itCTffin, mm«, t km. zi mm ura. irto. .Slovenski Narod- velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniStvu prejeman; K 24 — , celo leto.......K 22 — pol leta....... ćetrt leta....... na mesec....... celo leto pol leta četrt leta na mesec 24 — 12 — 6 — o- II — 550 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo c Knaflova ulica št 5, (I. nadstropje levo), telefon it 34. *aa aveeer lsvaea*al aedelfe ta Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon nt ti. celo leto pol leta četrt leta na mesec .Slovenski Narod- velja po polti: za Avstro-Ogrsko: z« Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30— K 25- • 13-. 6-50 . 230 Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnlfitvo: Knaflova nliemit 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85. „zsođovinsko seja". Kranjski deželni zbor je torej sprejel novi občinski in volilni red za mesto Ljubljano. To se pravi sprejeli so ga v ljubezni uđfuieni klerikalci in Nemci, kajti narodno - napredni poslanci so se udeležili samo generalne debate, potem pa so zapustili zborni-co v znak protesta zoper popolnoma nezakonito postopanje klerikalno-aemške večine. Zanimiva je bila ta generalna debata. >7aši čitatelji bodo iz govorov narodno - naprednih poslancev, katere govore priobčimo prihodnja dni po stenografi /me m zapisniku, spoznali, kako je narodno - napredna stranka branila korist in pravice ljubljanskega prebivalstva proM klerikalnemu nasilstvn in postavolom-stvu. Elegantno in duhovito in z neodoljivo silo argumentov so napredni po^anci pobijali klerikalce in jih prisilili do retirade, kakršne so v zgodovini parlamentov le redkv. Kako klavrno vlogo so v primeri z narodno - naprednimi poslanci ifirrali klerikalci! Zlasti dr. Pegan se je uprav nesmrtno blamiral. Ne samo, da se ni mo^el povspeti nad nivo debat, ki je navaden v gostilni »pri fajmoštru«. Moral je celo sam sebe postaviti na laž. Zabavljajoč na ijub-iansko občinsko gospodarstvo, ria^i je to eno naj vzorne jših v celi Avstriji, in premlevajoč znana >Slov"nče-va« natolcevanja, se je dr. Pegan zaletel tudi v ljubljansko elektrano in se osmelil trditi, da bilance elektrarne niso korektno sestavljen*'. A končno je moral to svojo predrzno i'olži-tev ponižno preklicati in pri poznati, da je bila njegova dolž^tev neutemeljena. S kakimi sredstvi je delal dr. Pegan, to kaž« tudi njegova trijitev z>val se je, ln ko bi imeli -tokrat prav. te^a Vain ne dam«. Izjava ravnatelja Voneine v včerajšnji številki nagega lista priča, da dr. Pegan ni govoril re^i: stali klerikalci pri razpravi o ljubljanskem statutu. Kako majhni in malo inteligentni so ti klerikalci pač v primeri z narodno - naprednimi poslanci. Nič ne more nastopa in boja narodno - naprednih poslancev bolje karakterizirati, kakor dejstvo, da .so klerikalci ravno v glavni stvari kapitulirali. Klerikalci so hoteTi ljubljanski občini vsiliti nov statut in nov volilni red. Uveljavi! iti so ga hoteli, ne da li občino sploh kaj vprašali, vp. izo-riti so hoteli, kakor jim je pojasnil dr. Triller, pravi pravcati oktroa. To je nezakonito in ustavolomno. 2e v odseku je dr. Triller op >zar-jal.da je tako f#ostopanje nedopustno, klerikalci se niso za to zmenili ker •-i niso bili na jasnem, kaj smejo in - e-a ne smejo. Občino ljubljansko so ignorirali, kakor da nima prav nobenih pravic in kakor da sme deželni zbor poljubno sklepati o njeni uredbi. Pri generalni debati so jim narodno - napredni poslanci pojasnili, da to ne gre in da občine ni ignorirati in da se more ljubljanski statut in rolilni red premeniti samo v soglasju z občino. Proti argumentom in dokazom narodno - naprednih poslan cev niso mogli klerikalci ničesar navesti.Udali so se in nn predlog dr. $nsteršiča sklenili, da se novi statut In volilni red pošljeta občini v izja-vo tekom dveh meaeeev in da rotem predloži dež. odbor zakon in tajava občine v eventualno sankcijo. Ta sklep iM>meni ravno t.dlko, kakor če bi se bil ta zakon vrnil dež. odboru. Deželni zbor je namreč sklenil zakon in na tem sklenjenem zakonu se ne da nobene pičice popr&viti, če tega zopet ne sklcm* deželni zbor. Ako bo sedaj občina ljubljanska proti sklenjenemu zakonu izrekla pomisleke in posamičnim določilom ugovarjala, potem mora vsa stvar priti v prihodnjem zasedanju dež. ibora novic pred plenum in se mora vsa zadeva zopet začeti od kraja! To je uspeh tega -zgodovinskega dne«, na katerem je pač najbolj zgodovinskega spomina vredna klerikalna — blamaža! Deželni zbor kranjski. XXI. seja. Ljubljana, 26. jan. (Konec.) 