GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETOxi„, ST. 18. - CENA 10 DIN SREDA, 10. FEBRUARJA 1960 Občinski odbori SZDL se pripravljajo na občinske konference Kranj, 9. februarja Ta teden je dejavnost organov ^raj. ljudskega odbora Kranj v Polnem razmahu. Domala vsi sve*i imajo predvidene seje. Gre za razprave o predlogih letošnjega družbenega načrta. Tajništva ■n Zavod za planiranje so že izdelali potrebne osnutke. Sedaj Pa o posameznih poglavjih pred-'°£a gospodarske dejanosti razpravljajo sveti kot družbeni organi OLO. Tako je bila že v ponedeljek seja Sveta za turizem ,n gostinjstva ter Sveta za bla-SOVni promet, danes je seja Sveta za notranje zedave, jutri je narovedana seja Sveta za industrijo in obrt. Sveta za prosveto In kulturo itd. V glavnem gre za "Majevanje med potrebami in Možnostmi, oziroma za vsklaje-Va«ije potreb posameznih gospodarskih dejavnosti. Ko bodo Končali Sveli z razpravami o Predlogih letošnjega družbenega r»a?rta, bodo o tem dokončno razpravljali odborniki na prihodnji SeJi Okrajnega ljudskega odbora. -1. c. Z LETNE KONFERENCE ZK NA PLANINI ie umi če ločie, h hode i»iniii ugai saisiejie odločali 2e v decembru 1959 so bili razen obratno! Večja skrb za čimbolj še v odbore osnovnih organizacij iz- dedovanje teh organov, preko kate- voljeni delegati za občinske kom- rih se dnevno rešujejo vprašanja, feretnce, ki bodo v tem mesecu, ki so pomembna za vsakega posa- Vsi občinski odbori Socialistične meranaka in skupnost, uveljavlja zveze pripravljaijo poročila in pred- pomen teh kot tudi vlogo in pomen loge za konference, obenem zbilrajo vsakega posameznika v naši skup- predloge za bodoče širše občansk« nos ti. odbore SZDL. Na konferencah bo- V sedanji praksi se opaža mno- do volili tudi delegate sca V. kon- gokje odbrganost teh organov od greš SZDL Jugoslavije. Na vseh volivcev, aLi članov kolektivov, občinskih konferencah v okraju Ankete, napravljene po nekaterih Kranj bo izvoljenih štirinajst dele- kolektivih na Gorenjskem, so po- gatov. Datumi občinskih konferenc karale, da informiranost ni povsod EMRl KRANJ, 9. februarja — Na .letni konferenci osnovne organizacije Zveze komunistov terena Planina Pfi Kranju, ki je bila včeraj, so kritično razpravljali o dosedanjem delu te organ'izaci'je in turli o °dno«u posameznih članov do skupnosti. V razpravi, v kateri so sodelovali Stene Prežel j, Smilja Go-sti'seva in drugi, so ugotavljali, da J* tam premalo skupne dejavnost'. Komunisti se med seboj niti ne podajo. Se večja potreba po med.se-"Ojtiem poznavanju in SOdelOfVanjtI Se čuti med organizacijami na tem o-krnooju. Prav tako so ugotavljali, da bi bilo treba več predavanj, rdzqovoTOv in drugih oblik ideološke vzgoje članstva. Skilenili so, da bodo sklicali skupno posvetovanje vseh športnih in drugih dru-s,,v in organizacij tega terena 10 WkT©tariat atnovne organizacije ZK. Tako, kot »o menili na konferenci, bodo skušali doseči enoinost vseh organizacij pri nekaterih ak-(|l'l borbo. Treba jo je voditi v smerni političnega usposabljanja vseh vodstev, vodliti proti ustaljenim navadam in praksi, ki marsikje ne ustreza več današnjim poitre-bam. V pripravah za V. kongres SZDL Jugoslavije so bila ta vprašanja že obravnavana v zveznem in republiškem odboru SZDL ter dane smernice. Ta vprašanja so biila obravnavama tudi na plenumu Okrajnega odbora SZDL in v občinskih zadostna. Enako je v občinah, kjer se premalo skrbi ea to, da se prebivalce seznani z vprašanji, o katerih morajo biti poučeni. V prihodnje bo treba bolj omogočati, da lahko vsak državljan sodeluje pri reševanju zadev, ki so pomembne za njega ali širšo skupnost. Dobro sodelovanj« vseh organov upravljanja v korist pravilnega razvoja gospodarstva in zadev s področij, ki odločilno vplivajo na življenjske pogoja posameznih krajev in naše skupnosti, je v interesu skoraj vseh državljanov. Vse to pa se lahko uspešno rešuje ob nenehnem usposabljanju teh organov ob pravilnem informiranju vsega členstva SZDL. V nekaterih področjih okraja, kjer prevladuje kmetijstvo, se opaža določena stopnja brezperspektivnosti. Izhod d] v zgodovinsko preživeli proizvodnji in odnosih, temveč v organiziranju ekono-mlčnejše proizvodnje in socialističnih odnosov. To področje zahteva od organiracij soc. zveze precej več pozornosti, ker ni prav nobenega razloga, da v lastno škodo tu zaostajamo. Zaradi preslabe itn premalo kvalitetne aktivne ~'M na tem področju se po nepotrebnem vzdržujejo razne zastarele, nadaljnjemu razvoju in koristim kmečke- KONFERENCA ZK NA RAVNAH Tržič, 9. februarja. — Včeraj je bila redne letna konferenca osnovne organizacije Zveze komuniistov terena Ravne pri Tržiču. V tem novem naselju je bila šele pred me-odborih. Po vsem dosedanjem delu seči ustanovljena nova orgaoizaci-sodeč lahko trdimo, da se organi- ja, ki vključuje 35 članov. Navzoči zacije SZDL, predvsem obči;nska so največ razpravljali o urejevanju vodstva, v našem okraju z vso resnostjo lotevajo leh nailog, od katerih je odvisen družbeno političen pcmen organizacij SZDL. Večia aktivnost organteaclij SZDL na vseh področjih ne zmanjšuje Vlogo in po mom ostalih organizacij naselja in o nekaterih vprašanjih idelološke vzgoje članstva. Ena izmed osnovnih nalog njihove or-g-i;•:/.,!'•!>(. je nonug>Wi |,mk.: j'.nii stanovanjski skupnosti. Končne zaključke konference bo izdelala posebna komisi'ja do prvoga se- ter organov upravljanja. Pač pa Manka. ga prebivalstva škodljive, teorije. To povzroča poleg objektivnih težav, ki jih ne smemo podcenjevati, da precej veliko število zadrug ni dovolj orientL-ano v smeri, ki je za kmetijstvo odločilnega pomena. Čeprav je struktura Gorenjske taka, da kmečko prebivalstvo predstavlja samo manjši del prebivalstva, je vendar za pravilen in skladen jazvoj vseh področij to vprašanje važno. Aklivizacija SZDL na vseh teh inc ostalih področjih pomeni še uspešnejši razvoj na vseh področjih, predvsem pa pomeni to utrjevanje socialističnih odnosov med ljudmi. Jakob Zen Jutri, v četrtek, 11. februarja, bo v Kranjski gori pred spomenikom padlih borcev slavnostna otvoritev 15. državnega prvenstva v alpskih disciplinah. Program prvenstva je zelo obsežen. Dne 12. februarja ob 10. uri bo smuk za člane, članice, mladince in mladinke. Moški bodo nastopili v smuku na 3.100 m dolgi progi z višinsko razliko 730 metrov. Ženske pa bodo nastopile na 2600 metrov dolgi progi z višinsko razliko 600 metrov. 