Dl ■■ »<»*■* we*ew*ii»*eeWvwiFWiei»w : : j Posamezna iter. K 1*60 j Ob nedeljah K 8*— ■ J "TABOR* izlmjh rsaJt dan, nrrm J nedelje in pramnikov, eb 28, ari a da.umom na&lednjog* dne ter ste* ^ J mesečno po pošti K 20*—, »ii y \ ■ Bomutvo K 40-—, doutavljcn na do ' { K 22*prejemanj opravi K. 20*— o lnserati po dogororu, ■ Naroča se pri opravi „ TA BOBA*, ! MARIBOR, JnrČi&eva ulica štev. A a POBT1OTA F^BAMRAJSTA O' dl n ■ irtnitD(kMk« J : S Posamezna iter« K HO ■ | Ob nedeljah K 8*-. S » DEBDNISTVO » y M*ri- ■ • ban, Jariiier* «1. it. i, 1. nad- a ! fltropje. Tetelon intornib. it. 214. J • UPRAVA m uahrji T Jurčiiori * • ulici št. 4, pritličje, duno. Tal*. J • 1» it, 24. SHS poštnočokonii n- * : ion iter. U.78J, ; • Na naročila bn» denarja MM J a oainu — Rokopisi m m Tračajp. ; Leto: III. Maribor, petek 20. januarja 1922. Številka: 16. Demokratska ofenziva. Naša demokratska stranka se je nahajala zadnjo čase v defenzivi. Odbijala je le napade nasprotnih strank, v ofenzivo pa sama 'ni prešla. Ali je bila ta taktika prava ali ne, to bo pokazala komaj bodočnost, nesporno pa je, tki je položaj našega javnega mnenja danes prav ugoden za prehod iz defenzive v ofenzivo. Mi demokrati smo v zadnjem času mirno pustili, dt\, so naskakovali občinstvo razni demagogi in frazerji Vseh mogočih strank in strančic ter ga z obljubami o raju na zemlji pridobi5 vah zase. Pustili smo naj si izčrpajo svoje moči. To izčrpanje se je že pojavilo in postaja od dno do dne bolj občutno. Nezadovoljstvo onih, ki so se dali ^Peljati od teh demagogov in frazer-3ev je temvečje, čimbolj uvidevnjo, da 0 izpolnitvi obljub ni ne duha no sluha. Naša javnost pričenja uvidevati, da je izpolnila svoje obljubo — v kolikor jo IPač mogla — edno ona stranka, in to jo g- demokratska. Demokratska stranka Pi obljubljala raja na zemlji, kakor druge, obljubljala je lo, da bo delala, kolikor bo mogla in radi tega njeni vodici niso razočarani. To nezadovoljstvo PniTTvdTilcov, ki so oddali pri zadnjih volitvah svojo kroglice poslancem, ki s» šli v Beograd samo lenarit in služit dnevnico, je najboljšo znamenje, da je prišel čas, ko mora demokratska stranka preiti iz defenzive v ofenzivo. Kakor ostale krajevne organizacijo demokratsko stranke po Sloveniji, tako si jc tudi mariborska na zadnjem obenem zboru izvolila novo predsedstvo tor postavila tudi vse svoje delo na novo podlago, ki bo sposobna započeti veliko dolo ofenzive. S to reorganiza5 eijo začenja nova doba, doba širšega in 0?-jega dela za okrepitev demokratsko stranko v Maribora samem, kakor tudi lla deželi. Pred vsem jo treba, da so organizira vso še neorganizirane stare Pristaše, kajti ni dovolj, da je kdo pristaš stranke ter odda pri volitvah svojo 10gljico za njeno listo, treba je da je j»o samo njen voliloc, ampak tudi član, 1 stoji z njenim vodstvom vedno v esni zvezi in ki ima pri njenih, kakor u i pri splošnih važnih vprašanjih «vojo besedo. Kot, član stranke, kot organiziran član pa ima tudi pravico do lankine pomoči. Organiziran član ranico bo imel vedno na razpolago strankino pisarno, kjer bo lahko ražlo- sv°3"e kvižo in težave, kjer bo lahko »skal pomoči in nasveta v vseh' vprašajih. Ravno radi tega pa jo noobhodno Potrebno, da so organizira, da postane n3en reden elan. Toda organizirati staro zveste pripaše šo ni dovolj, treba jo pridobiti jMh. že uvodoma smo omenili, da ' j8*!«, v naši javnosti mod onimi volih ki so oddali svojo lcrogljice za ne-jniok ratsko poslance splošna nezado-J oljnost, oči sc jim pričenjajo odpirati . jcdno bolj pričenjajo uvidevati, da ;ti° j1! opeharjeni. Med to je treba iti, F sem mora biti usmerjena demokrat-to ofenziva- Tem nezadovoljnim in o-^h.iijonim jo treba pokazati pravo > 10 treba privesti v vrsto demokrat Prometna konferenca v Gradcu. Otvoritev posvetovanj. — Izjava posameznih delegacij. — Stališče Poljske. — Stališč® naše države. DKU G r a d e c, 18. jan. Pod pred- ze italijanske, češkoslovaške in mad-sedstvom predsednika prometne konfo- žarske delegacije se v glavnem opira na rcnce nasledstvenih držav, legacijskega sklepe pariške prometne konference, svetnika Lukesa so se pričela danes v Ekspoze poljske delegacijo pa jo nagrada ineritorična posvetovanja. Seja ravnost nasprotujoč. Ravno glavne toč-so jo pričela predpoldne ter je trajala ko pariških sklepov, kakor enotni potni do 19. ure zvečer- Pogajanja so se pri- list z dvoletno veljavo, celoletni vizam, čela s či tanjeni ekspozejov pomožnih' enake pristojbino itd. odklanja. S tem delegacij! Avstrijski ekspoze so izraža po-ljska delegacija naravnost onemogo-principijelno za popolno prometno pro- čaje skupno in enako izvedbo tega važ-stost t er /odpravo potnih listov in vizu5 nega vprašanja. Predsednik konferen-.inov, ki naj ostanejo le še glede nekate- cs je nato opozoril poljsko delegacijo rili vzhodnih držav v veljavi. V sluča- na nasprotja stališča, ki ga zavzema ju, da bi bila popolna prometna