4^ deželno posojilo. Finančni odsek, poročevalec poslanec Lenarčič predlaga: Proračun zaklada 4% deželnega posojila za 1. 1910 s potrebščino 404.724 K. pokritjem 4 K in primanjkljajem 404.720 K se odobri. K besedi se ne oglasi nihče. Predlog se sprejme. Prednostna zastavna pravica z« vodovodno naklado deželnega stolnega mesta Ljubljane. Finančni odsek, poroč. posl. Lenarčič, predlaga: Zakonskemu načrtu se pritrdi, kakor ga predlaga deželni odbor. Zakonska določba se glasi: Za v § 1 zakona z dne 4. aprila 1890, dež. za k. št. 8 ustanovljeno vodovodno naklado v korist občini ljubljanski velja glede onih hišnih posestev, katerim je bila naklada pravomoćno predpisana, zakonita zastavna pravica s prednostjo pred vsemi zasebnimi zastavnimi praivca-mi, toda za privilegirano zastavno pravico državnih davkov z dokir;(lami in pristojbinami od imovinskega prenosa vred. To zastavno pravico pa imajo le oni zastanki na nakladi s postranskimi pristojbinami vred, ki od rln-va izvršilne prodaje zastavljenega p ed-meta nazaj niso dalje na dolgu kakor eno leto in sest mesecev. K besedi se ne oglasi nihče. Zakon se sprejme. Melioracijski zaklad. Melioracijski zaklad, kakor ga je ustanovil deželni odbor leta 1907, odgovarja namenu, ki ga je imel deželni zbor, ko je pooblastil deželni odbor, da najame posojilo 4,000.000 kron in porablja to posojilo za melioracijska dela. S tem, da deželni odbor ni ustanovil zaklada za javna dela in povzdigo deželne kulture na Kranjskem, kakor je mišljen po zakonu iz 1.1900, tem ne drug zaklad,imenom melioracijski zklad, pa je za sedaj in za bližnjo bodočnost ustreženo tudi financam deželnega zaklada, ker odpade skrb za pokritje najmanjše letne vsote 180.000 K, ki bi se sicer po ^ 7., zakona iz 1. 1900 morala postaviti med potrebščino deželnega zaklada. Le ker se je posojilo najelo na podlagi zakona iz 1. 1900, je sedaj potreba, da se ta zakon, ki ga drugače ne kaže izvrševati, nadomesti z novim zakonom. Finančni odsek, poročevalec poslanec P o vš e , predaga torej: Dež. zbor jemlje dosedanje uporabljanje na podlagi dež. zak. z dne 4. septembra 1900, dež. zak. št. 20, najetega posojila 4,000.000 K odobril je na znanje in naroča deželnemu odboru, naj do prihodnjega zasedanja stavi primerne nasvete, da se bo ta zadeva postavno uredila. Predlog se sprejme brez debate. Odprava klancev nn Karlovski eentf. Poslanec Matjašič in tovariši so vložili predlog glede odprave klancev na Karlovski državni cesti od Suhorja preko Met.ike do deželne meje ob Kolpi. Upravni odsek, poslanec dr. Ora-žen, predlaga: Deželni odbor se poživlja, da proučuje celo zadevo in stori vse potrebne korake pri c. kr. ministrstvu za javna dela, da se odpravijo v predlogu omenjeni klanci. Predsedstvo je prevzel glavarjev namestnik baron L i e c h t e a -h e r g. K besedi se oglasi dvorni svetnik grof C h o r i n s k i , ki izjavlja, da je ministrstvo postavilo v proračun v tej zadevi svoto 160.000 K. Pretilog podpirata poslanca K o-š a k in M at j aš i č. Predlog se sprejme. Cestne zadeve. Občina Jezica je vloži'a prošnjo za uvrstitev nekaterih občinskih cest med okrajne ceste. T pravni odsek, poročevalec posl. Dimnik, predlaga: ^ Prošnja županstva i£Jezici glede uvrstitve nekaterih cest med okrajne ceste se odstopi deženemu odboru, da predloži v prihodnjem zasedanju potrebne zakonske načrte. Predlog se sprejme