13. februarja bo ob 10. uri veleslalom za člane, članice, mladince in mladinke. Moški bodo nastopili v veleslalomu na 2400 m dolgi progi z višinsko razliko 600 m, ženske pa bodo nastopile na 2000 m dolgi progi z višinsko razliko 520 m. 14. februarja ob 9. uri bo slalom za člane, članice, mladince in mladinke. Moški bodo nastopili na 450 m dolgi progi z višinsko razliko 250 m. Zeiiske bodo nastopile na isti progi. Proga bo ozvočena, čase pa bodo merili z električnimi napravami podjetja Longines iz Švice. Tehnično opremo proge sta pripravili tovarni Tiskanina in Planika iz Kranja. Pokrovitelj prireditve je tov. Miran Košmelj, član Izvršnega sveta LRS. M. Z. Razgovor predstav likov stanovanjskih skupnosti Kranj iniski servis Več koordinacije in pomoči med skupnostmi Na osnovni Soli »Simon Jenko« v Kranju so učenci ob obletnici Prešernove smrti pripravili 0ddB|o pod naslovom »Spoznavaj svet in domovino«. Naš posnetek prikazuje nastopajore, ki so se po končani prireditvi še enkrat predstavili pionirjem-poslušalcem Posredujemo bralcem razgovor predsednikov in tajnikov vseh osmih stanovanjskih skupnostih z območja občine Krarj. Razgovor je sklical ObLO Kranj v ponedeljek, 8. februarja. Kako in kdaj naj bi postavili na noge obrtni servis v pomoč hišnim svetom? Tako je bilo prvo vprašanje na tem razgovoru. Kot smo že poročali, so o tem govorili že ra nedavnem posvetovanju s predsedniki hišnih svetov. Soglasno so sklenili, naj začne servis, s sedežem v Tavčarjevi ulici 45, poslovati čimprej. Dokončna ustanovitev in registracija »Servisa stanovanjskih skupnosti« pa naj bi bila najpozneje do 1. maja 1%0. Servis bo posredoval strankam usluge v ključavničarskih, električarskih, vodovodnih, zidarskih, milanskih in drugih delih. Dejavnost servisa se bo, seveda po potrebi postopoma razširjala. Hišni sveti, ki bi se želeli posluževati tega servisa, naj bi v ta namen podpisali posebno pogodbo. Za začetek poslovanja, za nabavo potrebnega orodja in ureditev prostorov, bo servis zaprosil ObLO za dotacijo v višini 800 tisoč dinarjev. Kdo naj prevzame pralnice? Tako js bilo naslednje vprašanje. Na območju Kranja deluje namreč pet pralnic, ki so bile ustanovljene večinoma lani. Bile so pod vodstvom Stanovanjske uprave. Toda ta je bila 1. januarja razpuščena. Nekatere pralnice, kot na primer na Zlatem polju in še posebno v Stražišču, so zaradi neurejenosti pasivne. Aktivne pa so pralnice v centru, na Gorenji Savi in na Hujah. Po daljšem razpravljanju so sklenili, da Stanovanjska skupnost Center ustanovi še »Gospodinjski servis«, ki bo eno leto vodil vse pralnice. Po tem času jih bodo lahko prevzele posamezne stanovanjske skupnosti. Gospodinjski servis bo seveda lahko razvil še kakšno drugo dejavnost, ki je stanovalcem oziroma gospodinjim potrebna. Nazadrje so na posvetovanju govorili še o prvih težavah stanovanjskih skupnosti. Res je, da so ti organi po treh mesecih svojega življenja dokaj togi. Večinoma, kot so ugotovili, primanjkujejo tem skupnostim prostori, iščejo pisalne stroje, tajnike itd. Ljudje namreč že li-ščeio pisarne teh organov, na njihov naslov že prihaja pošta in podobno. Ureditev teh eko- nomskih vprašanj bodo stanovanjskim .skupnostim omogočili tudi njihovi dohodki. Na računu stanovanjskih skupnosti se je namreč že s 1. januarjem začela zbirati 3-odstotna stanarina in 5-odstotna najemnina od lokalov, kar ni malo. Kljub temu so na posvetovanju menili, naj bi bili na začetku skromni. Prostore naj bi skušali najti skupno z drugimi organizacijami. Večina skupnosti je že uredila honorarno tajniško službo. Razen omenjenega so na posvetovanju govorili še o koordi- naciji med sveti. Menili so, da so ti organi preveč prepuščeni sami sebi. Za njihovo delo se ne zanimajo niti politične organizacije niti upravni organi občine. Vsekakor potrebujejo navodila, nasvete in skupna posvetovanja pri reševanju mnogih težav, ki nastajajo pri njihovem začetnem delu. Zato je bil glavni zaključek razgovora, naj bi skupnosti imele v okviru občine nekega človeka ozir. organ, ki bi skrbel za stalno povezavo med skupnostmi. K. M. C Naš razgovor „Reforma šolstva je težišče mojega dela" Ravnatelj Osnovne šole Naklo Jože Kožuh je znan pedagoški, kulturni in politični delavec. Obiskali smo ga in mu zastavili nekaj vprašanj. »Tovariš Kožuh, znano je, da že vseskozi po osvoboditvi aktivno sodelujete pri KUD »Dobrava« Naklo kot režiser, pevovodja, vodja izobraževalne sekcije itd. — Nam lahko o vašem delu poveste kaj več?« Pri KUD »Dobrava« Naklo sem zdaj član upravnega odbora in vodim izobraževalno sekcijo, ki zelo dobro dela. Predavanja, ki jih redno prirejamo, so zelo dobro obiskana — povprečna udeležba je preko 100 ljudi. Obisk predavanj Ljudske univerze je brezplačen, kar je menda edini primer med ustanovami te vrste, ki redno delajo. Za letos imamo v načrtu še nekaj zdravstvenih, potopisnih in družbeno- političnih predavanj (n. pr. o šolski reformi, o stanovanjskih skupnostih, o ameriških mestih in ljudeh itd.). V okviru našega prosvetnega društva lepo dela tudi lutkovna sekcija, odprli smo čitalnico, znani so dalje na-keljski goibeniki itd. V lanskem tekmovanju ob 40-!et-nici KP.T je naše društva zasedlo drugo mesto (prvo Jesenice) in za nagrado dobilo televizijski sprejemnik. Pred leti sem v našem društvu delal tudi kot režiser in pevovodja, zdaj pa nimam več toliko časa. Med drugim sem na primer reži-ral igro »VDOR«, s katero smo smo leta 1946 v Prešernovem gledališču v Kranju otvorili Prešernov kulturni teden, dalje Kreftovo CELJSKE GROFE itd.« »Tovariš Kožuh, znan ste predvsem kot aktivni pedagoški delavec. S kakšnim delom se trenutno bavite?« »Težišče mojega sedanjega dela je reforma šotstva. Sodeloval sem pri sestavi učnega načrta za prve štiri razrede osnovne šole in pri sestavi učnega načrta za moralni pouk kot sodelavec Zavoda za proučevanje šolstva LR Slovenije. Sem tudi član okrajne prosvetno-peda-goške službe in prosvetni svetovalec (bivši nadzornik). Reformni proces poteka v kranjskem okraju že od 1953 in že od takrat intenzivno delam pri uvajanju nove sodome šole. Na naši šoli sem vodil hospitacijske nastope,' v letih od 1949 do 1951 pa sem v v Kranju vodil pedagoške tečaje. Ena bistvenih lastnosti sodobne šole je tudi vključevanje učencev v produktivno delo. Od 95 šol v okraju, jih je bilo lani samo 10, kjer so organizirali pionirske zadruge, od teh pa je bila šola v Naklem edina štirirazred-na šola, kj je imela pionirsko zadrugo.« -er J 96 2823 2 »GLAS GORENJSKE« NOTIAUJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO SREDA, 10. FEBRUARJA 19G0 "SFTF P ® Pred novo gradbeno sezono v našem okraju Vajenci itf k * •• in nadaljnji razvaj obrti iTleliaillzaClja edina rešitev iz sedanje zagate v gradbeništvu Po prvih osnutkih letošnjega okrajnega družbenega plana se bodo investicije za družbeni standard, oziroma negospodarske investicije, znova povečale za 17,9 odstotka, skupne investicije pa za 37,7 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Skupne investicije bodo letos znašale okroglo 14 milijard in 338 milijonov dinarjev. Uresničenje tolikih investicij pomeni velik korak v dviganju naše gospodarske osnove in proizvodne zmogljivosti. Hkrati pa se ob tem porajajo razne težave. Obrtna dejavnost, predvsem uslužnostna, se pri nas doslej ni razvijala vzporedno z naraščajočimi potrebami prebivalstva, pa tud ne vzporedno s potrebami nekaterih panog industrije. Obrtna proizvodnja sicer iz leta v leto raste, vendar ne vselej v tistih strokah, ki bi bile za kritje potreb potrošnikov najbolj potrebne. Znaten del Obrtniških zmogljivosti služi dejavnostim, ki sodijo v industrijo, medtem kp izrazito uslužnostna obrt ne beleži zadovoljivega porasta ali pa celo stagnira. To pa kljub temu, da so potrebe zaradi večje mehanizacije v gospodinjstvih, vsakodnevne uporabe različnih industrijskih izdelkov, naraščajoče motorizacije itd., iz dneva v dan večje. Prepočasen razvoj oziroma zapostavljanje uslužnostne obrti, to je osnovna ugotovitev vseh razprav o obrti irj njenemu razvoju. In ko govorimo o obrti, ne moremo tudi mimo drugega prav tako aktualnega problema: padanje števila vajencev. Medtem ko se je število vajencev v Sloveniji v letu 1958 