pro- Poljska z ozirom na sklop v Portorose, siest neizvedljiva, želi Avstrija čim ki ga je odobrila tudi Poljska Pozval bolj liberalen režim. Začasno je že spre- je delegacij, da si, telegraficno prijela pariške sklepe ter jih uvedla na- skrbi pri svoji vladi nove informacije, prani vsem sosednim državam; opustila Oe delegacija toga ne stori, oziroma ne je tudi navedbo, da mora vsak prosilec dobi povoJjnth informacij, bo krivda priti osebno po vizum, doprinesti dokaz Poljske, čo prometna konferenca ne bo o potrebi potovanja itd., zahteva pa, da imela zaželjenoga uspeha. Jugosloven-siore to tudi druge države, dovolijo te ska delegacija je zavzela dosodaj iz-clnjšnvo ter izdajo svojim znstcpnikoin ključno receptivno stališče in se prin-navodila, da lahko v svojem območju eipijelno še ni izjavilo. — Prihodnja se izdajajo potrebna dovoljenja in ne ovi- ja se vrši jutri, rajo po nepotrebnem potovanja. Efcspo* Amerika m konferenca v Genovi. dčlgov jan. Na DKU Mashington, IS. jan. Ijalo o anulira,nju evropskih (Reuter-) Vlada je prejela povabilo na napram Ameriki, mednarodno gospodarsko konferenco v DKU Budimpešta, 18. v< današnji popoldanski seji parlamenta . Ar . ari.z> ian. Po poročilih’ je naznanil zunanji minister grof Ban-iz Washingtona bodo sprejele Zedinjo- ffy, da jo prejela Madžarska povabilo ne države vabilo k konferenci v Germi na gospodarsko konferenco v Genovi so Je potem, ko bo popolnoma končana ter obrazložil program te Konference-vrasmngtonska konferenca. Kakor.po- DKU Pariz, 18. jan. »Temps* po-ioca v.Ytnfcn« iz Rima, je jvashington- roča, da je zastopnik sovjetski vlade v ska vlada v noti na italijanskega, mini- Londonu predal angleški vladi noto s s i rs kega^ predsednik a odgovorila, da katero priznava sklepe pa konferenci v so udeleži konferenei v Genevi le tedaj, Cannesu-če se na tej konferenci ne bo razprav5 ——-0— Tcžkoče našega prometa. Celioslovaki, Avstrija in Madžarska. LDU Beograd, 18. januarja. Fi- inn d,,™. iq •„ •* nnnčni odsek odbora za promet je nuino rvričl Pracrpr p-poca«^«^13*'-zahteval, naj se ministrstvu za promet »| :j’ A oi1*161?!™ !v nakažejo novi krediti, ker so bili dese- mm ci j Češkoslovaška nerada danji porabljeni že do 15. januarja. Ako I sbkarAl!ieDP0^,an]a med Avstrijo se krediti ne bodo nakazali, se lahko I? i?--dJar?ko* ?avn0 -nasPr0.t'10 Je «?• zgodi, da zastane ves premet. „Be!a roka.“ V Pragi so zelo zadovoljni, da pride do zbližanja med tema dvema državama, ker odgovarja to metodi češkoslovaške ^ Politike, ki hoče obnoviti vso Srednjo dihalni poslanec Zuiovič bo vložil inter- Evropo .na podstavi metodičnega so-pelacijo na vojnega ministra, ali je res, (kovanja. Ta pogajanja dokazujejo tudi, LDZ Beograd, 18. januarja. Ra- pelacijo na vojnega ministra, ali je res, (eJova/»Ja- Ca pogajanja dokazujejo tudi, da obstoja v vojski organizacija „bele ,a uvid^ya budimpeštanska vlada slabo roke“ in kaj je minister storil v svrho Pol|bčne izolacije, ki jo je doslej njene razpustitve, ako resnično obstoja’ v0. Ia; A,{0 se bodo nadaljevala ta po-(Kaj je pa s »črno roko"? Op. ur.) ?,a-L3ua’, SJ bo MatJžarska gotovo pri- hllZalfl tll/i! rlfU/Ttm ci/mka/4am Gospodarska kriza v Svlci. bližala tudi drugim sosedom. DKU Bern, 17. januarja. Švicarski Kr*Za romunske vlade, zvezni urad za delo naznanja, da je bilo DKU Bukarešta, 18 jatfuaria v Švici koncem decembra 132.937 brez- Danes se je nova vlada predstavila par-poselmh. Od teh,je bilo 98.967 popol- lamentu. V imenu parlamentarne večine nonia brez vsakega dela in zaslužka. katero tvori ljudska stranka, je pred- ^ Prehrano pastvnll, kralev. n^riadi^^Lpan^^go! LDU Beograd, 18. januarja. Mi- vornik kmečke stranke se je izjavil proti nistrstvo za socijalno politiko pripravlja vladi. Nezaupnica je bila s 190 proti obširno akcijo za prehrano naših pasiv- 81 glasovin sprejeta. Nato je Take Jonih krajev. Poleg državnih ustanov se nesra izjavil, da bo še tekom današ-bodo pritegnile k temu delu tudi go- njega dne predložil kralfc demisijo celo-spodarske ustanove zasebne inicijative. kupnega kabineta. | slce stranice. Vse Kar je naprednega, vse se mora organizirati v močni enotni napredni demokratski stranki. Razcepi j en je nam je škodovalo že dovolj, koristi od tega razcepljenja nismo ime5 li ne mi, a še manj so jo imeli oni. Na« je ta razcepljenost ovirala pri delu, nje pa je oropala za zastopstva na najvažnejšem mestu. Poleg teh dveh' pa je še tretja vrsta katerih se mora tudi dotakniti demokratska ofenziva ter jih dvigniti iz njihove politične letargije. Ta tretja vrsta so oni, ki so sicer po svojem čuvstvo-vanju napredni, ki so pa bili doslej na mrtvi točki političnega indiferentizma. Stali so ob strani ter gledali, ne da bi se pridružili tej ali oni stranki, misleč, da jo dovolj če se drugi bijejo zanje-Vendar pa tudi ti niso zadovofjni z razmerami kakršne so ustvarili drugi. — Kljub temu, da niso sami zganili ne na levo ne na