brez debate. L'ravna va V išn jice. Poslanec M a n d e 1 j je svojčas vložil samostalni predlog, zadevajoč uravnavo potoka Višnjice in nje dotokov do izliva v Krko pri Vidmu. Upravni odsek, poročevalec poslanec P o v š e , predlaga: Predlog poslanca Mandelja se izroča deželnemu odboru, da odredi ogled v tem predlogu navedenih potokov, ki provzročujejo močvirnost v dedendolski dolini, osobito ves tok Višnjica. in kako bi se ta dala uravnati. Po izvršenem ogledu naj stavbni urad izdela načrt za vse ondotno vodno omrežje. Po priporočilu poslanca K o -š a k a se sprejme soglasno. Osuševanje zemljišč v kranjskem okraju. Poslanec Zabret je vložil p red lop: glede osuševanja zemljišč v kranjs kem okraju. Upravni odsek, poročevalec poslanec P o v Š e predlaga: Predlog poslanca Zabreta v zadevi osuševanja zemljišč v kranjskem okraju se odstopa deželnemu odboru, da odpošlje hidrotehnika v ta okraj, da proučuje ondotne razmere in na podlagi teh poizvedb izdela v to potrebni načrt. Pred og priporoča poslanec Zabret, nakar se predlog sprejme soglasno. Predsedstvo prevzame zopet doze 1 n i g 1 a.v a r. Gospodinjska šola v Radovljici. Neko politično društvo za radovljiški okraj je vložilo prošnjo za ustanovitev gospodinjske šole v R-a— d o v 1 j i c i. Upravni odsek, poročevalec poslanec P ov š e , predlaga: Prošnja se odstopa deželnemu odboru s priporočilom, da se pri odreditvah za gospodinjske šole in tečaje po deželi ozira na radovljiški okraj in za to pokrajino prej ko mogoče ustanovi popolno gospodinjsko šolo. Predlog prav toplo podpira poslanec dr. Vi 1 f a n , izražajoč željo, naj bi to ne bil le prehodni tečaj, temveč popolna stalna gospodinjska šola. Pogoji so dani, naj se torej deželni odbor ozira na Radovljico, ki je veliko izgubila vsled bohinjske železnice in nima večje obrti ali etičnega podjetja. Predlog se sprejme soglasno. Pota ▼ moravski dolini. »Kmetijska zveza za dekanijo Moravče« je vložila trn delno preložitev in popravo raznih občinskih noto v, za sprejem neke okrajne ce- ste med deželne ceste in za podporo za odpravo klancev. IT pravni odsek, poročevalec poslanec P o v š e , predlaga: Prošnja »Kmetske zveze za moravsko dolino«, ki prosi, da pregleda deželni tehnik občinske ceste, ki vežejo to dolino s postajama južne železnice Kresnic** in Laze, prvo, ki vodi čez hrib Grmačo, drugo čezVrh-polje, se odstopa deželnemu odboru, da da po stavbnemu uradu pregledati te dve cestni progi in izdelati načrt, kako bi bilo možno te dve občinski cesti spraviti v tako stanje, da bi omogočili promet te doline z južno železnico. Pri nameravani uvrstitvi vseh cest v deželi naj se ozira deželni odbor na okrajno cesto Moravče-Krti-na-2elodnik, na kateri se vrši velik promet. Deželni tehnik naj prouči sedanjo okrajno cesto, ki pelje od Moravč do Peč, kako bi se ondotni klanci dali odpraviti in kako bi se omogočila zveza te doline po cesti čez Kandrše-Izlake s postajo južne železnice Zagorje ob Savi. Predlogi se po priporočilu poslanca L a v r en č i č a sprejmejo soglasno. Ceste v občini Trojane. Občina Trojane je prosila za uvrstitev nekaterih občinskih cest med okrajne ceste in okrajne ceste Trojane-Zagorski kolodvor med deželne ceste. Upravni odsek, poročevalec poslanec P ov š e , predlaga: Prošnja se odstopa deželnemu odboru, da poizveduje po mnenju okrajnega cestnega odbora brdskega, v koliko je utemeljena prošnja, da se sedaj občinska cesta od Zidov skozi St. Gothard do Cemšenika uvrsti med okrajne ceste. Istotako naj se pri napravi načrta za uvrstitev okrajnih cest med deželne ceste ozira na to prošnjo. Predlog priporoča zopet poslanec L a v r e n č ič. Predlog je sprejet. Zakon o postavljanju mejnikov. Stvar se je sprožila na Nižje-avstrijskem, namreč nekaj nižje-avstrijskih poslancev se je obrnilo na kranjski deželni odbor, da bi se tudi zanimal za napravo takega zakona. Deželni odbor se je nato tudi bavil z zadevo ter pred "ožil svoje poročilo zbornici