povečalo za 622, se je v kranjskem okraju zmanjšalo za 24. V primerjavi z letom 1956 se je število vajencev predlanskim zmanjšalo pri nas za 125, predvsem v zasebni obrti, medtem ko v družbeni obrti število vajencev rahlo raste. Primerjava števila vajencev v proizvodni in uslužnostni obrti pa nam pokaže še bolj porazno dejstvo: v kranjski občini je v proizvodni obrti zaposlenih 9,9 odstotka vajencev, v uslužnostni pa le 8,3 odstotka. Skratka: število vajencev je eden izmed sila aktualnih problemov obrti, ki pa ga morda le preveč postavljamo v ospredje — ker smo premalo prožni, ker se preveč oklepamo starih oblik izobraževanja kadrov ali ker razvoj obrtne proizvodnje pri nas morda zdaj res še ni na taki stopnji, ki bi omogočila sodobnejši, industrijski način izobraževanja. Gre predvsem za modernizacijo in mehanizacijo obrtne dejavnosti, ki ji bo sledila močnejša delitev dela, ta pa bo zahtevala vedno manj kvalificirane delovne sile. Upadanje števila vajencev namreč ni tako kritičen pojav, je na zadnji seji Okrajnega ljudskega odbora poudaril predsednik Zveze obrtnih zbornic FL-RJ tovariš Tone Fajfar, pač pa naravna posledica modernizacije obrtne dejavnosti in s tem v zvezi delitve dela tudi v obrti. V industrijsko razvitejših državah je ta proces zavzel še precejšen obseg, pri nas pa je prav zaradi precejšnje zaostalosti predvsem uslužnostne obrti za vajence še vedno »v modi« triletna učna doba. Pri nas bo v prihodnjih letih treba vlagati v obrt precejšnja investicijska sredstva, predvsem v mehanizacijo in modernizacijo uslužnostnih obratov in servisov. Mehanizacija pa bo zahtevala vedro manj kvalificirane obrtne delovne sile in vedno več nekvalificiranih delavcev, tudi ženske delovne sile. — ki se bodo — kot delavci v industriji — na določeni proizvodni postopek pri stroju morali priučiti. Cehovski pojem ohrtnika-mojstra, ki obvlada celotni proizvodni postopek, bo vedno bolj stopal v ozadje, v ospredje pa nov tip obrtnega »industrijskega« delavca. Taka delitev dela bo s hitrejšim in doslednejšim uveljavljenjem mehanizacije nujna. Delavec v obrti bo služil le stroju. Sistem izobraževanja kadrov se b<> s tem moral nujno spremeniti, poceniti, predvsem pa skrajšati. Nekvalificirani delavci bodo pridobivali kvalifikacije s tečaji in izpiti in ne več v sedanjih vajenskih šolah, ki za vzgojo specializiranega obrtnega delavca ob stroju ne bodo več potrebne. Siscem izobraževanja se bo moral preusmeriti na pri-učevanje v razvitih obrtnih obratih samih, medtem ko mora vsakomur dati zadostno znanje splošnih predmetov že osemletka, ki je obvezna. (Morda bi kazalo razmisliti tudi o predlogu, naj bi se vajenci pri-učevali samo v družbenih obrtnih obratih, ki bi jim lahko rudili bolj kompleksno vzgojo kot privatni obrtniki, kjer vajenec pogosto opravlja tudi vsa hlapčevska dela, tudi taka, ki z obrtjo, ki se jo uči, nimajo nič skupnega.) V poročilu o izvajanju smernic za razvoj obrti, ki ga je za zadnjo sejo Okrajnega ljudskega odbora Kranj (2. februarja) pripravil Svet za industrijo in obrt OLO, zasledimo tudi podatek, da so obrtna podjetja že začela zaposlovati kvalificirane delavce z namenom, da jih pri-uče za delo na posameznih delovnih mestih. Poročilo tudi pravilno ugotavlja, da je taka oblika vzgoje možna le v razvitejših obratih, kjer se vsaj v skromni obliki že pojavlja delitev dela. To so šele začetni koraki k mehanizirani uslužnostni obrtni proizvodnji, ki bo sposobna zadovoljiti vse potrebe potrošnikov in industrije in bo nuj-zahtevala tudi temeljito reorganizacijo izobraževanja kadrov v obrti. Prav v tem pa smo pogosto preveč togi. In prav to nam tudi zagotavlja, da na pomanjkanje oziroma upadanje števila vajencev perspektivno ne smemo gledati tako zelo kritično. -t POVEČANJE PROIZVODNJE V tovanni vijakov »Plamen« v Kropi so v januarju 1960 izdelali 429 ton raznih izdelkov in s tem presegli operativni načrt za januar za 7,4 odstotka. — V januarju letos so izvozili v Egipt 109 ton ali 23 odstotkov celotne proizvodnje. Proizvodnjo v januarju so v primerjavi s povprečno mesečno proizvodnjo v preteklem letu povečali za 48 odstotkov. SKLEP KRAJEVNEGA ODBORA Krajevni odbor SZDL v Pod-nartu je v četrtek, 5. februarja na svoji redni seji med drugim sklenil, da bo med letom sklical več razširjenih sej, na katere bo povabil zastopnike vseh množičnih organizacij in podjetij, da se bodo skupno pomenili o vseh važnejših problemih r.a območju KO Podnart. DELAVSKI SVET JE ZASEDAL V tovarni vijakov Plamen v Kropi bo danes, 10. februarja 15. redno zasedanje delavskega sveta. Razpravljali bodo o hi-giensko-tehnični zaščiti in problematiki zdravstvene službe v okviru podjetja, o zaključku letne inventure, o predlogu do-polnievanega pravilnika za na-grajeVanje po enoti proizvoda in tako dalje. OBČNI ZBOR AMD V soboto, 13. februarja bo v kulturnem domu v Podnartu redni letni občni zbor Avto-moto društva Podnart. Po občnem zboru bodo člani društva izvedli kratek zabaven program. Avto-moto društvo Podnart ima nad 200 članov, od katerih ima približno polovica lastna motorna vozila. NA SENTURSKI GORI IN OKOLIŠKIH VASEH BREZ GASILSKEGA DRUŠTVA Senturška gora z okoliškimi vasmi Sidraž. Višenca, Apno, Ravno in Sv. Lenart še do danes nimajo gasilskega društva. Ko smo povpraševali tamkajšnje prebivalce, zakaj le-tega še nimajo, so nam povedali, da Izdaja CP -Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor. Ena izmed velikih težav so premajhne zmogljivosti in preslaba opremljenost gradbenih podjetij. Ker bodo letos povečane investicije tudi za gradnje, bodo gradbena podjetja imela še večje naloge. Da bi se do časa pripravili na začetek gradbene sezone, je bilo v Kranju že pred tednom širše posvetovanje predstavnikov vseh gradbenih podjetij. Za 12. februar pa je sklicano novo posvetovanje z namenom, da bi vskladili vse gradbene zmogljivosti in izpopolniti vse vrzeli, ki bi lahko ovirale uspešen start gradbene dejavnosti. Predvideno je tudi posebno posvetovanje z vsemi predstavniki obrtnih strok, ki dopolnjujejo gradbeno dejavnost, da bi bolje organizirali njihovo sodelovanje z gradbenimi podjetji. Tudi na posvetovanju direktorjev večjih podjetij in predstavnikov političnih organizacij, ki je bilo pred kratkim v Kranju, so govorili o problemih gradbenih podjetij. Kadar je govora o sedanjih zmogljivosti in o velikih potrebah po gradnjah, se zelo poudarja potrebo po povečanju števila delavcev. Nekatera podjetja skušajo na ta način zado- pač zato, ker še nihče ni dal pobude. Požari so tod sicer bolj redki, vendar se lahko vsak trenutek dogodi, da bi bile gasilske naprave potrebne. Zadnji požar je bil v teh krajih pred 28 leti. Ko smo vprašali ljudi, kako bi gasili, če bi prišlo do požara, so nam odgovorili, da bi to opravili kar s škafi in razno drugo posodo. Vendar prebivalci menijo, da bi s pomočjo vaščanov prav lahko zgradili manjši gasilski dom in kupili, če že ne motorne, vsaj ročno brizgalno. RADI BI POSTAJO Motorni nedeljski vlak z odhodom iz Ljubljane ob 18.15 pelje kar mimo Jarš. Potniki, posebno pa tamkajšnji prebivalci, bi bili zelo veseli, če bi bila postaja tudi v tem kraju. ODKUP RAZGLEDNIC Turistično društvo v Kamniku je sklenilo, da bo od foto-amaterjev odkupilo posrečene posnetke, ki bi bili primerni za prodajo razglednic. PRIPRAVE ZA DAN MLADOSTI Danes bo sestanek pripravljalnega odbora za prireditve ob 15-letrici Dneva mladosti. — Sestanek prireja Občinski komite mladine. ŽALNA KOMEMORACIJA Včeraj ob 16. uri je bila na Kamnitniku žalna komemoracija v spomin 50 padlim talcem. Komemoracije so se udeležili osnovnošolci in gimnazijci in veliko število ostalih prebivalcev. POSVETOVANJE DIREKTORJEV Jutri, v četrtek bo r.a Občinskem ljudskem odboru v Skofji Loki posvetovanje direktorjev podjetij škofjeloško občine. Izmenjali bodo mnenja glede gospodarskega razvoja v 1. 