s krasnim vencem meotne občine, ki je nosil na trakovih napis: "Velikemu p»4iiku in častnemu meščanu Mestna občina ljubljanska", nato pa dijakinje dekliške realne g'iin-nrzije s erpresnimi vemei in napisi Stritarjevih del. Ze cvetličnim vosom, ki je. 1k1 poln vencev in šopkov, je nosil uslužbenec pogrebne-ga zavoda Stritarjevo odlikovanje: red sv. Save III. raareda, nato se je peljala duhovščina, za njo pa je fieeitero vraneev vleklo mrtvaški galavoz, dostojanstveno, kakor da se zavedajo, kako velikega pokojnika Awijo. Tisoči mi tiaoči, ki so tvorili giwt špalir na celi poti Nar. doma do pokopališča, so *e ae zadnjič poslavljali o i gospoda Mirodalskegm. Ob krati so tvorili čsntni apalir predsta-vitelji. naših pesnikov in pisateljev. \epo«redno za krsto m Aopilj pe*tn»ksorodniki; njegova go-fcpa in sin Milan se radi bolezni pogreba nista mogla udoleižiti. Namestnik velikega župana dvorni svetnik Krem en k in divirijski komandant gen. Stojanovie ata na čelovala vrstam zastopnikov obla-•U in kerponeij. BHa 90 med nji- mi: ljubljanski župan dr. Per-ič, nv-stri župani dr. Hrašovec (Celje). Ciril Pire (Kranj >, dr. Kar-ba (Kamnik), Dra«;. I>mcar (Tržič) in številni žtipsni drugih ob-v"-in. ljubljanski konzularni abor. preisednik npravnoga sod'»ča v < 'e! jij dr. \'rtaiinik, zastopnik: Jrujrih drž. oblasti, podpredsednika Jggodov. deauokratske .stranke A. Turk in pos!. Reisner, rektor universe dr. Kidrič z dekani : univ. profesorji, oficirski zibor, zastopniki politif-nih strank, številnih organizacij, narodno ženstvf itd. Spievod se je pomikal ra\*n ;U'» uro. Po izvršenih obredih v kapo-lx sv, Krištofa so položili Jcs Stritarja k večnemu spanju v pLsa-;elj- o grobn eo, v kateri ž? pcxi*i-vajo: Fran <(ž;da)r Raič. smon Rnt-ir, Iven R'>jncn, Fran stik. Ivan Železnikar, Jcsp Podmil>ak in A ti trm Ašken*. De klice z vem-i pesnikovih d»ji, pevc •1 des>utaeije so stopili v polkrog ■koli ;rro!»a. nakar je imenom slovens': i)i književnikov i/.prt govori ivorni svetnik (ian^l Borisu Miranu i St rit ar ju) zadnje sl«>vo. Z. njim se p «lovil od veli-kep; ptvsnfka Hran k o .If-kanovič, pred -eilrn:k akad. društva "Jadran" čegir častni član je bil Stritar. Mladenke so po'ozile vence ^ pesnikovimi dc-li' na grobnico, pevci so /.apeli "Plagor mu" i« -ri"ob se je zaprl. Objela .sta ga mrak in megla. Zaušnica na napačno adreso. V Kovnu na Litavskem se je na konjski železnici odigral slučaj, ki se je začel dramatično, končal pa zelo komično. Neka elegantna dama je med vožnjo nenadoma vstala ter priložila poleg nje se dečemu postarnemu gospodu dve krepki zaušnici. Slednji je prestrašen odskočil, jecljajoč neka' besed, vendar se dama ni hotela potolažiti in je začela kričati ter je končno celo izbruhnila v jok Slednjič je interveniral sprevodnik ter zahteval od dame, naj na vede vzrok svojega dejanja. Gospod je odločno zanikal, da bi vedel. čemu mu je dama prilož lr zaušnice. Dama je končno sramežljivo priznala, da jo je gospod vščipnil v nogo. Nasprotno je sled nji proti temu odločno protestiral in je izjavil, da je obdolžite\ laž. Tudi je pozval damo, da naj gre ž njim na policijo, kjer se bo stvar razjasnila. Nenadoma pa je zakričala tudi neka druga dama ter je trdila, da je njo istotako nu kdo vščipnil v nogo. Nastala je splošna zmešnjava, dokler ni neki policijski uradnik pod klopjo odkril veliko gos, katero je neka i kmetica tja položila. "Zločinec" je bila torej gos, gospod je pa po nedolžnem dobil zaušnice. Usmiljene Američanke. Iz (rorij ob Žili poročajo: Zilj ske \niervankc .so sc združile v poseben <-dl»or in nainrale dolarje za ziljske ubožce in sirote. Pred kratkim so poslale nabrano sroto — 4*» milijonov avstr. kron — gospodu »T. Fina, ki jo je vestno m'vdelil mod ulx>ce Zilane. Nabiral kam se obdarovani tem potom toplo zahvaljujejo. GLAS NARODA, 15. DEC. 1923 ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Ijnpnp Information >■ »lit. — Jugodav Bomo.) "POGODBENI DELAVCI." Pred kratkim je neki jako raz-| širjeni časopis na Danskem v enem članku o priseljevanju ^ Ameriko svetoval svojim črtate ljem ki in radi ali v Združene dr zave naj si še pred odhoriom pri skrbijo službo v Ameriki, češ. dr bodo potem pripuščeni v zemlje brez vseh težkoe. Brezdvomno tu d i drugi časopisi drugje po Evro pi dajejo takih »asvetov in mno go ljudi res misli, da je temu ta ko. Resnično pa je ravno narobe Nasvet dotičnega časopisa je bi) tako gorostasen in utegne imeti tako usodepolnih posledic za ljudi. ki se dajejo pregovarjati, d? ie danski oddelek