že leta 1902. Upravni odsek, poročevalec poslanec Schollmaver., predlaga sedaj sklep: Z ozirom na nujno potrebo, da se zagotove in varujejo fizične meje posestev, se naproša c. kr. vlada, da čimprej predloži državnemu zboru zakonski načrt o označbi lastninskih meja pri posestnikih, o reviziji teh meja in ustanovitvi in reviziji kata-sterskih izmernih točk v obliki okvirnega zakona. Poslanec V i š n i k a r poudarja, da se vrše najhujše pravde zaradi meja, in hujše so, čim manjši je njihov predmet. Največ prepirov je zaradi gozdnih meja. Nepraktično je tudi, da se meja zaznamenuje po drevju, ker se drevje poseka. Večkrat je mapa nezanesljiva in posest je težko dokazati. Večina bi bila zadovoljna, ako bi imela vidne meje, ali zadržek tiči v pomanjkljivosti sedanjega zakona. Treba bi bilo, da bi se namestil pri vsakem sodišču zemljemerec. V nadaljnem govori o načrtih takega zakona, ki bi uredil celo stvar obširno in temeljito. Za njim govori poslanec Pi b e r, ki je mnenja, da naj se vse to delo prepusti agrarnim operacijam. Po kratkem odgovoru poročevalca ae sprejme odsekov predlog. 5% naklada v Kočevju. Upravni odsek predlaga: Mestni občini kočevski se dovoli pobiranje 5% naklade na hišnona-jemninskem in hiinorazrednem davku podvržena poaopja po njih na- jemni vrednosti za dobo 10 let, torej od leta 1909 do inkl. 1918. Najemna vrednost poslopij se more dognati po posebni občinski komisiji potom poizvedovalnega zastopstva in se morajo tozadevne izvršilne določbe izdati v regulativu, ki ga sestavi občina in potrdi deželni odbor spora zumno z deželno vlado. Poslanec dr. Pegan predlaga, da se letnice izpremene v tako, da velja dovoljenje od leta 1910 do vštetega leta 1919. Sprejeto. Tečaji za pomožne živlnozdravnike Poslanec G a 1 1 e je svojčas sta vil predlog, da bi se ustanovili eno letni tečaji za živinozdravnike. L'pravni odsek se je posvetoval o tem predlogu in predlaga po poročevalcu baronu Liechtenbergu, naj se naloži deželnemu odboru, naj študira to vprašanje in predloži v prihodnjem zasedanju konkretne predloge. Poslanec G a 1 1 e predlaga v smislu § 40 opravilnika, da se predlog iznova odkaže odseku, ker predlagatelj ni bil vabljen k odsekovi seji, ko se je obravnaval predlog v seji. Glavar vrne predlog odseku. Šentjanška železnica. Občina Velika Loka in sesednje občine so svoj čas prosile, da bi se železnica do premogovnika v Šenl Janžu izpeljala iz Venke Loke. L'pravni odsek, poročevalec po slance Hladnik, predlaga, da se preko te prošnje preide na dnevni red, ker je sedaj, ko je že izpeljana in prometu izročena proga Trebnje-št. Janž, brezpomembna. Pri tej priliki pa predlaga upravni odsek sledeči resoluciji: Deželni odbor naj vpliva na to, da bi se onim posestnikom, ki so odstopili za to železnično progo zemljišča vendar enkrat izplača kupnina in povrne tudi davščina od tega zemljišča. Deže'ni odbor naj deluje pri ravnateljstvu državnih železnic na to, da bi ta železnica imela direktno zvezo z metropolo Dolenjske, z Novim mestom, kjer so mnogi uradniki, veliki živinski semnji in dve javni bolnici. K predlogu govori poslanec Dular, ki graja štedljivost in počasnost dolenjskih železnic. Predlaga resolucijo, ki zahteva od uprave državnih železnic, da bolje razsvetli kolodvore, pospeši hitrost vožnje ter uvede trikratno zvezo med Novim mestom in Stražo, Sprejeto. Tarifi južne železnice. Poslanec P o v š e utemeljuje na to nujnost svojega predloga, tieo-čegar se zvišanje tarifov juž. železnice. Južna železnica je zvišala svojo tarifo, da so višja za 7% nad tarifo vseh drugih železnic. Kranjska ni bogata dežela, pa mora plačevati tako drago železnico. Bogate dežele, kakor Češka in Moravska imajo veliko cenejše železnice. Deželni zbor je upravičen, da izreče svoje obžalovanje, da je ministrstvo vkljub protestu deželnega zbora kranjskega privolilo v tako zvišanje tarifov. Minister je rekel, da je to le za eno leto, ali verjetno to ni, kajti podaljševalo