1960. SESTANEK ČLANOV SZDL V radovljiški občini so te dni množični sestanki članov SZD ljudstva. Na njih razpravljajo o problematiki zdravstvene službe. Danes zvečer bodo pričeli s takimi sestanki tudi v Kropi in Podnartu. DOBRO PREZIMOVANJE ČEBEL Na Sen turški gori in okoliših vaseh je pet ljubiteljev čebel, ki imajo skupaj 40 panjev. Po izjavah tamkajšnjih čebelarjev so do sedaj čebele stiti potrebam in povečati svoje zmogljivosti. Toda novo zaposlovanje delavcev ni smotrno niti zaželeno. Zato je po predlogu okrajnega družbenega načrta letos tudi gradbenim podjetjem določeno število delavcev, ki jih smejo zaposlovati. Lani so gradbena podjetja lahko sprejemala nove delavce svobodno. Glavni in trajni izhod iz težav pa podjetja seveda iščejo v mehanizaciji in organizaciji dela. Seveda so za to potrebna sredstva in določen1 čas. Preko noči se ne da mnogo storiti. Na zadnjem posvetovnju so ugotovili, da je sistem dela v gradbeništvu preveč zastarel. Taka ocena velja v določenih primerih tudi za »Projekt« v Kranju, dasi je to podjetje v opremi in mehanizaciji daleč pred vsemi ostalimi gradbenimi podjetji na Gorenjskem. Predvsem gre za tipizacijo stavbnega pohištva. 2e več let je govora o tem. Toda na gradbiščih se to še ne opazi. V večjem obsegu sedaj to uveljavljajo šele pri gradnji 400 stano-novanj na Zlatem polju v Kranju. Tu so v večini vsa okna kar dobro prezimile, tako da jih verjetno sploh ne bo treba krmiti. Lani je na vsak panj prišlo povprečno po 5 kg medu. Najmlajši čebelar je 14-letni Vido Grilc iz Sidraža. V teh krajih je bilo svoj čas več čebelarjev, vendar so čebelarjenje opustili, ker mlajši za to niso kazal dovolj zanimanja. -an ŠTEVILNA UDELEŽBA V soboto, 6. februarja je bil v Tržiču v domu TVD Partizan redni letni občni zbor tamkajšnjega planinskega društva. Udeležba je bila številna. Med drugim so kritično razpravljali o delu starega odbora. NOVINARSKI VEČER NA SENTURSKI GORI V soboto zvečer je novinarski kolektiv redakcije »Glasa Gorenjske« obiskal prebivalce na Šenturški gori. Časnikarji so za domačine in bližnje okoličane, ki so do zadnjega kotička napolnili šolski razred, priredili novinarski večer. V prijetnih razgovorih z nekaterimi domačini, so novinarji seznanili zbrane poslušalce z vsemi najnovejšimi ncgodki doma in bodočimi nalogami na njihovem področju, prav tako pa so jih seznanili tudi z nekaterimi dogodki v svetu. — Za prijetno vzdušje je tudi tokrat poskrbel Lipe Revše iz Kranja. f tipizirana. Ta okna izdeluje tovarna Jelovica v Skofji Loki. Taka okna so znatno cenejša, hkrati so se izognili marsikateremu čakanju na obrtnika, ki so preobremenjeni z delom. Toda hkrati s tem so se pojavile še nove misli, ki pa so drugod v svetu že uresničene. Ali ne bi mogli na primer okno dokončno pripraviti preden ga vzidajo? Po dosedanjem načinu se vzida surovo izdelano okno. Za tem šele pride pleskar, dvakrat ali trikrat znova pomaže zid, potem pride steklar itd. Ce bi bila okna narejena po točnih merih in bili zidarji bolj pazljivi, bi bilo moč končno, prepleskano in že ostekleno okno vstaviti v določeno " odprtino. Razen drugih prednosti bi tako lahko tudi pri pleskarstvu zaposlili priučene delavce, lahko bi bilo delo bolje organizirali, uporabljali določene stroje za tako delo in podobno. Taki in podobni so predlogi, ki jih bo gradbena operativa morala slej ko prej osvojiti. Le tako bo gradbeništvo sposobno ostvariti vse naloge, ki jih določa družbeni načrt. Tako bo možno tudi poceniti gradbene storitve. -1. c. Ena izmed osnovnih nalog, ki so jo obravnavali v razpravi, je budnost spričo raznih pojavov; zlasti v zvezi z obujanjem fazišzma v nekaterih evropskih deželah. Člani ZB morajo paziti na vse, kar bi utegnilo škoditi našemu razvoju, zlasti pa pridobitvam narodnoosvobodilnega gibanja. Takoj naslednja naloga je skrb za otroke padlih ali kasneje umrlih borcev ter aktivistov. Pri tem je seveda osnovna naloga čimhitrejša ureditev materialnih pogojev. -Poudarili pa so tudi, da je skrb za otroke padlih borcev in aktivistov v mnogih primerih bolj ali manj nepotrebna. Za otroke so organizacije mnogo storile, mnogi se šolajo, še več otrok pa je, ki so že pri kruhu. Toda nastaja drug problem: reševanje družinskih primerov in skrb za otroke še živečih borcev, ki iz kakršnihkoli razlogov niso sposobni skrbeti za otroke. Delegati so navedli nekaj konkretnih primerov in s tem podprli zahtevo, naj bi imenovali komisijo, ki bi skrbela za taka in podobna vprašanja. — V Žirovnici živi aktivistka, ki je že leto dni brez zaposlitve. Ob skromni podpori mora skr- zavirajo delo zadružne mesarije v Skofji Loki Lani je imela Zadružna mesarija v Skofji Loki bruto dohodka 250 milijonov dinarjev. Čistega dohodka pa so ustvarili 22 milijonov dinarjev. Uspehe tega mladega kolektiva, ki zaposluje 50 ljudi, je treba iskati v prizadevnosti vseh, ki z boljšo organizacijo dela izdelujejo kvalitetnejše izdelke. Pri teh izdelkih je veliko povpraševanje ne samo doma, ampak tudi v tujini (Italija). Vsak mesec zakol jejo in prodajo 120 glav goveje živine, 200 telet in 250 prašičev. Dnevno prodajo 1500 do 2000 klobas. Škofjeloška zadružna mesarija zalaga s svojimi mesnimi izdelki tudi tri potrošniške centre v Ljubljani. — Govejo živino nabavljajo v obeh dolinah — Poljanski in Selški, pa tudi drugod. Prašiče — bekone — nabavljajo po vsej Sloveniji. Ker proizvodnja mesnih izdelkov nenehno raste, so sedanji prostori že pretesni. Zato bo podjetje skušalo razširiti predvsem svoje delovne prostore. -Premajhni pa so tudi pisarniški prostori. 2e dalj časa želi podjetje ustanoviti za svoje delavce obratno menzo. Edino, kar jih ovira pri tem, je pomanjkanje prostorov. Vsekakor bo nova obratna menza velika pridobitev za člane tega marljivega kolektiva. V. R. beti za dva otroka, ki obiskujeta šolo. Iskala je že pomoč, toda brez uspeha. Spričo življenja, kakršnega je imela, je živčno uničena. Toda tu sta otroka, tu so trije ljudje! Drugi primer. Umrl je član ZB. Ostala je nekaj let stara deklica z materjo. Obe sta se znašli v težavnem položaju. — Vprašanje ureditve pokojnine ir-prejemkov traja že skoraj pol leta. Organizacije ZB se je za problem zavzela. Ni pa dosegla kaj posebnega. Ker so uvideli kritično stanje, so člani ZB organizirali akcijo in zbrali nekaj deset tisočakov. Lahko bi navedli še nekatere probleme, toda naj to zadostuje. Zboroval-ci so zahteva1.' da se pri občinskem odboru ZB osnuje poseben sklad, v katerega naj bi prispevala podjetja iz svojih prostih sredstev, po uvidevno-nosti in moči. Iz tega sklada bi pomagali posameznim članom in njihovim družinam. Taka pobuda zasluži vsekakor pohvalo. S tem bo mor hitro reševati razne probleme, ki včasih upravičeno ali pa tudi neupravičeno povzročajo nezadovoljstvo med