desno, zabavljajo dane« čez vse. To so naši. mrtvi politični ka-pitali, katere je treba dvigniti iz nji5 hovega mrtvila ter jih plodonosno naložiti. Ker jo od politike odvisno dandanes ne samo vse javno, ampak v veliki meri tudi privatno življenje, je ne-obhodno potrebno, da ss zanjo zanima vsakdo ter pomaga ram, kjer je pomoS potrebna in — vredna, Te politične iu-diferentisto je treba d rigniti iz njihove letargije, treba jim je povedati, da je njihova strankarska neopredeljenost ravno tako, ee ne še bolj škodljiva* kakor zaslepljenost onih, ki so šli za frazerji. Treba jiri j-: zainteresirati za poii’dčno5strankarsko. delo ter jih' organizirati v demokratski stranki. Kdor bi goreče hiše no hotel gasiti, bi bil onak krivec kakor oni, ki jo je zažgal! In naše javno življenje v naši mladi državi, katero smo zgradili s toliko ljubeznijo in s tolikimi žrtvami je podobno goreči hiši, katero so zažgali zločin-sici klerikalni, blokaski in komunistični hujskači. To hišo je treba gasiti, da bo uspeli zagotovljen in da bo pomoč pravočasna, pa je treba da gremo vsi na delo, kar nas je za ohranitev to hiše. Demokratska stranka bo z veseljem sprejela vsakogar brez razlike stanu in plemena kot enakovrednega in enakopravnega člana in delavca. Rešitev nase mlade države iz sedanjih neprilik' leži v zmagi demokratske napredne in zavedne misli, leži v zmagi Jugoslo-venske demokratske stranke. Demokrat- Odgoditev skupščine. Likvidacija draglnjskih sodišč. odredbi ministrstva za Lcijato^^olitiko Beograd, 18. januarja. Danes imajo vsa bivša sodišča za pobijanje Se je S0vorilo v parlamentarnih krogih, draginje izročiti svoje arhive z dotičnimi da bo slfupšČina m večerni sefi odgo- akti policiji ali pa sodišču ! stopnje v nadaljnje poslovanje. prve dena za 15 dni. —tov' red zadnjim dejanjem habsburške komedije. Vesti, ki smo jih beležili zadnje dni, pričajo o novi akciji Habsburgov. Žita jo dospela v Švico in se pripravlja za odhod v Budimpešto. Se enkrat hočejo Habsburgi poskusiti svojo srečo in po5 seči v razvoj srednjeevropskega poli-turnega življenja. O njihovih pripravah krožijo različne vesti, ki jih ne bomo prepisovali. Ugotavljamo samo: , Zapadna Evropa še vedno živi v fiktivnem prepričanju, da srednjeevropske narodne demokracije niso dovolj zrele za vodstvo držav in da je treba v intoresu evropskega miru, reda in na> spredka (v resnici pa v, intoresu fran-Jenskega in angleškega velekapitala) 7*03 B3 B D S« /Manoor, *2urjanuarji« iv'i'4 »hraniti režim. Ki ie že davno izgubil pravico ido obstoja- Zakulisna politika se bori z vso silo proti današnji 11 usiji, jvoče pa videti, da se Nahaja v osrčju ^Ivrope gnezdišče reale cijon a rje v, fevdalnih' boljševikov, zatiralcev svobode jin demokracije. Madžarsko ljudstvo ■ječi pod pritiskom peščice magnatov, (visokih častnikov in njihove klike- Z |brezobzimim terorjem, ki se lahko pri5 anerja samo Še današnjemu ruskemu -režimu, zatirajo madžarski mogotci svobodo prepričanja in razvoj demokracije. Zapadna Evropa pač slisi podzemsko delo nemških monarhistov, ki ogrožajo varnost Francije, zatisnila ;ie pa oko pred javnim delom madžarskih monarhistov, ki ogrožajo varnost cele 'srednje in jugovzhodne Evrope. Nad vsaki dvom je jasno, da^so za-padnim državnikom znane habsburško ,intrige. Še predno je Žita zapustila .Funohel, so se razširile verodostojne vesti o novi habsburški akciji. V Švici smo Žita konferirati s svojimi solrnd-niki in pripravljati dalekosežno politično akcijo. Iz vsega, kar izve naša Ijavnost izza kulis Habsburgov, so da sklepati, da zrfpadui državniki nimajo 'dovolj moralne sile, da bi orlklonili habsburške manevre z ono odločnostjo, ki je tu potrebna. Gotovo je, da prizadete države, ki delajo v interesu evropskega miru in ekonomsko obnove Evrope, ne bodo dopustile, da se obitelj Habsburgov, ki si ne more najti, primernega dela in pozabiti na svoje rodbinske tradicije, igrač5 ka-z življenjskimi interesi narodov in držav! Čas je-že, da se pokaže, ali v .Evropi še kaj velja avtoriteta ustvarjenega pravnega stanja, ali pa jo sme vsak čas kršiti familija cesarskih’ dc-sparatov- Ravnokar so prepirajo za načrt o .ekonomski obnovi Evrope. Ali je mogoče, da fti. drzne vročekrvna in ambi-fcijbzna ekscesarica vznemirjati države, Iki delajo na tej obnovi in jim nalagati jnova ogromnabremena'? Ali bodo ke-modije z aeroplani in legitimistiono pa5 rado mogoča tudi 1- 1922.? ‘ Če Žita poskuša obnoviti legitimislič-an»‘*bbrho na Madžarskem, tedaj nas ca* flea v bližnjih’ dneh' še eno dejanje (habsburške komedije. To dejanje pa pom biti zadn je, tudi če izpade še tako fraigiono za Habsburge, za madžarske T«vHalO0 in za brezposelne generale- — Političnim komedijam bodi enkrat konec! ■■ ■ ' ■> v * • Stališče Nermsev v Jun oslaviji- Dopisnik »Agrarnei' Tagblatta« se te je razgovarjal s predsednikom •; Deutsche Kulturbunda« in nekateri mi drugimi voditelji nemške manjšine iv ‘Jugoslaviji. O