se bo vsako leto. Predlog gre za tem, da se izreče vladi obžalovanje in ponovi najodloč nejši protest. Nujnost je sprejeta soglasno. Predlog se odkaže upravnemu odseku. Železnica Metlika-Karlovee, Poslanec dr. L a m pe utemeljuje svoj nujni predlog glede zgradbe te železnice. Ogri nameravajo sedaj pravi atentat na to železnico, nameravajo namreč zgraditi od Metlike do Karlovca vicinalno, ne pa nor* malne železnice. To je naravnost konolomstvo. O bi se železnica zgradila tako, bi bila proga na sredi pretrgana. Ta kršitev nagodbe pomeni veliko gospodarsko škodo Kranjski, škodo za državo, a Dalmacija bi bila naravnost anektirana po Ogrski. Dolžnost kranjskega zbora je, da opozori državo na to nevarnost. Naša vlada lahko prisili Ogrsko z reprosalijami na železniški progi Košiee-Anaberg. Nujnost predloga se sprejme soglasno. Predlog se odkaže upravnemu odseku. Prihodnja seja je v petek ob 10. dopoldne. Konec seje ob 8. uri 40 minut vvečer. XXII. seja. Ljubljana, 28. jan. Predseduje deželni glavar p 1. Š u k 1 j e. na vladni klopi deželni predsednik baron S c h w a r z in grof K ii n i g 1. Deželni glavar proglasi sklepčnost in otvori sejo ob 10\*10 ter imenuje za zapisnikarja posl. dr. Z a j-r a in barona Borna. Poslanec Gangl je vložil sledeči nujni predlog: Deželni zbor skleni: Vlada se poživlja, naj stori vse potrebne korake, da se izboljšajo poštne prometne zveze z Idrijo. V to svrho nasvet u je jo podpisanci: 1. Ustanovi naj se avtomabilna orštna zveza med Logatcem in Sv. Lucijo. 2. Če bi ta iz kateregakoli vzroka ne bila izvedljiva, se naj ml red i a) dvakrat na dan prihajajočo in odhajajočo navadno poštno zvezo Idrija - 2e in - Sv. Lucija. Na 2elimu naj bi bilo prepričanje konj in od tu stranska proga v Cerkno; h) določi na že obstoječi poštni progi Idrija - Logatec prepreganje konj v G odo viču. 3. Nujno potrebna je poštna zve-ra med Idrijo in Vipavo, zato se naj čimprej z vezeta oba imenovana kraja z vozno pošto. V Ljubljani, dne 2*. januarja 1910. Podpisi I Vložena je interpelacija - anca F). Gangla in tovarišev na gospoda deželnega predsednika k>t predsednika c. kr. deželnega šolsk« z.» -\ eta. Na Kovku. občina Šturije, okra i Postojna, je nad 80 šologodnih otrok, ki pa niso nikamor všolani. torej tudi ne uživajo nobenega pouka. Vzrok temu je ta, ker so ti otroci nad - , ure oddaljeni od drugih šol v okolici. Pod p i sanci vprašajo gospoda deželnega predsednika, so mu li znane te razmere? Obenem pa prosijo, naj stori čimprej vso jiotrebnc korake, da se na Kovku ustanovi neobhodno potrebna šola. V Ljubljani, dne 28. januarja 1010. Slede podpisi. Interpelacija poslanca dr. Prana Novaka in tovarišev do gospoda deželnega predsednika kot zastopnika c. kr. vlade. Narodni koleki družbe sv. Cirila in Metoda 20. IX. 190S (prPepljen kolek), čigar datum je na črnoobrob-Ijenem papirju v navadni kolkovni obliki uti^njen, je bil ta teden po vseli tukajšnjih trafikah in prodajalnah, kjer se ta kolek prodaja, konfisciran. Ta konfiskacija je povsem nezakonita. Dovoljujemo si staviti na c. kr. vlado sledečo interpelacijo: Je I i c. kr. vladi ta nezakonita konfiskacija znana; po čegavem na-ročilu se. je konfiskacija izvršila? Je Ii pripravljena c. kr. vlada takoj ukreniti vse potrebno, da se ta konfiskacija nemudoma razveljavi in da se zaplenjeni kolki zopet izroče Slede podpisi. Tarifi ježne železnice. Deželni glavar postavi na dnevni red poročilo upravnega odseka o nujnem predlogu posl. P o v š e t a v zadevi zvjšanih tarifov južne železnice. 1 roi ; posl. rj a k 1 i č v smislu Utemeljitve, kakor jo je v včerajšnji seji izvajal predlagatelj. Predlog se sprejme soglasno. Belokranjska železnica. O nujnem predlogu posl. d r. L a m p e t a glede na zgradbo normalne železnice od Metlike do Karlovca, ki je bil stavljen v včerajšnji seji, poroča pos. Jaklič. T pravni odsek se strinja v celem obsegu s predlogom in predlaga, da se predlog sprejme. Sprejeto soglasno. Druga točka — poročilo glede nekaterih poprav v načrtu k občinskemu redu in občinskemu volilnemu redu z dne 17. februarja 1866 — se odloži na poznejši čas današnje seje. 