članstvom. -k GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. ii naših krajev Po konferenci ZB NOV jeseniške občine Skrbeti tudi za otroke živečih borcev O nedeljski konferenci Zveze borcev jeseniške občine smo na kratko že poročali. Tu bi obnovili le še nekatere misli in razprave. Letošnja konferenca je bila glede poročil in razprave izredno uspešna in zanimiva. Uvodoma je bilo poudarjeno, da je bilo de'o občinskega odbora ZB plodno in je temeljilo na zaključku lanske konference. Zlasti uspešno so reševali številne probleme č?anov ZB in njih otrok. Razprava pa je pokazala, da še vedno ne manjka problemov, ki so jih dolžne reševati organizacije, pa tudi posamezni člani ZB. KULTURNI RAZGLEDI iS GLASBENA REVIJA V PREŠERNOV SPOMIN ■V soboto zvečer je bila v Prešernovem gledališču v Kranju »Glabena revija« ki jo je v Počastitev obletnice smrti dr. Franceta Prešerna priredil svet Svobod in prosvetnih dru-štev kranjske občine. Na reviji s« sodelovali gojenci in mladinski in godalni orkester kranjske glasbene šole, vsi trije pevski Zbori DPD »Svoboda« France Prešeren in moški pevski zbor OKUD »Enakost« iz Kranja. Pester spored je navdušil številne gledalce, ki so izvajalce zgradili z aplavzi. GOSTOVANJE V KRIŽAH Medtem ko je prejšnjo nedelo ^ gostoval v Godešiču samo J^°ški pevski zbor DPD »Svo-France Prešeren« iz Kra-n}a, je preteklo nedeljo razen njih koncertiral tudi ženski olctet istega društva. Tokrat sta °ba^ pevska zbora nastopila v ^■rižah in sta z izvajanjem narodnih, partizanskih in umet- nih bra cev pesmi požela veliko odo-vanje tamkajšnjih poslušal- PODKOREN V MESTNEM MUZEJU V KRANJU nekaj dni je v Mestnem muzeju v Kranju odprta razstava »Podkoren«, ki sodi v ci-*}us razstav Gorenjski kultur-ni spomeniki. Razstavo, ki bo °^Prta do 29. februarja, je obiskalo že precej gledalcev. *UBOGA ANČKA « NA PRIM-SKOVEM Pretekli četrtek in petek je dramska sekcija pionirskega ^reda .STANE KOVAClC« s rimskovega ponovila za dija-.e kranjskih šol pravljično igrico Pavla Golije: »Uboga ^nčka-. Najmlajši gledalci so z upozoritvijo nadvse za-d°voljni. — Igrico je naštudi-rala Jelena Potočnik. LITERARNI VEČER v" ponedeljek zvečer je bil v Ustnem muzeju v Kranju lite-rarni večer, na katerem sta bra- Jesenicah 9. redni plenum, ki je bil posvečen problemom kultur-no-prosvetne dejavnosti na področju jeseniške občine. Članom občinskega sindikalnega sveta in občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev, ki so se udeležili plenuma, je podal inž. Kar-ba obširno poročilo o kulturno-prosvetnem delu in delovanju Svobod ter prosvetnih društev na območju jeseniške občine. Po poročilu se je razvila živahna razprava, ki je dala bogate smernice za še boljše delovanje Svobod in prosvetnih društev na območju jeseniške občine. PREŠERNOV TEDEN BODO LEPO POČASTILI Za primerno počastitev našega največjega slovenskega pesnika v letošrjem Prešernovem tednu bodo priredili na Jesenicah več proslav. Prvo proslavo je priredil v ponedeljek zvečer v Čufarjevem gledališču pionirski odred osnovne šole »Tone Čufar«. Šolska proslava za dijake jeseniške gimnazije in jeseniških strokovnih šol pa bo danes prav tako v Čufarjevem gledališču. Svoboda Jesenice bo priredila v Delavskem domu v četrtek »kulturno-umetniški večer«, v soboto zvečer pa bo v domu TVD Partizan glasbena revija, na kateri bodo nastopili instrumentalni ansambli jeseniške občine. TONE SVETINA JjO VČ E VA HČI Riše Milan Batistu 49. Jozelj se je vrnil ponoči. Zjutraj si je bil natlačil nahrbtnik in z lovskim gostom odšel v gore. Bilo je okoli Martinovega, ko gamsi svatujejo, zato je bil vse dni ▼ revirju in se je le po hrano vračal domov. Gosta se je razveselil. Bo vsaj kaj zvena padlo od njega, je pomislil. Gospodov že nekaj časa ni bilo v lovišče. Vzpenjala sta se v strmo, poledenelo pobočje v Odlomu in proti Ogradom. Herman, nevajen gora, je komaj dohajal lovca. Ta si je mislil: grinta gosposka, doma naj bi bil ostal. Na glas pa je gosta bodril in hvalil. 50. Gamsov prsk je bil na višku. Tropi pod stenami in na vrhovih snežnih gora so se večali. Samotarji so prilezli na dan iz skritih prepadnih kont. Vitki in lažji goličavci so se srečali v boju za neveste s težkimi tršatimi gošarji. S srebrno roso obeljeni čopi na črnih kožuhih so vihrali v vetru. Po vseh grebenih so se postavljali in opre-zali za kozarijo. Postali so neumni, drzni in neoprezni. Neusmiljeno so se česali z roglji in se podili z gore v goro. Vse, kar je bilo v gorah živega, je bilo na planem in se je stekalo v živahnem vrvenju. 51. Drevje se je zredčilo. V pasu macesnov sta zagazila v sneg. Znašla sta se v osrčju divjih sneženih vrhov, ki so rastli v nebo nad zasneženim rušjem in mrtvim skalovjem. Pod Orlovo steno sta na plaznicah zagledala prvi trop gamsov. Zalezla sta jih po hudournem žlebu in po eni uri hoda pomolila glavi preko roba. Dobrega kozla ni bilo med njimi. Vrnila sta se na Vetrno sedlo. Jozelj je obliznil prst, ga podržal v vetru in se zvito namuznil. »Dobro piha, kar za skalo in pripravite se, ker vam bom gamsa privabil.« Po vseh štirih je začel plesati sem in tja po grebenu. Leteče piramide Britanska inženirji so skonstruirali tako imenovano letečo piramido, o kateri menijo, da bi lahko v njem potovala po vesolju pilota, ki bi poletela 1150 kilometrov daleč in se potem vrnila na zemljo. Konstruktorji leteče piramide menijo, da so rešili problem vročine, ki nastaja zaradi trenja med vračanjem rakete iz vesolja v zemeljsko ozračje. Prav zaradi te vročine je nevarno, da bi se vsaka ve- soljska ladja in potniki v njej spremenili v žareč meteorit. Piramido, ki naj bi se vrnila v ozračje s hitrostjo 18 milj na uro, bi ščitil oklep v obliki delte, ki bi oddajala toploto okoliškemu zraku. Polet, med katerim bi raketa štirikrat obpro-žila naš planet, bi trajal samo 6 ur in 45 minut. Piramida bi pristala 35 minut po vrnitvi v zemeljsko ozračje. Novi podali o atoli Eden najuglednejših sovjetskih strokovnjakov za balistič-ne izstrelke akademik Štern-feld je objavil v časopisu »Sov-jetskaja Rosjia« članek z zanimivimi podatki o najnovejši sovjetski super raketi, ki je bila pred nedavnim uspešno izstreljena. Om svoja dela m'.ada literata anc Plibernik in Bojan Pisk. lenimo naj še, da slednji pripravlja prvo izdajo svojih pes-rni. PREMIERA V ZGORNJEM TUHINJU Pred dnevi je v Zgornjem luhinju pod Menino tamkajšnja Svoboda uprizorila ljudsko Jgro Testament. Predstava je Pila v šolskem poslopju, ker v ^SeJ Tuhinjski dolini ni nobene dvorane. PRED NOVO UPRIZORITVIJO V KAMNIKU dramski odsek kamniške »Solidarnosti« pripravlja Nušičevo *°medijo »Navaden človek<. — Premiera bo še ta mesec. 