ciljih in nalogah »Deutseher Kul-turbund«-a so se izjavili: »DKB namerava organizirati ^Tc:u- v Jugoslaviji na kulturni in gospodarski bazi- V politiko se ne bo vtikal. iDne 20. junija srno sprejeli sklep, da V spomin Molšerea. (Kones.l Leta 1662. je nastala komedija L cola des feanmes« (1- 1661. »L’ ecole des maris«, kjer biča vzgojo ženskega sveta. Pa ne bom tu dolgočasili z naštevanjem vseh njegovih komedij- Kot naj bolj znane imenujem le še »Tartufea« (1667.) »Misanthropea« in »Dona Jun na«. V prvi šiba licemerstvo in pretvarjanje na nedosegljiv način, Kacs* žaljeni dvorski krogi (zlasti oni okol kraljice matere) so dosejfli, da so igra ni smela uprizarjati do I. lo6i). Tako v živo jih je zadel. »Misantropa« so igral 1- 1C66. štiriintrideset večerov zapore doma pred nabito polno dvorano. V tem času je bil Moliere v Pariza spoštovana oseba. Sam kralj mu jo bil naklonjen ter je posta! kuni prvemu njegovemu sinu. Drugoval je z Boi-leauom, s Corneilleom, in podpiral rala dega Racine«. Stanoval jo v krasno opremljeni hiši, živel razkošno, a nje prova žena jo narekovala modo vsemu Parizu. Če je dobival prej 1000 funtov podpore, mu je dovolila sedaj kraljeva milost 6000 fnnlov na leto, njegova družba, ki se je prej po kraljevem bratu imenovala * Gospodova«, jo dobila ij.nasJov. »Ivi:aljey.a dražba« ohranimo državi brezpogojno zvestobo in tega sklepa ne bomo izpremenih nikdar. Smešno je, če se nas sprejema a nezaupanjem. Mi smo vendar jamo ko-lonisti- Naša deviza se glasi: »Zvestoba državi in narodu«. _ O šolskem vprašanju omenjajo, oa so se pogajali z ministrom Pribicevi-6em in upajo, da se bodo izpolnile njihove osnovne zahteve,Jk-i se tičejo pieu-vsem srednjih šol v \ojvodini- _ Zanimiva je njihova zahteva, ki se glasi: »Bilo bi želeti, če bi se začelo s srbskim poukom šele v petem ali Šestem razredu ljudske šole, da se na ta način prepreči konfuznost- Ob danasnjni razmerah ne obvladajo učenci uiti nemškega niti srbo-lirvatskega jezikru..« Ta zahteva nemške narodne manjšine v Jugoslaviji bodi tudi zahteva slovenske manjšine na Koroškem, zakaj spo* razum lahko temelji samo na recipro-citeti! Nemci ne samo priporočajo, marveč celo nalagajo svojim dijakom v Avstriji in Nemčiji dolžnost, da stopijo z jugoslov. dijaki v najožji kontakt. O nemških manjšinah izven Jugoslavije se pritožujejo, da dela posebne težkoče zlasti zagrebška vlada-_ Po njihovem mnenju je odvisen bodoči razvoj kulture in gospodarskega življenja sploh od sporazuma med Slovani in Germani- Iz zapada nimajo Nemci nič več pričakovali. Nemci a Jugoslaviji bodo delali z vsemi sredstvi na to, da dosežejo še večji sporazum med Nemci in Jugosloveni. ^ . Ostale izjave sc tičejo občinskih _ in parlamentarnih volitev v Vojvodini.V onili občinah v katerih so Nemci v\elik večini, bodo glasovali za. svoje ljudi. V občinah' z mešanim prebivalstvom, bodo dali koncesije Srbom. Kar se tiče bo-dočih' volitev v parlament, stoje Nemci na stališču, da morajo postaviti lastne neodvisne kandidate, ki bodo sodelovali po potrebi z drugimi strankami in skupinami. Stranke, ki računajo z nemškimi glasovi, se bodo razočarale- Končno pravijo: »Mi smo in ostanemo kolonisti. Nimamo nikakih geografskih ali zgodovinskih zvez z močnim nemškim zaledjem. Bodite brez skrbi! Nikjer v Jugoslaviji ne bo nemške iredente, to je gotovo! O priliki se povrnemo k tem •izjavam, zlasti z ozirom na stališče nemških na* solbin v naših obmejnih krajih. Težkoče v drž. konsolidaciji Češkoslovaške. Češkoslovaška ima tri važne probleme, ki po svojem današnjem stanju otežkočajo državno konsolidacijo. To so: nemški, slovaški in podkarpntsko-ruski problem. O vprašanju Nemcev na Češkem smo na tem mestu že opetovano razpravljali. Češki Nemci se ne morejo sprijazniti z resnico, da se jo češki narod osvobodil- Njim še plavajo pred očmi časi, ko so bili Nemci na Češkem privilegirana manjšina. Nedavno je njihov voditelj dr. Lodgeman obiskal voditelje nekaterih strank v Avstriji in na Bavarskem. Avstrijski kancler pa ga ni hotel sprejeti. Nemško ofenzivno politiko na Češkem vzdržujejo pravzaprav avstrijski velenemei. Ni se tedaj čuditi, če je pogodba med češkoslov. in avstrijsko vlado naletela na oster odpor tako pri čeških Nemcih, kakor pri inozemskih nemških radikalcih- češki Nemci sedaj, s polno paro sabotirajo začetke spora/.uma med obema narodoma. Izgleda pa, da na nemški strani že svita. V Nemčiji se je velik del javne* ga mnenja izrekel za. sporazum ter odobraval lansko pogodbo. Slovaško vprašanje je stopilo v krizo, odkar so Kulovci zapustili klerikalni klub in nastopajo kot posebna parlamentarna skupina. Vzroki te secesije so različni. Slovaško ljudstvo se še vedno nahaja pod močnim vplivom demagogov. Madžarska agitacija je izborno organizirana in lahko še vedno beleži znatnfe uspehe- Posebno so na de-u krščanski socijalci, ki so zlorabili verski moment ter ga obrnili celo proti Hlinku in njegovi