'Konac prihodnji«.) Češki deželni marini princ Lob- kovic je izjavil, da je trdno pričakovati sporazuma med Cehi in Nemci. Zasedanje dež. zbora bo trajalo skoli 14 dni; na dnevnem redu bodo sam > predloge gospodarske vsebine. Oficijelno ho sklican dež. zlior dne 30. t. m. Snide se X februarja. V tirolskem deželnem zboru pride na vrsto regulacija učiteljskih plač. Izdatki bodo znašali vsled te regulacije 1,100 000 K več. Da se pokrije ta primanjkljaj, se zviša davek na pivo od 1 K 74 v na 4 K, dave* na vino od 30fT na 50% iu se vpelje lovski in avtomobilski davek. Rekonstrukcija kabineta. Min. predsednik bar. Bienort-: za sedaj baje ne misli na obširnejši rekonstrukcijo kabineta, temveč lice samo oddati izpraznjeni mesti po-ijedelskega iu češkega ministra. Tu tli baje ne misli poklicati v ministrstvo nobenega Jugoslovana, kei so težave prevelike. Ven'ai \ kljub tt vesti poroča »Neue Kn-ie Piv-m da pride v ministrstvo Jugoslovan, toda iv kot minister rojak, temveč kot minister za javna dela. Kani!i Mat je baje b'vsi kranjski dež. gia-irar l le sla. Konference. Dunaj.tska korespondenca. »Zen-trum« javlja, da dob t ^a konference glede programa z i delo \ parlamentu in glede rek ust rukei je kabineta še !ii določeni • :ko pa, da se bodo vršile pred 15. februarjem. Sedaj se vrte le a ►fieiehii pogovori med mini sirskim predsednikom in vod'lnimi politiki. Voditelji »Siov. Knote hod • svoje s*>deiovanje v parlamenta zahtevali naje odstranitev ministrom Bochenburgerja, Schreimrja in \Vi be, ki so najv ji i:-rman i za* o rji \ -edanjem kabinetu. Frankov organ • Hrvatsko pravo« piše: »Naš poslanec dr. Vlariumu Frank je pri odločilnih faktorji h mm Dunaja in v Budimpešti inteifenital, da »preci, da pride k vladi z B» [j\w :om kompromitirana I' i i asa o n lmi n koalicija. Kakšen uspeh je imela misija dr. Franki bo pokazala še naj bližja prihodnost Iz cele dežele prihajajo aorvtčila s; »parsko - stavljenih volilnih ime-aikih. Tako n. pr. kupuje dež. lni vlada iz de/ Jriih sn Istev svojim prilazem, kateri nisj v Iilci, iovsk karte in jim preskrbuje na ta način volilno pravic-. d grško. Poslansk i zbornica h v včeraje-lji >eji nadaljevala lebato. Hrvaški poslanec dr. il*uor je izjavil sledeče: Z ozi rom n a :onfli k t, ki je n a st ■ med oerskira in hrvaškim kraljestvom zaradi železničarske sluznične oragmatike :er z oz i rom na ostal* kršil ve hrva^ko-ogrske pogodbe obstaja mo na dosedan jem večkrat le označenem stališču. Svoje nastopanje nroti novi vladi homo uravnali oo tem, kako bo vlada upoštevala iašV pravične zahteve, namreč, da se ■espektirajo zakonito zajam« ne pravice kraljestva Hrvaškega in na Hr vaškem zopet vpelje usta- i. Zut mislimo, da ja predlog; naj e izreče vladi nezaupnica, pn zgodi n in se bo-Tio vzdržali glasovanja.« — Nato je govoril srbski poslance Polit, ki je novdarjal, da tudi narodnosti ljubijo domovino, vendar jih vlade preganjajo. — . Predsednik Ral je poklical px al flr. Baura k redu, ker je govoril o kraljestvu Hrvaškem, češ. da ustava pozna le kraljestvo Ogrsko. — V prihodnji seji se debata nadaljnje. Dunajska ■Die Zcit« poroča, da rta Khiien in Tiszn sklenila kotnim-mis, v- led katerega se volilna t »forma izloči iz parlamentnega nrogra-rna prihodnjih par let. AntimiHtarfatL Svoj čas smo poročali o izidu procesa s češkimi ant?militaristi; večinoma so bili oproščeni, nekater? pa so bili obsojeni radi /.