2A DVIG KULTURNO-PRO-SVETNE DEJAVNOSTI Občinski sindikalni svet Jesene je imel v petek zvečer v Učilnici železniške postaje na Kakor je znano, je ta raketa padla v Tihi ocean samo 2 km od predvidenega cilja, kar imajo za izredno precizen zadetek. Akademik Šternfeld tudi, da je raketa za toliko zgrešila cilj zato, ker je imela nekoliko manjšo hitrost od predvidene. Zato se smer njenega poleta in trajanje le-tega nista docela ujemala s prvotnimi računi. Članek akademika Šternfelda je ilustriran tudi z risbo, ki kaže, da je pot rakete imela obliko, ki se docela ne sklada s klasično balistično parobolo. — Raketa je namreč vzletela popolnoma navpično s hitrostjo 7534 m v sekundi in se šele kasneje začela gibati v smeri, ki je imela obliko parabole. V tem, ko je dosegla maksimalno višino, kakršno je dose- Več kot tisoč gledalcev je bilo pred kratkim priča nenavadnemu prizoru na tekmi v hokeju na ledu. Na Švedskem sta se srečali domači ekipi. Kaj se je zgodilo? — V 7. minuti druge tretjine igre se je nenadoma igralcem vdrla ledena plošča in vsi so se začeli pogrezati v vodo. K sreči človeških žrtev ni bilo, ker so se igralci sami rešili NAJVEČJI EVROPSKI TELESKOP Italijanski minister za pro-sveto Giussepe Medici je pred nedavnim na zboru znanstvenikov izjavil, da bo Italija potrošila 3 milijone dinarjev za izgradnjo novega observatorija, v katerem bo teleskop s premerom preko 3 metre — največji v Evropi. Kraj, kjer bo stal ta observatorij, še niso določili, gradili pa ga bodo predvidoma tri leta. del Sputnik I, se je začela spuščati proti cilju. Ko je raketa dosegla maksimalno višino, se je njena hitrost pod vplivom zemeljske težnosti zmanjšala na 6040 m v sekundi. Za tem je hitrost začela spet naraščati, tako da je v nižjih plasteh atmosfere dosegla začetno. Pot rakete od izstrelišča do cilja je znašala 14.290 km. To pot je raketa premostila v 36,5 minute s povprečno hitrostjo 23.500 km na uro. ZDRAVLJENJE PREHLADA Skupina nemških raziskovalcev je raziskovala, v kolikšni meri mokre noge povzročajo prehlad. Raziskovalci — dr. Demling, dr. Gromotka in dr. Bunte — so daii noge v h'.ađno vodo in jih držali v njej 5 minut. V tem času so merili krvni obtok in po ugotovili oslabitev cirkulacije krvi. Po petih minutah so dali noge v vodo, toplo 42 stopinj in kroženje krvi se je takoj precej povečalo. Tako se je pokazalo, da je ljudsko zdravilo proti prehladu dobro. 54.500 RAZLIČNIH MOTORJEV V »Tomosu« v Kopru bodo letos proizvedli 54.500 različnih motorjev, medtem ko imajo naročil že za 110 tisoč motorjev. '*«ac Asimov 33 ene kletk e »Doktor, ali vam je znano, da je Daneel grozil s svojim re-V(dvcrjcm neoboroženi množici mož in žena in govoril, da bo ■freljal?« »Toda streljal nisem, Je rrkel Danec!. »Točno, vendar Je bila že grožnja nenavadna, kajne, doktor?« Doktor Gorrinel se je vpriznil v ustnice. »Moral bi poznati Vs<" okoliščine, da bi lahko presodil. Zvoni pa zrlo nenavadno.« »R '/mislite torej o lom. R. Danool jo hil na prizorišču zločina če odSteJete možnost, da Je Dekl prebivalec Zemljo prepešačil 0,h>rti prostor in nosil orožje, jo izmed vsoh, ki so bili na pri-tOrišču zločina, lahko to (»rožjo skri! samo Danool.« •Skril orožje?« jo vprašal dr. Gerrigel. »Dovolite, da vam to pojasnim. Revolverja, s katerim jo bil s'"i'ion umor, niso našli. In vendar revolver ni mogel Izpohtetl v zrak. \ jaz vom lamo /a ono mesto, kjer bi lahko bil, eno Nino mesto, kjer Be nlhce nI iskal.« »K.jo, Elijah?- jo vprašal K. Danool. Baley Je izvlekel svoj revolver in ga trdo naperil v robota. »V tVOjl vročici H brano,- Je rekel. »V tvoji vrečici za hrano. Daneel!« Trinajst o p o g 1 a v ,i o POGOVOR O STROJU • Motiš so,« jo rekel R- Danool mirno. »Bos? Doktor naj odloči. Doktor Geni gel?« /oiiic, gospod Balev?« so jo odzval robotičar, čigar pogled divje skakal I detektiva "a robota in s«- nazadnje ustavil na Baievu. ••Prosil bi vas, da bi naredili strokovno analizo tega robota. J* voljo vam bodo vsi laboratoriji MostncKa biroja merjenj. Čo ^•tte potrebovali Kakšno napravOi ki Je tam nimajo, vam jo bom •a*, preskrbel. Želim natančen odgovor« hrei ozira na to, koliko Pata in denarji boste porabili*« Balev je vstal. Govoril jo dokaj mirno, vendar ga je v no-trajnosti kar razganjalo. Ko je nehal govoriti, je začutil silno željo, da bi zgrabil doktorja Gerrigola za vrat in iz njega iztresel vse odgovore, brez ozira na znanost. Rekel jo: »Kaj pravite, doktor Gerrigel?« Doktor Gerrigel jo živčno vzdrhtel in dejal: »Dragi moj gospod Baley. no bom potreboval laboratorija. »Zakaj ne?« je zaskrbljeno vprašal Balev. Čutil je, kako se trese in kako se mu mišico napenjajo. »Prvi zakon ni težko ugotoviti. Toga sicer nikoli nisem delal, pa je čisto preprosto.« Balc.v jo težko vdihnil in izdihnil. Potem je rekel: »Ali bi hoteli pojasniti, kaj menite s tem? Nemara, da ga lahko kar tukaj pregledate?« »Tako jo. Poslušajte me. gospoda Balev, dal vam bom analogijo. Če bi bil doktor medicine in bi hotel preveriti količino sladkorja v pacientovi krvi, bi mi bil prav gotovo potreben laboratorij. Čo bi moral izmeriti njerjrov bazalni metabolizem, aH preveriti njegovo gene in ugotoviti morebitne konirenitalnc pomanjkljivosti, bi potreboval vo'.iko pribora. In če bi moral, za razliko od lega, preveriti, ali je paoiont slep, bi bilo dovolj, če bi z roko pomahal prod njegovimi očmi: in če bi hotel ugotoviti smrt, bi bilo dovolj, da mu otipam puls. Povedati hočem to: čim pomembnejša in temeljne iša jo stvar, ki jo preverjamo, tem preprostejšo motodo so potrebno. Islo jo pri robotu. Prvi zakon jo temeljni. On so nanaša na vse. Če ga ne bi bilo, robot ne bi pravilno reagiral na več kot dva ducata očitnih načinov.« Medtem ko jo govoril, jo potegnil iz žepa ploščat predmet in ga raztegnil v majhen aparat za gledanje mikroknjui. V vdolb'no aparata Je vstavil izrabljen votok. Potom jo Izvlekel še štopanoo in hlz malih plastičnih ploščic, ki so bilo povezano med seboj, da je bilo vso skupaj videti kot tehnično računalo. Balev ni mogel razumeti, kaj naj vso to pomeni. Doktor Gerrigel je potrepljal svoj apar.'t In, so nasmehni, kot bi se nenadoma nečesa razveselil. Rekel je: »To V moj priročnik za robotiko. Brez tega ne grom nikamor. 'Vivzaprav je to dol mojo obleke.« Samozadovoljno se je zahehetal. Potom jo naravnal okulator aparata in njegovi prsti so začeli mrzlično uravnavati kontrole. Aparat je zabrnel in obstal, spet /abrnol in spet obstal. »Vgrajeno kazalo,« jo ponosno pojasnil robotičar z nekoliko utišanim glasom, ker jo bil /o sklonjen čisto nad aparat. »Sam sem to setavil. S tem si prihranim precej časa. Toda bistvo ni v tem, kajne? Torej, poglejmo. Daneel, primakni se s svojim stolom k meni.« R. Daneel je storil tako. Ves čas, ko se je robotičar pripravljal k delu, ga je pozorno spremljal, vendar neprizadeto. P.alev je njegov premik spremljal z revolverjem. Toda nadaljnji potok dogodkov ga je zmedel in razočaral. Doktor Gerrigel je zastavljal vprašanja in delal nekaj z računalom, zdaj pa zdaj pogledal v okulator, a vse skupaj se je zdelo nepomembno. Med drugim jo vprašal: »Če imam dva sorodnika, med katerima je pet let razlike in je mlajša deklica, katerega spola je starejši?« Danool je odgovoril: »Na podlagi danih informacij ne morem ugotoviti.« Za tem Je doktor Gorrigel pogledal na svojo štoperieo, stegnil desno rolro, kolikor je mogel, in rekel: »Dotakni se vršička mojega sredirea z vršičkom sredinca svoje leve roke.« Daneel je storil natanko tako takoj in brez težav. Doktor Gerrigel io opravil svoje preverjanje v petnajstih minutah. Se zadnjič je !-.onsultiral svoje računalo, potem pa ga je razstavil in spravil. Pospravil je tudi štoperieo, izvlekel priročnik iz aparata in aparat ponovno zložil. »Ali je to vse?« je vprašal Balev in ni mogel skriti nejevolje. »To jo vso.« »Ampak to je smešno. Vprašali niste prav nič takega, kar bi se nanašalo na Prvi z*kon?« Ah, dra.