Foreign Language Information Service tako poskrbel za to. da se danski čas«., ^»isi v starem kraju pravilno po 1 učijo v dotičnih določbah pris*-jeniskega zakona. Ali kakor re '•■no. tudi drugje — in tako tud ^ri naših ljudeh — vladajo dosti krat popolnoma krivi pojmi o tem la-li je boljše zagotoviti si po ->rej delo v Ameriki ali ne. Resni ^a je ta. da Združene države m dovoljujejo vstopa v zemljo tako zvanim pogodbenem delavceir fcontract laborer), t. j. onim. k 1 >0 si zagotovili delo še pred svo iim prihodom v jZdrulene države Nekatere druge dežele, n. pr. fužni Ameriki, ne le da ne dela-io nikakih težkoč takim "pogodbenim" delavcem marveč jim da >io prednost preti drugimi in ct-'o jim nudijo razne olajšave. Al Združene države zavzemajo rav no nasprotno stališče. Morda iz t* različne priseljeniške politike je nostala zmenjava in nesporazum l.ienje. Združene države — trebh zapomniti si — izključujejo "con tract labor" in dovoljujejo vstop Te onim "pogodbenim delavcem" glede katerih zakon napravi j a rz-ecno izjemo. Že od leta 1885 so ameriški priseljeniški zakoni prepovedali prihod takozvanih "contract laborers namreč delavcev, ki so bil: *:e v starem kraju najeti za delo ' Združenih državah. Da je b;la ta določba vzakonjena. je pripisati dejstvu, da so dostikrat tukajšnji delodajalci potom agentov vdinjali v starem kraju nepoučene delavce. Delodajalec se je obvezoval plačati za prevoz takih delavcev, dočim so se ti morali >bvezati, da bodo tekom določene dobe delali pri njem ob jako nizkih plačah. Posledica tega po '"enjanja pe bilo polamljanje ameriškega delovnega trga in znižanje mezd tukajšnjih delavcev, z* poslenih v enakem delu. S tem je tudi prišlo v Ameriko mnogo ino-, zemcet\ ki niso imeli dosti denar-ia za svoje prevozne stroške in ki niso prihajali, da bi se tukai nastanili, marveč le radi omam-Ijivih obljub delodajalcev, katerim je bilo le do tega, da dobijo delavce po ceni. Da se temu v okom pride, je kongres vzakonO takozvano "contract labor law". Zakon označuje kot "contract laborer" (vnaprej najete delavce) vse inozemce, kateri so prišli v Ameriko vsled nasveta, podpore ili pregovarjanja oseb, ki so jim obljubile ali ponudile delo naj bo ta ponudba ali obljuba resnična ali goljufiva ali kateri prihajajo vsled ustmene, pismene, ali tiskane. izrecne ali prikrite pogodbe v s vrh o kateregasibodi dela, kakor tudi one delavce, ki so prišli vsled oglasov za delo, tiskanih, objavljenih sli razdeljenih v inozemstvu. Število priseljencev, katerim katerim priseljeniške oblasti ne dovoljujejo iz teh vzrokov vstopa v Združene države je precejšnje. Tekom minolih dvajsetih let je povprečno število izključenih 'contract laborers* znašalo 1500 n« leto. Največ jih je bilo izključenih leta 1914, namreč 2798. Zakon proti vnaprej najetim«'delavcem Jt jako strogo določen- Prepoveduje vsako ponudbo dela, ako se sprejem te ponudbe s strani piiseljeuem utegne smatrati kol KAŠELJ js vendar neprijeten znak in m ga n« smo zutmaiiatL Uživajte SEVERA* COUGH BALSAM, kateri oUj&a knUJ t« odvrni mnogo trpljenja. J« ramo tak dober za odrasle kakor za otroke. Cena 28 in 50 cantor. Vpraiajte po lekarnah. SEVERAL COLD AND GRIP TABLETS zoper prehlad, gripo in za od pomoč pn glavoboli vded prehlada. Ctna £0 eeniov. pogodba, in prepoveduje tudi vsako obljubo, ki posebno označuje, 'cake vrste delo bo dotičnik imel opravljati. Raditcga, ako kdo nagovarja svojemu prijatelju, naj pride v Ameriko, češ, da mu je njegov "foreman" obljubil, da ;o tudi njemu dal delo, čim pride sem, utegne to dejstvo imeti zu posledico, da bodo priseljeniške iblasti izključile dotičnega prise jetica. Zakon pa določa tudi nekaj izjem k splošnemu pravilu. Pr's»-Ijenci, ki spadajo k nekaterim poklicem, smejo priti, ako ni drugih ovir, tudi ako so se vnaprej nogodili za delo ta :ko so: igrale' po poklicu, umetniki, predavatelji, pevci, bolniške strežnice, du-hovnaki, vseučiliščni profesorji, priznali znanstveniki, hižn? sluge in služkinje (ne pa osebni po trežniki) in razstavljale i in njihovi pomočniki, ako je kongres o dobril take razstave. Dovoljeno pa je tudi importirati izurjen«, delavce, ako ni tukaj delavcev \ dotični stroki, pod pogojem pa, d-s ie dal Secretary of Labor vnaprej dovoljenje za njih prohod. S tem v zvezi naj omenimo, d? /.akon izključuje od vstopa v Zdr. Iržave tudi vse priseljence, za katere so bili stroški prevoza po-sredno ali neposredno plačani od strani kakega podjetja, jednote. društva, občine ali inozemska vlade. Kaj so pili stari Rimljani? Stari Rimlani so y ili razen vode pravzaprav le v;no. vse druge pijače so bile v navadi samo po provinc i jah. Zrelo grozdje, ki so ga imenovali tudi "viseče (namreč na trti) vino", so trgali v košare. Nato so ga devali v kadi ali čebre. kjer «0 ga tlačili moški z bosimi nogami kakor v vinogradu. Stlačeno grozdje so nesli potem v mehovih pod sti?flcalnico. Mošta, k? -;e je natekel, preden so stlačili grozdje z nogami, često niso pustili vreti, ampak so ga zapečati-U v steklenice in jih hranili v mr-•li vodi. Druga vrsta je bil most, ki se je natekel po tlačenju z no-rami tretja pa kislati mošt iz tro-!