stranki. Krščauski-socijalci so hujskali ljudstvo proti lu* dovcem, češ, da so premalo slovaški iu versko preveč popustljivi. Kako ogabna je ta politika, se razvidi iz tega, da v prejšnjih letih niso pristaši krščan-sko-socijalne stranke niti priznavali Slovakov in da še sedaj delujejo na programu znanega Horlyjevega pla-etenca Jedlitska. Verska gorečnost pa jim je samo krinka, ki služi čisto političnim namenom. Hlinita stoji docela pod vplivom demagogije, katero podpira številna madžarska inteligenca na Slovaškem. Da si ohrani volilce, je zapustil svoje češko-moravske zaveza i= ke in posegel po svoji stari slovaško-katoliški taktiki •.. Hlinka kot politik in človek mnogo spominja na hrvatske-ga Radiča. Seveda, je ta nova taktika čisto brezupna in samo ovira konsolidacijo Slovaške. Čisto poseben svet je Podkarpatska Rusija, Kakor znano, ima ta dežela po mirovni pogodbi zagotovljeno samoupravo- Tudi češkoslovaška ustava garantira Podkarpatski Rusiji za avtonomijo. Vkljub temu, da prebivalstvo samo odločuje o svojih političnih in go* spodarskih razmerah pa se širi v tej pokrajini velikansko nezadovoljstvo. Nedavno se je mudil v Podkarpatski Rusiji ministrski predsednik dr. Be-neš in konf^riral z zastopniki strank in samoupravnimi šefi- Rešitev tega problema pa. je polna težkoč. Treba je uvažiti. da so Madžari silno zanemarili ubogo riisinsko' deželo. Skrbeli so, da so si pridobili gosposko premoč, ljudstvo pa so pustili v neznanju in zaostalosti. Danes je v Podkarpatski Rusiji .'174.000 Rusinov in 103.000 Mndžarov. Preti prevratom je bila. rusinska večina brez vsate državljanske pravde- Ru-sini niso/imeli niti ene šole, niti enega urada. Med njimi je 85% analfabetov, dočim ima madžarska manjšina hiper- produkcijo inteligence. V češkoslovaški republiki se je položaj Rusinov ne-* primerno izboljšal. Od 679 ljudskih šol je bilo začetkom novega leta 521 rusin3 škili in 115 madžarskih. Vkljub temu je ljudstvo nezadovoljno z novim režimom, ker nima najprimitivuejše politične in narodne vzgoje. Politično vzgojena je samo madžarska manjšina-Madžari zahtevajo, da se naj češkoslovaška državna politika nasloni na rje- To bi pa pomenilo, da bi slovanska manjšina še nadalje ostala brezp/avna. in kulturno zanemarjena; povrh tega bi češkoslovaška vlada redila na lastnih prsih gada, to je madžarsko ireden! o. V lej mali pokrajini so se razpasle strankarske borbe. V juliju jan* skega leta je obstojalo osem slovanskih pet madžarskih in dve židovski stranki. Tudi na tem primerit se jasno vidi da je prevelika strankarska razcepljenost zgolj posledica'pomanjkljive ali enostranske poliiičr.« vzgoje. Značilno je, da je med prebl1'r. 1 stvom precej komunistov. V komunistični stranki se organizirajo madžarski inteligenci v družbi z rusinskimi analfabeti. Jasno je, da Rusini spričo svoje razcepljenosti in pomanjkanja inteligence ne morejo izvrševati samoupravnih dolžnosti in nalog- Madžarska inteligenca, ki je pred leti sistematično podpiral® rusinski analfabetizem, pa izrablja današnjo situacijo Rusinov za prikrit boj proti češkoslovaški vladi, ki bi ho* tela zadovoljiti slovansko večino in ji zagotoviti naravno in pravno avtonomno pravo. To so težki problemi, ki motijo razvoj češkoslovaške republike- Njen organizem pa je na zunaj in na znotraj tako trden, da se bodo motenja ublažil®1 in ozdravila že z normalnim razvojem' razmer. - ■ Bilo pa je tudi mnogo grenkih' ur Z ženo sta se ločila/Opat Rouile je za hteval za Moliera radi »Tartufea« grmado, sodniki so mu pretili » ječo. Da ni bil kraljev ljubljenec, bog ve, kako bi se stvar nehala- Seveda je Moliire moral skrbno paziti, da si je to milost ohranil. Kralj je ljubil balet. Da mu u-godi, je "Moli ere natezal svojo umetnost in povsod vrival balet. »Doktor proti svoji volji« (Le medeciu malegre Idi) Sicilee«, »Melicei-tn« in drugi komadi so morali to čutiti- Značaji so obledeli, niso bili več tako tanko izrezljani. Ali je Moliere čutil to pezo kraljevsko milosti v svojem delovanju? Bilo pa je tudi muoog grenkih ur-George Dandin*. Glavni junak je Mo* iiere sam, ki razkraja svojo dušo, svojo irlučeinf dušo s šaljivimi besedami. »Meščan pri dvoru« (Le bourgeois -gentilhomme), »Psyehe« »M. de Pour-cenugnae«, »La Comtesse d' Eseaoba-gnas«, >Les Ponrbereies de Seapin«, »Les f etn m os savan te« si sledijo hitro komad za komadom. Zadnjtf komedije so zopet komedije spletk, kakor jih je pisal v. mladosti. S smehom je začel, s smehom je nehal- Ko je že vse svoje življenje, vse svoje trpljenje izvrgel smehu, je to storil šo s svojo boleznijo v komediji »Dozdevni bolnik«. Moliere 4e že dolgo bolehal‘Jetika mu je poko- sila rano mater, brate in malodobna sina. Tudi želodec mu je nagajal, prenašal je v zadnjem času le mleko. Duševno je bil najbrž tudi bolan, bil je hud hipohonder, vedno slabe volje in razdražljiv. Zato si je izmišljal vse mogoče bolezni, račun v lekarni mu je bil •vedno silno