-ri gospod Balov, kadar vas zdravnik udari po kolenu s trdim predmetom in vašo koleno trzne, ali mu ne verjamete, oe vam potem reče, da imate bolne živce? Ali pa, če vam od blizu pogleda v oči in vidi roakeije vaše zenice na svetlobo, niste prav nič presenečeni, da vam lahko na podlagi tega pove mnogo stvari o uživanju nekaterih alkaloidov?« Balev je rekel: »In kaj potem? Kaj pravite?« »Daneel je opremljen s Prvim zakonom.« Robotičar je bil popolnoma prepričan v to, kar je povedal. »Nimate prav,« jo zamolklo rekel Baley. Balo.v je ostro pogledal doktorja in si mislil, da bi se doktor prav gotovo ne mogel držati bolj togo, kot se je v tem času. Doktor Gerrigel je zožal oči in njegov pogled je bil hladen in trd. »Me želite vi poučevati?« 64 OSVESC EVAi MALI OGLASI iščeta drugo službo. Ponudbe oddati v oglasni odelek pod »Takoj«. 01JAVE OBVESTILO Obveščamo prebivalce Kra- Poročnik Smid — I. 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.35 Ritmi današnjih dn>i; 11.30 Družina ki dom; 11.45 Pesmi iz NOB; 12.00 Uvertura in ples ut iz Ponchielii-jeve opere La Guocondd; 12.15 Radijska kmečka univerza — inženir Zvone PeLikan: Osnovni priključki za oskrbovanje poljščin; 12.25 Za- ■tekaško elito in zasedla prvo t ovo s 3:0, oziroma 3 :1. mesto oziroma drugo mesto. To nedeljo pa so gorenjski alpski DANES V LJUBLJANI: smučarji ta uspeh ponovili. Med JESENICE : LJUBLJANA 28 smučarji z obeh strani meje je zmagal Sumi pred Dornikom, Prodam skoraj nov avto Fiat 600. Poizve se pri Jelenu, na dvorišču št. 1, Kranj. 426 Za maškarado, ki jo prireja »Partizan« Stražišce, Kranj, dne 20. februarja, dvignite rezervirane vstopnice od 15. do 17. tega meseca v gostilni E-e-nedik, Stražišce. Prodam gajbice. Naslov v ogl. oddelku pod »110 kom«. 448 Avto-moto društvo Cerklje lilnega imenika s tem, da se obvešča interesente, da se bo prepričajo, če so vpisani, dne 10. februarja 1960 ob 18. Zlasti je potrebno, da se pri- uri pričel tečaj za voznike - javijo vsi tisti, ki v osebni iz- mopediste v Zadružnem domu, kazniei nimajo popravljenega Prešeren« p. v. Petra Liparja; 18.00 igralk LRS v namiznem tenisu. Cerklje. 459 prebivališča zaradi uvedbe nove Človek in zdravje,- 18.30 Iz naših Brez posebnih težav je zmagala Prodam 2 prašiča po 60 kg numeracije, kakor tudi vsi ti- kolektivov; 20.15 Tedenski zuna- slovenska prvakinja Plutova. Ne- težka. Pr. polica 28, Cerklje. — sti, ki so se presilili v nova sta- nje-političoi pregled, 21.15 Oddaja poražena Pirčeva in Lampreto- TELESNA KULTURA ZUPANČIČEVA IN ŠUMI Presenetljiv je slab plasman ra- Jesenic,, iz Ljubljane, Celja in PRVA V BELJAKU venskih igralk Vavčetove in Pe- Kočevja. Razen moštvenega pr- V nedeljo, 7. februarja, se je tračeve. Čemur je kriva pred- von.stvu je nastopilo še 20 čla- v Beljaku končal VIII. smučar- vsem neprizadevnost. — Ostale nov v posebni disciplini, in ^>i- ski teden. Ze preteklo nedeljo igralke so bile v glavnem ize- cer v metu na cilj, zbijanju iOJ sta kranjska tekača Seljak in načene, kolikor ne «rre za Ca- metu na daljavo. Štiri prva mo*H Gašper Kordež dosegla lep us- deževo (Mladost Kranj), ki je štva se bodo udeležila' tud i v peh, ko sta premagala koroško premagala Petračevo in Vavče- ropskoga prvenstva v Zahodni Ugodno vreme je omogočilo nja. da se bodo do konca fe- t»viM rolete,- 14.05 Radijska šola Križajem, Jenkom, Jamnikom JJubitclJ^ ^.koj^e igre v Ljub- , ,. ,. .... •-■ . . ... , . . . . ' , . liani m ostalih krajih nase ozie bruarja 1960 popravljali volilni za nižjo stopnjo — Avtomobil pri- in drugimi. Pn ženskah pa je dorrovme si bodo lahko poreduje; 14.35 J. Brahms: Varia- bila najboljša Župančičeva pred lcdaU ^„rtverio ci* na Pagananjevo temo; 15.40 Rutarjevo m Ankeletovo. ^ moštvom Iz svetovne fcnjiizevnosti — James PLUTOVA JE OSTALA Jones: Izkoreninjene*; 16.00 Petkov NEPORAŽENA koncert ob štirih; 17.10 Razgovor imeniki Vabimo vse državljane, da pomagajo pri popravljanju vo- z volivci; 17.40 Umetne in narodne Jesenic in Ljubljano na igrišču NEPORAŽENA V Ljubljani, na Prulah je bil OD 19- uri> kolikor bodo dopu- 7. februarj3 tradicionalni Odre- ščale vremenske razmere. pesmi poje moški zbor .France doy turnir desetori,e najboljših 466 Prodam kmečko peč in usnjeno obleko za motor. Lahovče 2, Cerklje. 467 Prodam kravo, ki bo telila februarja. Olševek 14, Preddvor. 468 Prodam motorno kolo NSU Prima 175 cem, novo. Naslov v oglasnem oddelku. 469 Prodam teleskop za motorno kolo — prednji in zadnji. Naslov v oglasnem oddelku. 470 Gume 4 komade, 600 krat 16, nove, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 471 Kupim rabljen, dobro ohranjen železni štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku. 472 Prodam zazidljivo parcelo v uovanja v območju mesta, pa niso še prijavili pri prijavnem uradu spremembe, prebivališča. Volilni imeniki so na vpogled na ObLO, Tavčarjeva ulica 43 I. nadstropje, soba št. 20 vsak dan od 9. do 12. ure in v sredah od 14. do 17. ure. Oddelek za občo upravo in notranje zadeve ObLO Kranj o morju tn pomorščakih. ta sta ji odvzeli le po dva niza. VELESLALOM NA KRVAVCU V nedeljo, 7. februarja, je bilo na Krvavcu republiško prvenstvo v veleslalomu za članice, mladinke, mladince in člane od 3. do 5. razreda. Proga Nemčiji. Med moštvi je zmagala prva ekipa Jesenic, med posamezniki Knuflič z Bleda, v metu na daljavo med mlajšimi Potočnik z Bleda in med starejšimi Kokalj, prav tako z Bleda. Te dni po svetu FRANCOSKA BOMBA Iz obveščenih krogov v Parizu se je izvedelo, da bo v tem tednu Francija preizkusila v Sahari svojo prvo atomsko bombo. Preizkus bodo opravili v pokrajini Regane t Sahari, ia sicer na 100 m visokem jeklenem stolpu. PROTESTI Francoska odločitev, da v Novo vodstvo društva i&žiirj! ii Ho« n toaleti je bila dolga 1400 m z 250 m Sahari preizkusi svojo atomsko višinske razlike in 38 vratci. — bombo, je že od vsega začetka Pri članih je prvo mesto osvo- naletela na hud odpor javnega jil Jane, pri članicah je zrna- mnenja po svetu. Predvsem so gala Fanedlova, pri mladincih vsi afriški narodi močno proti pa Jamnik. DRŽAVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU NA LEDU Jesenice »RADIO« in 12. V klubskih prostorih Kazine je bil v soboto, 6. februarja zvečer, redni letni občni zbor D IT na Jesenicah. Društvo ima pet sekcij in šteje 243 članov. — V vanji kakor tudi s sodelovanjem V nedeljo, 7. februarja, je bilo temu poizkusu. Prvič zato, ker bo izveden v njihovi neposredni bližini, drugič pa tudi zato, ker, pravijo, da Afrika ni nobeno področje, kjer bi se lahko na jeseniških strokovnih šolah, na Bledu V. državno prvenstvo opravljali atomski poizkusi. — je doprineslo društvo lani k v kegljanju na ledu. Na zmrz-strokovnemu izobraževanju in- njonem blejskem jezeru je kljub ženirjev in tehnikov, kakor tudi slabamu ledu sodelovalo 80 tek- februarja italijanski barvni film skl°Pu teSa društva delujejo ostalih članov delovnega kolek- movalecv in 20 moštev z Bieda, »AIDA« Jesenice »PLAVŽ«: 11. in 12. februarja jugoslovanski film Preddvoru. Naslov v oglasnem »VELIKO STOLETJE;. oddelku. 473 Prodam dva prašiča, težka po 150 kg. Trboje 5, Smlednik. 474 Prodam kravo s teletom. — Povije 8, Golnik. 475 Prodarn os za žago. Naslov v oglasnem oddelku. 476 Prodam kotel za 501 21a žga-njekuho. Naslov v oglasnem oddelku. 477 Hrano in stanovanje dam delavki, ki dela na dve izmeni. Naslov v oglasnem oddelku pod »Okolica Preddvora«. 