>in pod stiskalnico. Večinoma pa devali ves mošt brez razlike v •sto posodo. Na tropine so nal:li vode prideli vinskih droži in nekoliko kuhanega mošta: to zmes o čez 24 ur še enkrat tlačili z notami in stiskali pod stiskalnico. To je bilo vino za sužnje, delavce, vojake, pa tudi za ženske. Stare žene so prav rade pile za vino iz tropin posušenega grozdja, kateremu so primešali kuhanega mošta. Posebno močno, sladko vino so dobili tako, da so pustili grozdje cel teden na solncu, da je o-ve*ieIo in se posušilo. Mošt so spravili v velike, tre-bušaste lončene posode, kjer je vino vrelo; lesenih sodov niso rabili niti še v 1. stoletju pred Kr. Posode so pred uporabo zasmolili-Da bi dobilo vino ^poseben okus. o devali včasih v mošt smolo, sa-der. ilovico, apnenec in mramor. Posode so pustili odprte, po vre-tju pa so jih pokrili s pokrovom in zamazali s sadro. Vinska klet jim je bila hladna, proti severu ležeča čumnata, navadno pod ze-mlio. Boljša vina, ki naj bi dočakala visoko starost, so prelil i. ko so se polno m a umirila, v steklenice in amfore (dvoročne, podolgaste. proti dnu vedno ožje lončene vrče), ki so jih razpostavili v kleti ob stenah ali pa po tleh v pesku Bile so zamaiene z lesenim ali plu tovinastim z am aš kom ter zamazane s sadro ali smolo, da ni mogel srak zraven. Na posodo ali pa na listek, ki je visel na njej. če 5« bila potooda steklena, so napisali ime vina in letnik, t- j. ime konzula dotičnega leta. Pozneje sc prenesli amfore v č umna t o v prvr nadstropja, ki se je imenovola apotheca" ki je ležala tako. da so mogli napeljati vanjo dim, ker so menili, da dim pospešuje staranje vina. Vobče so ljubili stari Rimljani le stara vina; rajši so pili start, vino slabše vrste nego mlado najboljše trte. Bogati Rimljani so bili sploh zelo izbirčni tudi v vinu ; ne le da sa uvažali tuja vina, ampak pridevali so vinu razne .grenke stvari, n. pr. miro, aW>, ra^ne cvete in zelišča \ Bazen vina so Rimljani radi pi-i pijačo "muLsum" (medico), ki >0 jo pripravljali tako. da so vzeli najboljši most mu primešali medu (ena Četrtino vina in eno petino medu) ter ga potem napolnili v steklenice ter jih zamazali s zadro. Čez mesec dni so pijačo zopet prelili v drugo posodo. Izpred sodišča. Surov trgovec z živino ie -Turij Sevirear z Za"hrda. Dne *-?ntembra :>-> j" p xlal Ivan V1- nr. p;- "njo Franca Urše j a Z::brdo k obdolžencu po neko rrvo. Ko t*a se i»:i srebala že na >otu. je pris'o me.l njima radi krave do p*eiy"ra. Sevničar trd:. da •ra je Sešek najprej udar"! za uho, -ar 1:111 je vrnil, za uda ce z de-Vlo palico po glavi pa noče nič vedeti. Ker pa je okrožno sodišče v Celju bolj verjelo ŠeSku, ki jf mel v:--!ed o peto van ih udarcev z nekint debelim predmetom tudi polomljena relvra, je bil Se-vničar obsojen na 2 meseea ostre ječe. Smrtna obsodba V Varaždinu je bil obsujen na •mrt orožnik »Toisjp Peneica. rodom iz Ts*irc, ki je v Bednji ustrelil •ivojo bivšr« zaročenko in njenega m -ža I. Levandiča. Zločin je izvr-"^'1 tretji dan po poi-oki, potem pa je pot:,:al pa g zdovih, dokler •jra ni*:o vjeli. Spoštuj očea in matter... Zoper to božjo zapoved m kazenski zakon se je pregrešil Miha Duša, 221etni radar v T rh ml j ali, Po večkratnih prepirih je meseca oktobra ob neki priliki vrgel na tla svojega lastnega oe:*ta, ga tol- • kel s pestmi in udaril z nekim Its' m po čelu. V svojo mačeho je vrgel kos lesa ter iz hudobije poškodoval pohištvo f.vojega cčetai Pi hočete. Jth pa lahko tudi dobite.! ako peflljete to ceno na Ifarmola Comja- I nv. 684 Garfield Bldp.. Detroit, illcn. HuJSeJo ata'no !n l.ihko br*« utrtidljlv*>r* 1 veSbanJa. ali atradan]a ter ne dcU«.1c alablh uilnkov. —A d v't. POZOR ROJAKI! Slovenski mesar v Pittsburghu, Penna. FRANK ARCH s** r"iporoia v»em Slovencem po Penn sylvanilf. Raipoiilism domače suh* KLOBASE v zabojih. Najmanj 25 funtov v vsakem zaboju. Funt po 30 c. Part>cif»jam tudi debele prašiče. Cena po dogovoru. FRANK ARCH | 5404 B-atler St., Pittsburgh, Pa V«ak pevec bi moral imeti noro izdajo "PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za Štiri moške glasove Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter Tsebu ie 103 najboljših in najnovejši! pesmi z notami. Cena a poštnino $3.00 "GLAS NAHODA" ° Portland t St.. New York. H. Y ravnokar je izšla wvecja hmm mm knjig* Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani. BdEr* Ceng, s poštnino $2.