^ljenja v/dičan-tva. Kasačijsko sodišče so je »>ečalo včeraj s pritožbami drž. pravduištva in obsojencev. Ugodilo je, izvzemsi dva slučaja, pritožbi dr/, pravdni-štva in obsodilo antimilitariste na težko ječo >d ;» mesecev do 1 ieta. Ugodilo je pa tudi pritožbi onih ireh, ki so bi i i obsojeni radi žaljenja vrli-čansua in jih je oprostilo. Volitve na Angleškem. Iz Londona se poroča v'eraj ob 1. uri 4"j minul pojmldne, da je izvoljenih 257 unionistov, 246 liberalcev, 40 pristašev Jelavske stranke in 72 nacionalistov. Unionisti so pridobili 110 mandatov, liberalci 17. Angleško liberalno časopisje poroča, da bo min. predsednik Asc;uit v novem parlamentu ponudil unionistom lojalno sodelovanje pri refjrmi gosposke zbornice. Ce bodo odklonili, bo kabinet odstopil. - i Dnevne vesti. + Predlog poslanca Visnikarja, ki ga je predlagal v zadevi zboljšanja učiteljskih plač, se glasi: Dokler se učiteljske plače definitivno ne uravnajo potom zakona, »e učitelj-stvu dovoljujejo draginjske doklade in sicer: a) oženjenim učiteljem namesto dosedanjih 25 f/o doki ade 35%, b) drugim učiteljem, katehetom in učiteljicam pa 25 % njihove plače. Te naklade so v pokojnino vštevne. + Pravica v področju graskega nadsodišča. Kako je g*, predsednik deželnega nadsodišča naklonjen in pravičen Slovencem ne dokazujejo samo imenovanja višjih uradnikov, nego se to vidi tudi pri najnižjih kategorijah justičulh uslužbencev t. j. pri sodnih slugah. Ko se je 1. 1908. uredila plača državnih slug. so se v ne-j ah rili resortih ustanovila tudi pod-uradniška mosta, tako uu primer pri justični upravi. Glasom naredbe ju-s+ičnega ministrstva so se imeli sod-ni sluge pri sodnijah imenovati za poduradnike.kar s»e je sedaj ob novem ietu zgodilo. Kako se je to izvršilo v području -!a-!uya nadsodišča. ' ku-terem »pašuje« pravicoljubni Pit-eieh, .->e vidi iz tega, da je zn sodne ►d u radnike imenoval v Gradcu 12, . Mariboru v Celju, v Ptuju, v Ljubil u in v Brucku po 1, v Celovcu *», v VoiKbergu in Beljaku po enega in v Ljubljani po tri sodne sluge. Torej na Štajerskem 19, na Koroškem '» in na celem Kranjskem 3 in te vse v Ljubljani. Oočiin so na Štajerskem in Koroškem celo pri okrajnih sodil ijah, ni na Kranjskem še v Novem mestu pri okrožni sodiiiji nobenega mesta za poduradnike! V Gradcu te-ilaj, kjer seveda ni Slovencev med sodnimi slugami je več k;*kor ena »retjina slug pomaknjena za po gospodje pri ?»adsodišču mnenja eo •norajo biti tUi!i ti reveži mater:jc-lno »škodovani samo zato, ker jih rodila v Avstriji manj \r \>; i ven--ka mati. Kaj vse mora sodni >«ucr3 ' -ostati, zn;»no je le ten:, ki t »znaj njih /iv!jrnje-jn jih vidijo v rs .remenu, po noči ?n po ■ "vu v i i naporni službi. To » . se ni «; ^Tnogokrat so izpostavljeni največjim žaljenjem, zaničevanjem in celo -mrtuim mm ar našli ua od ljudi. *.; iih sovia/ijo arafJi njih služb**. Zato je bilo z veseli m pozdraviti na-r^dbo, da in^firio postati pod uradnik i. kar bi povzdignilo njih ugled v službi in, kar je glavno, pri današnji dra-rrinji bi jim bilo pomagano tudi ma-terijelno. C. kr. sodnega slugo si ni predstavljati kakor druge uradne sloge z metlo in cunjo v roki. Ti potujejo kot sodni odposlanci pri ru-!>ežn;h. nrodajah. uf>»d;avi pnsimih upravnikov M ter morajo nastopati : opol n oma sr-iiiostojno, ne kakor slu-m nego kakor sodni uradniki, kar se vidi tudi iz *egn, da zahtevajo, da more postati odni sluga le tisti, ki ima zmožnost. Ha postane enkrat pi--nini^ki nradniki Tor'*j je prav, da ti sluge pos1a?>"jo poduradniki. x\ii ta mesta bi se morala po pravici ustanoviti in razdeliti, a ne da se je v samem Gradcu imenovalo 12, a na ce-f^m Kranjskem 3 poduradnike. Ko bode kateri naših državnih poslancev v državnem /boru govoril o krivičnih imenovanjih pri uradnikih, naj se spomni kriviee, ki se je zgodila na res pomilovanja vrednih sodnih uslužbencih. Slovenske liste pa pro->i za posnetek te pritožbe. —- e* r a v i e o I j u b. -f- Št. l!j — padel? (iraški listi poročajo, da so pri obči uskih volitvah v St. I Liti zuiafrali Nemci in nem. skutarjl. V 1. razredu so bili izvoljeni sami Nemci, v 3. razredu sami Slovenci, dočim so bili v 2. razredu izvoljeni trije Nemci in en Slovenec. »Grazer Tagblatt« priznava, da je ta politični uspeh pripisovati »Siid-marki«. + Justični skandal pri ljubljen-skern deželnem sodišču. Čujemo, da je danes sodni svetnik Bosehek s svojo škandalozno slovenščino jako neprijetno naletel. Podrobnosti ]h>iz-vemo. -f Naslov vladnega svetnika je podeljen ravnatelja druge driavne gimnazije v Ljubljani F r. W i e s -t h a 1 e r j u povodom njegove vpo-kojitve. 