dolg, doktorji so si zaman razbijali glavo, kaj mu pravzaprav manjka; imel jih je za nevedneže in bedake in se zatekal raje k vračem. In ta-siromak je izroči l sa mega sebe smotru, se prilizoval bolnega na stolu, sredi zdravnik(A\ s rodi zdravih, muči* telja svoje rodbine —^z ženo sta se bila medtem že pomirila — razdražljivega in hudobnega. In še več! Sam je tudi igral to vlogo. Le sedemkrat ob viharnem odobravanju občinstva, ki je drvelo v njegovo gledališče. Dne 17- febr. .1673. bolnik ni bil več dozdevno bolan, si ni več le ustvarjal. S silno težavo je dovršil igro; odnesli so ga domov; par ur pozneje se mu jo ulila kri in malo pozneje jo plemenito Moliereovo srce nehalo biti. Pokopali so ga ponoči »brez šuma in škandala«, kakor je rekel Ludvig XIV. Moliere je pred svojo smrtjo izgubil kraljevo milost, izpodrinil ga je f\ih Lulli, ki jo znal bolje streči kraljevemu plitkemu okusu. — Šele 1. 1817. so prc-uesli. Djcgove zemeljske! ostanke na * Vprašanje Tankerja. Diplomatski korespondent „Daily Mnila“ po* roča: Ob priliki konference v Cannestfi je imel Lord Curzon kratelc pogovor 2 Briandom glede tangerskega vprašanja' Mednarodna vlada v Tangerju je bila glavnem sprejela. V svrho ureditve pc* drobnosti se bo sklicala v Londonu a31' eleško-francosko-španska konferenca. To Briandovo rešitev pa mora odobriti S? Poincore. * Nov puč Habsburžanov? P«3 vesteh, ki prihajajo iz Švice, je ra2' kraljica Cita po dovršeni operaciji za' pustila Švico ter se trdi, da se je V°' novno napotila na Madžarsko, kjer nj*' merava povžročiti nov puč. Od mfld' žarske vlade zahteva, pa proglasi nje‘ nega sina Otona za kralja ter njo sai>l0 za Časa mladoletnosti za regenti#' Vsled teh vesti je sklenila mala antant’ da vloži v slučaju povratka Habsburg nov na Madžarsko energično noto P11, madžarski vladi, v kateri bi zahteva^ takojšnjo odstranitev Cite tor ob ene!11 opozorila velesile na nevarnost restav' slavno pokopališče Pere Lacliaise. 1844. so mu postavili spomenik’ v n|ic* Richelieu, nasproti hiši, kjer je unul' Moliere pomeni za francosko dra#^ tlko, pa tudi za svetovno dramatik umetnost neizmerno mnogo. Lahko čerao, da je ustvaril veseloigro vdw£,1(j Tn kakšno veseloigro! Kako čudna 2°' Njegovi junaki ne zbijajo šal, no čijo s težko muko dovtipov na oder. Jvar zasebnega in* teresa in imamo mailo ljudi, ki bi razmišljali o slalbili posledicah, ki jili ima dragnja knjig za celokupni razvoj narodne kulture- Kaiko se pri nas podra-žujejo knjige, nam priča sledeči primer: Pred seboj imamo dve Cankarjevi knjigi. Ena je izišla pri Sclnventnerju 1. 190S., in je stala takrat mehko vezana okrog 4 K. Danes smo jo leupili za 11 dinarjev (44 K). Druga Knjiga, ki jo izšla 1-1921. pri Novi založbi, vezana in na elegantnem papirju, nas je stala tudi — 11 dinarjev. —• Literarna pratika za 1.1914.« je stala poprej 6 K. Danes smo plačali za oibriban izvod nič manj kot 70 K. Komentar si lahko na* pravi vsak čitatelj sam- — Iz mariborske okolice smo prejeli: Naši mesarji sc neprestano pritožujejo, da jim na vsakem semn ju pre-kupi živino neki Predovič, baje italijanski liferant- Koliko je na tem resnice ne vemo, vemo pa. prajv gotovo, da prodajajo naši mesairji v okolici meso samih starih »buš«, vso mlado in rejeno živino im prodajo sami italijanskim pnekupcem in pri tem po lastni izjavi mastno zaslužijo. — Podpora avstrijskim gledališčem. Avstrijska vlada jo dovolila mestnemu gledališču v Gradcu. Linču, Solnogra-du, Inomostu in v Celovcu 300 milijonov kron podpore. — Steklo, ki se ne da razbiti. Enemu izmed ustanoviteljev stekleno industri-strije Dvoršak v Pragi je uspelo iznaj* ti steklo, ki so ne da razbiti. TTpotreb-Ijivost in praktičnost te iznajdbe je že preizkušena. Ta. iznajdba je zelo važna v vsakdanjem življenju- Kako prijetno bo na pr. m gostilničarje, če bodo imeli kozarce in steklenice, Ki so ne bodo dale razbiti. — Kačje. Prejeli’ smo: Znano je v javnosti kakor tudi vladi, da je bil naš župan g- Koban med vojno obsojen zaradi goljufije in je bila tedaj njegova izvolitev neveljavna. Vkljub temu pa še sedi na županskem stolčku našo občine. Vprašamo: kako dolgo še in Kaj delajo oni, ki bi morali čuvati veljavnost postav?! — Svečina. Tukajšnji gostilničar g. M. Smonik jo priredil dne 11- t. m. dobro obiskano plesno veselico. Mladina je pridno vporabila kratko odmerjeni čas za. ples, o starejšim gostom je nudil obilo zabavo sr^čolov, katerega je v prid revni deci priredilo naše učiteljstvo. Uspeh jo bil nepričakovano ugoden. Vrgel je ubožnim šolarjem 4.5-0 K. Vsem blagim darovalcem lepili dobitkov in prijateljem šolske mladine se izreka iskrena zahvala- — Velik sneg v Liki. V Gospieu in okolici je tri dni snežilo ter zapadlo poldragi meter snega. Ceste in poti so popolnoma neprehodne, ter vsak cestni promet nemogoč. To jo za siromašne kmete prava katastrofa. Vsi od pomanjkanja krme so gonili živino še vedno v planino na pašo. Ker j