— ^vgi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y. IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V JugoeUvijl — m more iapla^ktl dolarje l« potnikom ▼ Ameriko proti predložitvi od nnertfikega konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to je prt-bUiao $200.— aa enega potnika. V atataju, dm naslovljenec n te-plačilo dolarjev nebi mogel predlo-fitl potrjenega potnega Usta, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali earn pa na noto naroči Izplačati nakazani anesek v dinarjih. Nadalje m nam adi nmeetno pripomnita da nikakor ne moremo pri- I poročati pofiljati čeke ▼ Jiuroalarl- Splofeo mnenje vlada, da ae eekL ki ee glaes na dolarje, tndi t dolarjih izpličajo, kar pa nI rea, ker, kot ie zgoraj omenjeao, je v Jugo-flavlji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje. Tndi posojajo mnogi navadne azneriike Čeke v domovina 11 pa nikakor nlzo pripravni sa ljudi na •leteli, ker ao banke oddaljene ta izplačajo take čeke v dinarjih Šele potem, ko dobe la Amerike potrdilo, i moj ijubi bratrance Franlc in Mar\- Kodeliea in I iank Ando!-tfek. Sune pozdrave pc«iljam Jchnu in Rr ! sem odhajal iz I^eonont, Pa., n i i al*eno karo. Najlepši s? pa zahvalim mejemu ljubc.im bratrancu Johnu -Stip'.'-u in njegovim otroki m. ki m nte sprenxii z vlak ran Iv Uonnelkville, Pa. SK*ne p>-zdrave p vljam tutli Franku Ln -M arv Sk« tiare v Jloon Run. I\i., 1 F.cnl u in Mary Bogr-. L'n ter Franku \'fbx'e\i en, žele«, da bi tudi vi prišli za in»»j. Vs< in skupaj pj. ž'l:m vcirle bnž:ene p:*azn7\e in Frank Sakser State Ikink. j'T b -ste najboljše prstreženi iu : preskrbljeni / vsem, kar vam je ' i> treibno za rja pot v domovino, l:< t wm l»il jaz. Potujem s parn;-: k<-ni "Majcatie" li>. decembra. — Mihae4 Andivjaš iz Ix-numt Fur-na-ce. Pa. Jaz <= s<» podava na j>amik. Pozdraviva Franka in Marv I/ošiai tor otroke. prijateljem se za darove le-po zahvaljujeva. Živeli! — Frank Deanovich. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu '* Glas Naroda". 8 tem boete ustregli t sem Uprava "Glas Naroda" kovcms« IM -a« AS naroo**. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovee. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1.. 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovee. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, "p* 263 strani, ,79 Prihajač. Bpisal Dr. Fr. Detela. Spi oš ti o priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slik* v krasni povesti življenje na kmetih z vbo svojo tesnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakrSno je. Knjiga vsebuje 157 strani. H Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. Zelo zanimiva, iz ipanskega prevedena povesi Vsebuje 170 strani, M Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovee. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-j sestavljen. Vsebuje 239 strani, M Darovana. Spisal Alojzij Dostal. 1 Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, M Halo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po iivo in resnično slikanih domaČih značajih. 1— Vsebuje 231 strani, Ji Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewica. Dve' značilni povesti is ljudskega življenja in trpljenja Vsebuje 123 strani, M fcadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Senoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet £lija Grego rič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-iko umirali mučeniške smrti. Vsebuje 878 strani, ,y| POfTNINA PROSTA "GLAS INARODA" 82 Cortlandt St, New York | MARIJINA POVEST Spini JEAN RAMKAU. Za "Olaa Naroda" priredil J. T. (Nadaljevanje-) 26 — Da, ee je kdo zaeopran nobeno zdravilo ne pomaga. — No, meni je nazadnje vseeno. Radoveden sem, kako bo vaša mati pogledala. Notar je naročen, in vsakdo v okolici ve, da se ima vršiti p«.roka 22. maja. — Odkašljal se je ter začel očitati svoji irni: — In vsc^a tega si ti kriva. Nihče drugi kot ti. Katarina se je pustila zmerjati. Niti z besedico ga ni prekiniti. Molčala je kot je tndi »Jernej molčal. Ona je xlutila. zakaj je bil