478 Sobo v bližini Kranja nadim delavki. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 479 Iščem delavko. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 480 Delavka ali upokojenka dobi sobo. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 481 tudi livarji, društva varilnih tehnikov in elektrotehniško društvo. Dejavnost inženirjev in tehnikov na Jesenicah je bila lani izredno pestra in agilna. Dovje: 11. februarja ameriški Izvedli go yeč r&dnih gtrokov barv. cinemaskopski film »20.000 MILJ POD MORJEM«! 13. fe- bruarja italijanski film »RIM-LJANKA«. Bled: 12. februarja ameriški barvni cinem. film »PLESALKE«. Radovljica: 11. februarja ob 20. uri slovenski film »STARI DOBRI PIANINO«; 12. februarja ameriški kavbojski cinem. film »VIČITA«. Kropa: 11. februarja ob 19.30 ameriški barv. film »JENKI NA DVORU KR. ARTURA«. Naklo: 10. februarja ob 19. uri premiera italijanskega filma »VIHAR«. Kranj »STORŽIČ«: 11. februarja ob 10. uri matineja italijanskega filma »VIHAR«; 11. in 12. februarja ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaskopski nih predavanj po posameznih sekcijah, ki so bila spremljana z diapotizitivi in ozkometražni-mi filmi. Z vsemi temfi preda- tiva jeseniške železarne. Razen strokovnih predavanj in ekskurzij so organizirali tudi glasbene večere in obiske pomembnejših kulturnih prireditev v Ljubljani. Na občnem zboru so precej razpravljali tudi o kongresu Društva inženirjev in tehnikov, ki bo letos v Ljubljani. U- Iščem pisarniško službo kot film »ANASTAZIJA«; 12. febr. začetnik. Dobro obvladam strojepisje. Naslov v oglasnem oddelku. 482 Sprejmemo pomožnega uslužbenca za raznašanje pošte in razra hišna opravila. Dnevna zaposlitev okoli 4 ure. Honorar ob 10. uri matineja premiera slovenskega filma DOBRI STARI PIANINO — igrajo: Fran Milčinski, Bert Sotlar, Vida Kuharjeva. Primskovo »TRIGLAV«: dne 11. februarja ob 17.30 in 19.30 NEZGODE 9 O. B. iz Gozda Martuljka si je pri sankanju poškodovala desno roko. ® A. S. z Jesenic si je pri delu s cevjo udaril v desno roko in »i jo hudo ranil. Q A. T. iz Okroglega pri Kranju je na poti, s Sen turške gore do Poženka padel na poledeneli cesti in si poškodoval levo ramo. © C. V. iz Kranja se je pri delu opekel z vrelo vodo po obrazu. q A. H. iz Nakla je ugriznil pes v levo nogo. £ M. G. iz Struževega je pritisnil hlod in ji zlomil desno nogo. 01 V. K. iz Kranja je prav tako pritisnil hlod in mu zlomil rebra. SMRT POD STORŽIČEM V nedeljo, 7. februarja dopoldne, se je pripetila na vzhodni s-trani Storžiča smrtna nesreča. Marijan Berdavs, ki je skupno z ing. P. Š. nameraval na Stor-žič, je nenadoma zdrsnil okrog »Naj opravijo svoj poizkus v Parizu,« pišejo tamošnji časopisi. Preteklo nedeljo je v glavnem mestu Gane - Akri, prišlo do demonstracij pred francoska ambasado. Tudi v Zap. Nemčiji so študentje hoteli demonstrirati pred francosko ambasado v Bad Gadesbergu, toda zapad-nonemška policija jim je to preprečila. ZDRAVNIKI PROTI POIZKUSOM Tudi člani francoske general- 300 m po pobočju in zaradi ne skupščine zdravnikov^ ki so hudih poškodb umrl. POVOZIL JO JE VLAK V ponedeljek, 8. februarja £ A. Z. iz Kranja se je ure- zjutraj, se je pripetila na zezala v sredinec leve roke. lezniški postaji Javornik smrt-q I. P. iz Kranja je stroj utr- na nesreča. Helena Kožuh, sta-gal del sredinca leve roke. ra 66 let, doma iz Rakovice pri 9 P. F. je padel kamen in mu Kranju,, je iz nepojasnjenega poškodoval levo nogo. vzroka izstopila na železniški q V. F. s Primskovega so v postaji Javornik. Ko je vlak pijanosti pretepli in mu ranili potegnil, pa je ponovno skočila glavo. na stopnico, toda pri tem ji je Vsi so iskali zdravniško po- zdrsnilo Ln je padla pod kole-moč v Zdravstvenem domu v sa vlaka. — Bila je na mestu Kranju in na Jesenicah. mrtva. po dogovoru. Interesenti naj se uri italijanski film »VIHARc. zglasijo na Trgovinski zbornici Kranj, Prešernova ulica 11/11. Zamenjam enosobno stanovanje v Straž;Šču za enako ali eno sobo v Kranju, oziroma na Klancu. Naslov v oglasnem oddelku. Moped, odlično ohranjen, zaradi vojaščine, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Ugodno prodam kuhinjsko pohištvo. Padjera, Gregorčičeva št. 9, Kranj. Dam nagrado za prazno sobo v Kranju ali bližnji okolici. — Plačam dobro. — Dolinšek Tončka, Potoče 2, Preddvor. Hotel »Evropa« Kranj nudi honorarno zaposlitev v popoldanskih urah za finančnega knjigovodjo. Informacije osebno na upravi podjetja. Dva elektromonterja, vLsoko-kvalificiran in kvalificiran. Komisija za sklepanje in ukinitev delovnih razmerij pri Kmetijski zadrugi Kranj, razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: 3-letna praksa v računovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe po dogovoru. Prijave sprejema uprava podjetja do 20. februarja 1960. Stražišce »SVOBODA«: 11. februarja ob 17.30 in 19.30 uri angleški barvni vistavisiorj film »NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN«. Skofja Loka »SORA«: 12. februarja italijanski cinemaskopski film »RIMSKE PRIPOVEDKE«. Domžale: 10. in 11. februarja italijanski cinemaskopski film »VSI ME LAHKO UBIJEJO«; 12. februarja angleški barvni cinemaskopski film » GLOBOKO SINJE MORJE*. — Predstava v sredo in četrtek ob 18. in 20. uri, v petek pa ob 20. uri. Gledaoče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 12. februarja ob 20. uri Manzari: NASl LJUBI OTROCI. — Izven. LJUDJE IN DOGODKI Drugo dejanje Instalater Kranj, Jezerska cesta, prodaja naslednja osnovna sredstva: 3 mizarske delovne mize in nekaj rt 1 .irske;:a orodja. 465 »Verujemo v mirno ureditev problema Bizerte in upamo, da bo general de Gaulle uredil alžirski problem,« je ta ponedeljek izjavil tuniški predsednik Burgiba v govoru po radiu. S tem se Je dotaknil dveh najaktualnejših problemov, ki jih mora Francija v najkrajšem čaau rešiti v Severni Afriki. Urejevanje alžirskega problema se je, kaže, preosnovana francoska vlada lotila s precejšnjo vnemo. Prav ta vnema potrjuje, da alžirske barikade niso bile samo zoperstavljanje de Gaullovi alžirski politiki, marveč, da je šlo tu za mnogo širšo akcijo desničarskih sil, ki so hotele izbojevati lansko »revolucijo 13. maja« do konca. Vsi zastopniki teze o »francoski Alžiriji« so bili že od vsega začetka proti politiki de Gaulla do te severno-afriške dežele. Posebno pa po lanskem IG. septembru, ko je de Gaulle obrazložil svoje načrte o pomi-ČETRTEK, 11. FEBRUARJA rltvi v Alžiriji, s formulo o sa-8.35 Zbori iz dobe »Noviih akni- moodločbi. Desnica je povsem dov«; 9.25 Korečnicc; 10.10 Iz ka- jasno slutila, da bo samoodloč-1 11 zabavnih skladb; 10.40 P t ba morala slej ko prej pripelja-nvMut za novo pesmico; 11.00 Glas- ti do neodvisne Alžirije. Zato beriki z otoka; 12.00 Igrajo mali so mnogi visoki funkcionarji v an iittbUi 12.15 Kmetijski naaveti državni opravi in vojski, v me-— Marina Jagodic in Jože četna: tropoli ln v Alžiriji, s simpati-! u i:i ml.nl''aa čebel ari; 12.25 G. jami gledali na barikade v Al-1'u'fm 1 >-rc La Poln- žiru ln se nadejali, da bodo m 1 > v dne in domače o uporniki uspeli zrušiti dc Gaul-zim;; 14.20 Sport -:n športni'Vi; 1r>.-10 ]ovo alžirsko politiko. S knjižnega tr ■ nel i s k ih eksplozij. ^ ■nja, je postala tako močna ma- v - a'- 1 ni 1 torej terialna sila, da je sposobna r