itn to vsi e d za* padlega snega ni več mogoče, a krme nimajo, so prisiljeni svojo živino, ki so jo še obdržali, .prodati. Razume se, da. so cene padle tako, da proda kmet živino skoraj zastonj, kilogram Koruze pa slane že 16 »kron. Siromašno ljudstvo jo naravnost obupano, ker bo ostalo brez hrano in živine. — Ponarejevalec vojnih' objav. — Orožniška postaja v 'Jastrebarskem je prijavila zagrebški orožniški brigadi, da neki 'Anton Šara n dobavlja vojnim beguncem vojaške objave. Redarstvo 4e res j&iodilo Antona Sarajjajjgi M^- govi sestri1 v Zagrebu ter ga aretiralo* Na redarstvu je šaran priznaj, da je prišel s pomočjo nekega podnarednika do vojaških tiskarne, ponaredil pečat in podpis ter ponudil tako izstavljene objave dvema vojakoma- Vsaka objava je stala 2800 K. Od vojakov je sprejel že po 200 K ^predujma. šaran je oddan v sodnijske zapore ter je uvedena natai čna preiskava. Španska influenca v Mariboru. Z ozirom na alarmantne vesti, da se je v Mariboru razširila španska bolezen in da kaže visoko stopnjo umr-1 j vos ti, se je naš urednik razgovarjal z g.‘docentom dr. Matkom, ki je izjavil, da so te vesti pretirane. Bil je tako ljubezniv, da je dal par zdravniških na* svetov gled te bolezni, ki jih v interesu javnega zdravstva z veseljem objavljamo- Na vprašanje, kako se širi španska bolezen, je odgovoril g. docent: Španska bolezen, katere pvri val nas je ravnokar zadel, prihaja iz severa preko Avstrije iz Nemčije. Kot pri vseh kužkih boleznih, se danes še ne more reči, ali je to samo začetek bližajoče se epidemije, kakor je razsajala v naših krajih avgusta in septembra 1-1918., ali pa se nahajamo že v sredini vala, ki nas že poplavlja. Začetek bolezniiima sledeča znamenja: Bolnik postaja utrujen, potrt, izgubi tek, čuti glavobol in ne more spati, kratkomalo: ni za nobeno rabo. Sem in-tja se pojavi mučen kašelj z bolečinami v grlu in zgornjem delu sapnika-Pravo pljučno vnetje se je dosedaj pokazalo samo pri starejših ljudeh. Na* vaclno kuha ljudi vročina, ki buintara naraste do 39 stopinj. V obče pa današnji val' ne povzroča visokih tempo ratur. Kakor pri večini kužnih bolezni, tako so tudi tukaj obolenja v začetku navadno lahka, pozneje pa se poostre in. šele na to začno pojemati. Zatorej se občinstvo opozarje. da se ogiblje ognjišč, kjer se pojavlja ta bolezen. To svarilo velja predvsem onim, ki so slabotni, slabokrvni ali v višji starosti, otrokom in ljudem z kroničnimi nahodi in kašljem. Španska bolezen se pre* naša na ta način, da bolnik okašlje zdravega. Slednji vdiha mehurčke in najfinejše delo hrkljev, ki se pri kašlju razlete na daljavo VA metra in tako ogrožajo okolico bolnika- Varajte se torej kašljajočih’ bolnikov, ki tvorijo stalno nevarnost, da vač okužijo. Kakšna sredstva priporočate, g. docent, da se ljudje obvarujejo pred okužbo? Dobra preventivna sredstva so: zmerno življenje, dobra prebava, pridno izpiranje ust, snaženje zob in podobno. Naj so ne obiskuje javnih shajališč, kjer so zbira preveč ljudi. V slučaju obolenja naj se bolnik hitra v leže in naj poklice zdravnika, ki mu olajša bolečine pri kašlju in mu da primerne nasvete, da se izogne raznim komplikacijam ki so lahko nevarnejše kot bolezen sama. Kaj pa alkohol ki je bojda dobro zdra< vilo proti španski? Kavno pred brezmiselnim popivam jem žganja, vina in drugih opojnih pijač je treba posvariti občinstvo. Vse dozdajšnje epidemije so pokazale da jo najboljše sredstvo proti nji'm zmernost-Pijančevanje samo slabi telo. Zanimivi so v tem ozira znanstveni poskusi z golobi. Izbrali so celo vrsto golobov. Ena polovica jo dobila dnevno alkohola. — Drugo polovico so krmili ncimaino- Ko so pozneje te go. lobe okužili z različnimi bacili, se je izkazalo, da so bile živali, ki se jih' je krmilo z alkoholom, veliko bolj izpostavljene infekcijam in njih težnjam kot pa brezalkoholne živali. ■ Pri španski bolezni je tedaj kot pri vseh boleznih najboljša zmernost- Na* dalje naj gre bolnik v slučaju ob-denje takoj v posteljo in naj ne izpostavljs svojih moči v borbi z infekcijo, kajti infekcija je čestokrat močnejša, kako’ obolelo telo. Proti žeji naj uživajo bolniki topli ča.j, toplo mleko, toplo radensko vodo toplo limonado in julio. Kaj mislite, g. docent, o velikih dodali salicila? Ja, dragi prijatelj, io je pri našem ljudstvu težko vprašanje. Ljudje so navajeni vzeti v slučaju obolenia do —S ali še več gramov salieila na enkrat! Spominjam se slučaja, ko je bolnik vzel toliko salieila, da som imel pred seboj sliko akutnega zastrupljenja. Našo stališče glede salieila je danes, cla ga ordiramo navadno v polgramskih dozah vsaiko tretjo uro. Protf vročini pa dajaimo obkladke s prestano vodo okoli prsnega koša in trebuha trikrat na dan. Pri slabotnih ljudeh pa je treba opreznosti glede dobe obkladkov; predolgotrajni obkladki utegnejo pri njili delovati škodljivo. pusti. Kdor tega ne veruje naj pogleda?doklade naj se vsled naraščajoče dra-'Na