jezen. Če se bo poroka s Ciprijanoni izjalovila, ne bo mogel povečati svojega posestva- Dišalo mu je imetje .stare go^pe Kolomer. Toda, Peter — mu je začela prigovarjati — saj bi se dalo na kak drug način urrtlrti. — Kako hi sf ilalo urediti? JSam jako radoveden. — < e noč.. Marija nikogar drugepv razen Jerneja, naj bo pa Jernej dedič. — A, tako, tako? Sal a iiwu.sk o si pametna. — Zakaj pa ne? — j<» nadaljevala ženica. — Že večkrat se je ( ' zgodilo kaj takega. Le j>oglej pri Bordenavu in pri Kompajotu. — Seveda. Pri obeh sta bila prvorojenca blazna. — Pra v imaš. toda pri nas je drugačen slučaj ... -I — Slučaj aii ne slučaj?. Jaz ne verujem v noben slučaj. Da bi takega lepega fanta, kot je Ciprijan, pustili na cedilu! Nikdar in nikoli. Zakaj bi ga zapostavljali? In kaj bi rekli ljudje? On je go-apod. On se ne zna ukvarjati s kmečkim delom. — Naj se pa nauči. Tudi Jernej se je moral naučiti. — Seveda se je moral, ker je bil mlajši. — (> bi bil Ciprijan malo skromnejši, bi se zadovoljil b petimi prUtavami v Bardosu. Brez dela bi lahko živel. — To bi bilo premalo zanj. — Naj se pa omeji — je odroila Katarina kateri je začel rasti pogum. Dobro premisli Pet her. V naši hiši naj stanujeta Jernej in Marija. V poročni pogodbi naj se samo ime izpremeni. Namesto Ciprijana zapišite Jerneja. Starec se je nekoliko pomiril. — Tako bi že šlo nekako. Toda Ciprijan bi moral biti zadovoljen. Pa ne vem če bo. On edini ima pravico do vse dedščine. — Ti si gospodar Ti odločuj. — Seveda, jaz sem gospodar. Toda Ciprijan! Le pomisli, kaj bo rekel Ciprijan. — Ker je Ciprijan velik gospod in izobražen človek, bo lahko kje druge dobil nevesto. — Seveda jih lahko dobi. kolikor hoče. Tako lepega obraza in tako lepih rok nima nihče v *osedščini. Pomislil je nekoliko ter rekel Mariji: — Vv bi bilo dobro, če bi bila vaša mati zadovoljni. Meni je nazadnje >e vseno. Sicer pa pojdimo sedaj. Se bomo v gostilni pogovorili. K "Zlati Raci" bomo šli. Ali veste, gospodična Marija, kje je ta gostilna? — Ne, tega pa ne vem. — No vas bom pa jaz od vedel tja. Jaz sem že jedel parkrat fant. — Vi ne veste, kako dobra rebriea imajo. Rebrica pa taka. _ Pa tudi zmueen *rm . . . Vso noč nisem zatisnil očesa. Kaj pa imač |>od pazduho, Katarina! Mož sam ji je dal ugodno prilko. da ga potolaži. — Malo darilce sem ti kupila — je odvrnila skromno. — Nisem vedela, da boš prišel za menoj- Večkrat si govoril, da bi imel rad daljnogled. Ali ga hočeš? — Kaj? Daljnogled si mi kupila? — je vzkliknil Bruskal ves presenečen. — Da in trgovec mi je rekel, da lahko vidiš ž njim kokoš na tri kilometre daleč. ~ Nikar ne brij norcev — jo je zavrnil Bnr.kal ter začel odvijati zavoj. — Ne, trgovec je rekel, da je res dober. — Salament, ta pa ta! Koliko si dala zanj? Najbrž kakih sto frankov. — Ne. manj. Razpr da.a je bila — je pripomnila Marija. — Toda gospod Bruskal. ne bodite tako radovedni. Nihče ne sme vprašati koliko je veljala darila. S tem, da bi izvedeli, bi skrvatill vaši ženi vse veselje. No, pa naj bo. pa naj bo. Saj pravim, ženske so strašno potratne. Daj sem daljnogled. Ga bom jaz n.>sil. Na železniškem mo i»tu go bom preizkusil. Bni.skal je bil naenkrat čisto ukročen. < e bo mogel pregovoriti Ciprijana, se bo posestvo stare gospr Kolomer takoalitako spojilo ž njegovim. Edinole Jerneja ni moge' pojmifi. Kako je vendar mogel prevzeti svojemu bratu to lepo Pa rižanko? Toda ženjske so ženske. Podobne so mladiki, o kateri clo vek n'kdar ne ve, kakšen sad bo rodila. I — Sedaj pa pojdimo v božjem imenu — je rekel Bruskal. — Ti fant, seveda ne moreš iti z nami. — Kaj pa če bi vi vprašali ravnatelja? — se je oglasila Marija — Vsaka beseda je zastonj. Sicer bom pa že gledal, da te bode v par dneh izpustili. Moj bratranec te je spravil sem in bratranef te mora spraviti odtod. Saj nisi preveč zadovoljen t tkaj, kaj ne? — Nič kaj posebno, oče — je odvrnil Jernej. — Prenesto mi že kruli po želodcu! Le hitro, le hitro! • * * Gospa Kohmier je bila sporočila Ciprijanu. kaj ji je pisal* Marija. Izza tistega časa je bil ves divji. Letal je semtertja kot brej glave in vedel, kaj bi počel. Vedno bolj se mu je pa utrjevalo globoko v srcu prepričanje da je Marija zanj izgubljena. — Neumna je — zblaznela je. — Pametna ne more biti, ker se je v norca zaljubila. Najrajši bi odpotoval z očetom v Bordo, pa se mu je zdelo preveč poniževalno- Ps Vedno je pa bil na postaji in čakal vlakov. Slednjič je ugledal »A-eta. ki je stopil iz vagona. — No, oče kaj si sam prišel? — ga je vprašal zamoJklo. — Dober dan, Ciprijan! Da, sam sem prišel. Potovali smo pa akupaj. — Kje sta pa ženski? — Izstopili sta v Sames. Mati je šla z Marijo domov. , (Dalja prihodnjič.) GLAS NARODA, 15. DEC. 1923 Jugoslavia irredenta. Nov iredentističen list na Belo. r Z Reke poročajo: Dne 12. novembra je izšel tukaj nov list "La; :iscosta Adriatiaa". Lwt potskuša I miriti na naši obali iredentistično misel in italijanske odvajalne tendence. Posebno poudarja, da rapalska pogodba ne more veljati in da mora Italija s silo zavoje-vati Dalmacijo ter osvoboditi "ne- i * drešene brate' Pod obtožbo. Iz Trsta poročajo: Italijanska iustiea si je zadnje dni nakopala ' na giavo novo sramoto. Proti jJ :.rem listom v Julijski Krajini, in 1 -icer proti "Edinosti", "Istarski 1 Riječd*' in "Učiteljskemu listu"}] ie uvedena kazenska obravnavaj radi publikacije nekaterih elan-J* kov proti kulturni nesramnosti, ki i \ o je zagrešil rimski minister Gen- ' ile s svoj tin protiwloveflwak'an za-;® conom o šolah. Našteti l'wti so ob- I ' oženi, da .so javno zasramovali istavne naprave države in da soj' 'čuvali slovensko prebivalstvo, I .padajoče h kraljevini Italiji, k tepokorščini napram zakonu ministra Gentilija o preuredbd dol v tovih pokrajinah. Oglejmo Ri o-f; zadje te krivične obtožnice, ki je Saš tako nekulturna, kakor navedba. ki jo je ptvzročila. Ko je zšla zloglasna Gentilijeva nared-»a o preustrojstvu šolstva v novih pokrajinah, je naše časopisje dalo luška ljudskemu ogorčenju nad •krajno nekulturnim, necivMizira-Jm in netaktnim početjem, ki ga :e zagrešil prosvetni minister rim--ke vlade s tem, da je odpravil iz primorskih šol slovenščino in hr-aščino kot učni jezik. "Edinost", 'Istaiska Riječ" m "Učiteljski i«t" so priobčili članke: Ave Caspar, Kalvarija našega ljudstva, Za našo šole!. Slovensko ljudstvo. Proti kulturnemu nasilju, Naskok ta naše šole, L'rad en dokument ;ulturnega nasilja. Ali se je minister Gentile sramoval ali kaj?. Kulturni kanibalizean, Perfidncflt t. :vako je na Tirolskem, Borba za iašo šolo — borba za kruh, Nf<ša | tveta dolžnost, Plat zvona, Kako Irugod in kako pri nas. Ne doti-"ajte se naših šol!, Naša kalvarija, Dajte nam, kar nam je dala rrivična Avstrija, Sursura corda! s članki so listi izrazili neskončno lezadovoljstvo in kulturen pro-est naroda, ki Čuti kultumejše. »ego oni, v čegar okviru mu je dovoljeno negovanje kulture. Sedaj >a poglejmo, kaj je nato stopila aška justica! Nastopila je radi eh protestov kot tožnik proti bra-liteljeni najelementarnejššh pra-ic jugoslovenskega naroda, ki živi v Italiji. To je pač perfidnost, d je ni zmožen državni pravdnik / vsaki državi. Zdi se, da je v Ita-iji že postal običaj dveh izsdaj >ravice: ene za državljane lastne larodnosti. druge pa za podanike leitalijanske krvi. Danes je jugo-•1 o vensko časopisje v Italiji pod 'btožbo radi tega, ker je branilo :ahtevo po šolah v materinem je-:iku, katere je Slovencem m Hr-atom dovoljevala stara avstrijska tiranija j*»d Ilabsburžani. Kar e torej ministrski predsednik luss>l;ni preklical, ko je razve-javil krivične odloke svojih pre-ektov v Vklmu, Tusitu in. Pu-lju »lede dvojezičiioKti ilačega časo->isja, to ho'Sejo sedaj zopet popra-iti faK\stovski matador ji pri ita-ijausk:h sodiščih. Treba je ugo-ov:ti, da je to postopanje ravno a!:o iie;^a«5lišftno, ketmr naredba, • katedro je minister Gentile od-travil slovenske in hrvatske šole. Omeniti moramo tu še eno zani-nivost. O priliki obletnice fašl-tovskega pohoda v Rim je bila ^dana obširna amnestija, s kate-o so bile odpuščene kazni za raz-ične prestopke. V tej amnestiji se »omiloščenje radi tiskovnih pre-rrešk«v niti ne omenja. Ostanemo orej, kar se tega tiče. pri starem, 'a tiskoA-ne pregreške bo treba de-ati pokoro. Seveda, če bi amne-tija veljala tudi za tiskovne deplete, ki so med kazenskimi zade-'ami priznano najnedolžnejm, ne •i mogla laška justica metati po-en pod noge "Edinosti", "Istar-ki Riječi" in "Učiteljskemu li-itu". Tako pa ste 'bodo mdrali iredniki teh- listov aagovarjati o red sodisč o m, ker so branili pravice, katere zahteva ves narod. AH državni pravdnik meni, da bo s ta-kiiij postopanjem rehabilitiral žta-Ujanski kulturni ngled pred svetom? Ali ne ve, da se kruto vara? Mar ne z©a, da s »vojim početjem dokazuje jugoslovanskim državljanom Italije m zunanjemu svetu r samo eno: da Italija ni in noče biti pravična za > se svoje državljane Iv enaki meri?! Ali ve, da s tem pobija besede lastnega ministrskega predsednika, ki je pred kratkim odgovoril dekanu Štodfi, ko je prišel predenj s kraško dc-putacijo, da Italija zasluži, da se jo spoštuje in da bo ttidi ona spoštovala nas kakor državljane? Avtomobilska nesreča v Istri. Dne 8. novembaa sta .se odpeljala uradnik tvrdke Abuja v Gorici Alojzij Sardoč in kletar Vin-cenc Blaž e z avtomobilom a- Istro po vino. Ko so v lzdnes!a le neznatne p^tčškodbe. Cerkvena vest. Predsodrrik zgodor\-Jnsl:e«ga društva v Maribora, profesor teologije dr. Fran Kovačič, je imeno- J \*an za konzistorijalnega svetnika.' Mazilo velike£a sicTeta. Za 0bc:lp]p! sklepe in mižice Zoper bol trt i r;« v prsih in hrbtu. C"e spravi r^vruatLiem v^Le mi- fti- e v klopt'i<" Za pomirJ»nie bolestnih, skeletih ihodljajev r^vra.'