prihodnjem sestanku v soboto dne Mariborske vesi. Maribor, 19. .januarja 1922 in Ustanovna občni zbor Ljudske univerze v Mariboru* Sinoči ab -O. uri se je vrši! v mali kazinski dvorani u= slanovni občni zbor društva »Igudska univerza« v Mariboru. Kakor znano, je doslej deloval pripravljalni odbor (predsednik g. okr. glavar dr. Lanjšie), ki jo izdelal pravila in druge pripravo za defmitvno ustanovitev društva, ki bi naj postalo stalno žarišče izobraževalnega dela v Mariboru in okolici. Sinoči se je društvo formalno ustanovilo in so člani izvolili nov odbor. Zborovanja se jo udeležilo samo okrog 40 oseb; znamenje, kako malo zanimanja vzbuja v našem mestu resno, nestrankarsko, sistematično kulturno delo. Zborovanje je vodil na mesto obolelega pred« sednfka g. okr. glavarja dr. Lanjšiča ■začasni tajnik g. prof. Favaj. Po kratkem poročilu o delu pripravljalnega odbora in črtanju pravil se je izvolil nov odbor in sicer so stopili v vodstvo * Ljudsko univerze« sledeči- gospodje: predsednik župan V. Grčar, podpredsednik prof. bog. dr. Fr. Kovačič, tajnik žurnalist Božidar. Borko, tajnikov namest- prof. L F a v a j, blagajnik prof. F. Bračun, blagajnikov namestnik prof. dr. Ma.kso' K o v č i č; Odborniki: docent, dr. I- Matko, gimn. ravnatelj dr. Tominšek in Črkosta-vec Ošlak. Namestniki: strokovni učitelj Gustav Šilih, odvetnik dr. Boštjančič in gospa š t e I i n o* v a. Preglednika: dr- K- Škapin in prof. dr. P e č o v n i k. — Prihodnji teden se vrši prvo otvoritveno predavanje, katerega otvori predsednik g. Grčar in na katerem predava g- prof. Fa-va j o Ljudski univerzi z ozirom na vzgojo in izobrazbo ljudstva. Strokovni tečaj za kemijo, h kateremu se js priglasilo že okrog 35 udeležencev iz vseh slojev mariborskega prebivalstva in katerega vodi g. prof. Pirnat, se prične malu po otvoritvi. Predavanja po bodo vršila, redno vsak teden. Doslej so je priglasilo že leno število predavateljev, tako da bo ljudska univerza res posta* la središče kulturnega dela v Mariboru-Upamo, da se bo za predavanja pokazalo več zanimanja kot ga jo bilo zn včerajšnji občni zbor. m Osemindvajseti odvetnik v Mari3 boru. Včera j smo poročali, da dobimo v Maribor kmalu sodemindvijsetega odvetnika, kakor se nam pa sedaj poroča, je prosil za stanovanje in za pisarniški lokal sedaj še dr. Igo Janc. dosedanji odvetnik v Murski Soboti To bo osemindvajseti odvetnik v Mariboru. ‘ < m Popoldanski izlet priredi Odsek amaterfotografov SPD v nedeljo, dne 22. jan. Zbirališče v parku na Trgu svobode. Odhod točno ob 13. uri- — Planinski sestanki se vršijo odslej za Odsek in Marib. podr. vsak petek ob 20. uri v restavraciji Narodni dom. — Odbor- m Za Cankarjev spomenik v Mari-boru nam je poslal zdravnik g. dr- -losi p Majcen 100 K- Srčna hvala! Kdo mu bo prvi sledil? m K znižanja števila uradnikov. — Pod tem naslovom je prinesel nedeljski »Naprej« edino poročilo iz Maribora. Gospodom, ki ki so si pri letošnjem do= brom vinu zbrali ravno mene za tarčo, moram lo častitati k njihovemu junaštvu. Še posebej se pa moram zahvaliti »Napreju«, da mi je posvetil kar 25 vrst, še ministri ne pridejo do tako časti. Da gg. pri »Napreju« pripisujejo pismonoši tako moč in oblast je res nekaj izvanrednega. Ker vsakdo ne čita »Najpreja« moram na tem mestu opozoriti, da sem jaz tista »bestia«, ki upliva pri višjih', katero uradnike naj so od- v »Naprej« od 15. t. m. št. 11- -Gg. močne: ginje in bede, v katero se pogrezajo dr* organizacije — katere pa v Mariboru čavni. uslužbenci in upokojenci bqjj in ne pozna nihče — bi vprašal pojasnila,; bolj, izplačajo takoj, ali pa se naj do-kdaj sem se izrazil, da imamo šo rano-, volijo vsaj takoj izplačljivi predujmi go gnoja v Mariboru? Vprašujete me, ;v iznosu enomesečnega poviška lia ,o-na koga sem s tem mislil, sami pa od- 1 sobnih in družinskih draginjskih dogovarjate, da ne dvomite, da sem pri kladah. 3. Poduradnikom in slugam naj teni namigaval na uradnike, katero so v zakonu o draginjskih dokladah naj so odpusti pri redukciji. Daljo mo določene dnevnice zvišajo na 1& Din. 4-vprašujete, če sem mislil pri tem na V okoliških občinah Krčevina, Lajters-one, ki no hodijo za menoj 1 Koga sem berg, Pobrežje, Studenci in Tezno služ-. Maj silil, da naj gre v naše društvo? bujoči državni uslužbenci in tamkaj Kad bi vedel tudi kje se nahaja tista stanujoči upokojenci naj se, uvrsti jo v močna razredna poštna organizacija.[isti dravinjski razred kakor Maribor, Pravite, da je zadnji čas, da se odstira*jiker so ti uslužbenci in upokojenci na-nijo oni, ki so prišli potom protekci je j vezani na mairibdrski trg in vsled tega 5 n 21. t. m. se vrši razgovor o predstoje' čem sporazumu med Avstrijo in Jugo* slavijo in koroško vprašanje- m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub-baru*. korupcije do korita- Kar se meno (občutijo draginjo v isti meri. G. liza- ti če vam to korito rad prepustim, sajlkonitev službene pragmatike naj se