.gijc. Za izpahke in odrR-nenja. Zoper l>oi(»Fti in 1 o'eOine. Vdranite ga — prepodite bolečino. Imejte pri roka'.i stpfr'enico — nikdar ne ^este. kdaj jo boste r-i* ill. S5 in 7ftf. steklenica, v lekarnah F. AD. R1CHTER & CO. 104-114 So. 4tt St.. ErooMvB. N. Y. Izšel je "Slovensko - Amerikanski Koledar" i za leto 1924* Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAROČITE GA SE DANES. Cena s poštnino 4-0 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA 6LAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: L Na dan; 2. rea oženil bi te; 8. Kazen; 4. Kmečka p* ■m; 5- Vasovalec; (L Na trgu; T. Pesem o beli hlHd; I 8. Prošnja; 0. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja: j 11. 6e ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, polnCice; 14. Lah- S ko noč; 15. r>ekliea mila: 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pa- | »HrCek: 19. Rožmarin; 20. Orkviea: 21. Profinja; 22. Imel j sem I juhi dve: 23. Daniel; 24. Savska; 25. OblaCek; I 26. Planil)sk« ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubexem in pom- I lad; 29. Kožica i siavulj ; 30. Nafia zvezda; 31. Lahko noč; | 32. Pod noč; 33. Kaj bi te praAai; 34. Bože pravde; 35. Na fTohfh; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Usličl nas; 30. Na morju; 40. Pastir: 41. Slovenska zemlja; 42. Barfica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo-vu; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jas bi rad rn-deOih rož; 50. Zdravica; 51. V mraka; 52. .Lepa naia domovina ; 53. Vfgred se povrne; 54. Vinska; 55. 6j dekle, kaj s tak S žalostna: R6. Slanica; 57. Oj, ie mlinar; 58. Pojdam v rate; 09. Slovenac. Srh. Hrvat; 60. Nafta zvezda; 61. V slovo; 62. Is-I gubi jeni cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pra-I vični; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj. 67. Hey S loven L 71. Doji movinl; 72. Sokoloka; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova j pesem; 75. Domovina; 76. Slovanski svet, ti si krasen; 77. TJ I boj: 78. Večer na Savi; 79. Zriusko, Frankopanka; 80. Sto i eutiS. Srhine tužni?; 81. Pobratimija; 82. Pomlad in Jesen; ] 34. V tihi noči. 85. Milica: 86, Njo j; 87. Njega nI; 88. Pod I okiioia; 89. Prva ljubezen: 00. Lahko noč; 91. Pri okno m j molče slonela : 92. Strunam ; 93. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-j Snjv; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 96. Ljn-I b^*en in pomlad; 99. Lahko noč; 100. Baztanek; 101. 8n»-I čanje; 108. Tam, gdje stoji; 103. Prelja. Cona z poštnino $8. - <4GLAS NARODA" I 82 CorOandt Street Iti York Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. T^ DOB je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je natančno poučen Q: potnih »■h«*, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samoremo dati vsled na9e dolgoletne lsknfinje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno1 le prvovrstne panike, ki imajo kabine tndi v ILL razredu. Tudi oni ki Se niso amerUki državljani, morejo potovati t stari kraj na obisk, toda potrebno Je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev In t so pripu9Ceni brez vsake neprillke v to deželo. Kako dobiti svojce iz stareg-a kraja. Kdor ieli dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaSa 6426 novih priseljencev. Za potne otroSke Izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Glavno zaatcr.tvo Jadranska banka. ROYAL MAIL Pooblaščena parobrodna Črta otf Jugoslovansko vlado Neposredna služba med New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom in Southamptoaom "OHIO" "OkCA" "ORDUHA" "ORBITA" TI parnlkl so ▼ vseh ostrih novi in moderni. Priljubljeni so prekooleanskin potnikom ter so slavni vsled svojih privlačnih naprav, i zborne slutb«. in kar J< najvainejfie vsled udobnostL tnjudni strežniki nosijo na belo pogrnjene mize dobre, okusne in zadostni obede. Posebna pozornost Je poavaCeni ženskam in otrokom. Za podrobnosti vpraiajte acenta v va-mesta ali na pri: ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPAffl 2S BROADWAY NEW YORK. N. V MOŠKI! Z^čitita •« Proti aalossaia TOIsCT Nshavite si saiboljio saifito 5HISK PREPREcBA <• MOfKE ^■^Tl Valika tnbaS6c. Kit (4 b) $1 VJ> !»■■ rji aH PREHLAD Dopt; B MEHURJA M IWIiiibii St.. N*« York ^^ PiMt« za otrrvtofco. * Kretanje parnikov - Sliipping News 22. decembra: Berensraria. Cherbourg; Pres. Harding Cherbourg. Bremen; Andania. Cherbourg; Seiditz. Bremen; Zeeland, Cherbourg. 26. dacsmbra: Chicago, Ha>-re; Pres. Adams; Cherbourg. 27. doc am bra: Westphalia, Hamburg; Torek. Bremen. 29. docombra: Martha Washington, Trst. 29. docombra: Canopc, Ciherbourg. Hamburg: La Sa-voie, Havre; America. Cherbourg, Bremen; Xew Amsterdam, Boulogne. 2. januarja: Pres. Monroe, Cherbourg. 1 januarja: Mount Clay. Hamburg; Sierra Ventana, Bremen. 5. Januarjj: Aquitania. Cherbourg: Columbus. Bremen. 8. januarja: Orduna. Cherbourg. Bremen. v 8. januarja: Duilio, Genoa; Bremen, Bremen. 9. januarja: Rochambeau. Havre; Gothland, Cherbourg. 10. Januarja: Albert BalMn, Hamburg: Minnekahda Cherbourg, Hamburg. 12. januarja: Majestic. Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen. 16. januarja: Pres. Wilson. Trst; Paris, Havre; Pres. Van Buren. Cherbourg. 17. januarja: Suffren. Havre: Thuringla. Hamburg. Mongolia. Cherbourg; Muenchen, Bremen. 19. Januarja: Antonia. Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Conte Verde. Genoa. 22. januarja: Derfflinger, Bremen. 23. Januarja: Pres. Polk. Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg. Hamburg. 24. januarja: Deutschland, Hamburg. 26. januarja: Aquitania. Cherbourg: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen; Veendam, Boulogne; Torek. Bremen. 29. januarja: Colombo, Genoa. 30. januarja: Chicago, Havre: Stuttgart. Bremen. 31. januarja: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. (llARRIMAN LINE) v JOINT iTCBViCEvwT« HI HAKBUI^AKEHCANLINE Najkrajša pot v vse dele • JUGOSLAVIJE Odplutja vsak teden t našimi razkošnimi poxniki RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND Parniki s 1. 2 in 3 razredom in znani "Mount Clay", "Cleveland", "Kama" "Thurinoia" in "Westphalia" a kabinami in 3. razredom. CLEVELAND 20. dec. ob lO. dopoldne Uspešna, uljudna služba, izborna ku-h'.nja. prijetni in privlaC-nl prostnri UNITED AMERICAN LINES 39 Broadway, New York Ali pooblaščeni krajevni zastopniki. V IN IZ JUGOSLAVIJE 14 ogromnih hitrih potniških parnikov plove s progo Canadian Pacific Neposredna služba HAMBURG Cherbourg Antwerp Southampton Glasgow Liverpool Kadar potujete v Jugoslavija, ai| ako želite dobiti katere- ga tvojih rojakov ali prijatejev k cebl, obrnit« m na CANADIAN PACIFIC KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU Za potne listke in nadaljna pojasnila, se obrnite na lokalna agente, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki so nahajajo v vsakem večjem mestu. CanaXari Pacific Steamships mSUUCHiiNF Edino direktno apomladn© odplutjo OtmrltTMt vožnja inaneci MARTHA WASHINGTON — 28. dec. PRESIDENTS WILSON — 16. Jan. v Dubrovnik all Trst. Želoznina r notranjost šmarna. Nobenih »I-soay Way, Elrzabeth, N. J. DR. LO RENZ O 642 Pran At«„ PITTSBURGH, PA. rj?^ ■DIMI IL«VimM MVOKIČI ZMAVNIB ♦PBCUALIdT HOiKIM MLRZMI, Moja J« sdraviionjo a kulti k tn kronUnlh »oMoml. J mm tam i« rdravlm nad a h« tir Imam akuinjo v vooh boloanlh ** slovonofc®, aato vsa norm Npolnomi raaumotl In mm«« WW «■ »»• ozdravim In vrnem mo£ lr> sdrovjo. Skoal n tot ssir •HdotoN Mene okuinjo prt oadravljonju modklh bnlozitl. Zala m mri'4 pcpatnoma saaaatl ma mana. moja okrfc pa jaw da «m n^msi« «war*-vtwt. No odlaftajta, ampak pridite iUnpraj*, aaa —drovln. raotrupljono kri. maautjo In It*« »o totow. Mtaml v mrim. t*. ■•Itlln« v kwUH, star« rano; oslabotoot« In betavil v m od v. jaMMiMimrah, totodon/ rmonloo rtmtUnnt katar j na« Hlo^ aadMka IM —arodo te Mdi o« a. dopoidao do t. jnpnidoai pioimOIL uJ SlpelSito'eeV'eepeSte^* "*a*r> v * Prav vsakdo— kdor kaj i*če; kdor, kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek ^ _ mali oglasi v "Glas Naroda", POZOR, JUGOSLOVANKE! Seznaniti se hočem s Slovenko ali ljrvatico, katera si želi svoj dom. Pri meni dobi službo gospodinje. N'e. oz-iram se. če je vdova ali ločena. Dobra gospodinja mora bita, stara od 38 do 46 let. Več podrobnosti se izve p;snteno Po-iiudbe poisljite na naslov: J. P., Box 195, Hollos-ay, Ohio. (13-li>—12)