4- Iz šolske službe. Dosedanja suplentinja prov. učiteljica v Šmarju, Marija Sodnik, pride kot prov. učiteljica - voditeljica v Bevke. Mesto obolele učitejiee, Ane Tome, pride v Stopi če suplentinja Elizabeta Zupančič. Mesto obolelega učitelja« T. Betrianija in učiteljice Leopoldi« ne Tomšič, pridala v Ribnico učiteljski kandidaiinji Pavla Vadnal in Pavla Plrker. Prov. učitelj Vladimir Požar je premeščen iz Nadanjega Sela v Studen. Prov. učiteljica Frančiška Maver pride iz Nadanjega Sela v Šembije. — Slavensko deželno gledališče, Iz pisarne: Jutri, v soboto se uprizori na slovenskem odru veličastno d rama ts ko delo najslavnejšega nordijskega poeta belolasega Bjornstjer-na Bjornsona »Preko moči«. Herman Kienzl piše v svoji knjigi »Dramen der Gegenwart«: »Z Norskega nam je došlo najčudovitejše, kar nam je dala umetnost naših dni: Ibsenovo »Ce se od mrtvih zbudimo« in Bjorn-sonovo »Preko moči«. Obe pesnitvi prodereta iz čisto fizič. prav do pravega metafizičnega in njuna človeška tragika je izražena v tožbi Fausta: »LTnd sehe, dass wir nichts wissen konnen, — das will mir sehier das Herz verbrennen.« Obe pesnitvi sta osebni priznanji poetov, zročih v oči svetovni uganki. V obeh pesnitvah je čarobna poezija prastarih pravljic skandinavske narave. Na krilih čustva se dviga Bjornson nad svet realnosti, a dospe do meja, kjer se konča svet vede in znanosti ter se začenja metafizični. Tu je kraljestvo vere.« Tragično borbo med voljo, ki stremi preko moči in slabostjo človeške sile, je izrazil Bjornson v pastorju Sangu, neizmerno plemenitem možu, ki ustvarja s svojo sugestivno vernostjo čudeže nad hromci in epi-leptiki. Čudoviti veri žrtvuje Sang sebe, ženo in otroka; Sang živi le od dobrodelnosti ter zaupa in veruje v moč vere toli absolutno, da s svojo avtosugestijo in s sugestijo premaguje največje skeptike. Tudi svojo hromo ženo Klaro prisili s svojo voljo, da vstane in hodi, a Klara zato umrje in ham se zgrudi mrtev ob njej. — Praski kritik in dramatik Šimaček pise o tej drami, da »napravlja naj-grandjo^.nejži vtisk ter jo ne dosezajo niti poslednji prizori Tolstega »Moč teme«. Nekaj titanskega je v tej dramatski snovi in reči se mora, da je Preko moči« eno največjih našega stole' v. Ni si mogoče misliti višjega ■soliva, kakor ga je obdelal v tej drami Bjarnson, in globoko se moramo p kloniti umetniški sili, s katero je zgradi! -v- svoje delo. Vonj velikega dnlia veje \l njega ter vzbuja največje spoštovanje.« Tudi vsi značaji so naribani mojstrski. Seja pastorjev : >d pn dsedstvom škofa je klasična. Vsi ti duhovniki verujejo, a dvomijo, hrepec po resničnem čudežu, a bo^je PCj . . čudežev ni. Vsi hlepe po istini va d-.Snem miru. vsi trepetajo, ker verujejo brez dokazov in se boje, da je njih vera neutemeljena, kajti »krščanska vera brez čudežev nima vpliva in ako ni čudežadudi Boga ni. Glavno vlogo pri jutrišnji predstavi igra gospod Ignacij Borštnik, naš rojak in odlični igralec zagrebškega deželnega gledališča; Klaro igra g. \V i n t r o v a, sina in hčerko g. Nii-č i č in gdč. Kandlerjeva, škofa g. V e r o v š e k, pastorje pa g. Danilo, g. S k r b i n š e k, g. B u k -š e k, g. M o 1 e k, g. M o t e 1 j in g. Grom. Sestro Klarino igra ga. Bukšekova in stoletno starko ga. J u v a n o v a. — Pred to dramo se uprizori sorodno enodejanko M. Mae-terlincka »Vsiljenec«, v kateri igra glavno vlogo slepega deda g. N u -č i č. — V nedeljo popoldne ob 3. se poje sedmič opereta »Logarjeva Krista« z gdč. Haderbolčevo, zvečer pa opera »Tosca« z go. Nordgartovo v glavnih vlogah. — Slovensko gledališče. Druga predstava »Ločene žene« je v vseh ozirih bila veliko bolja od prve predstave in je dosegla prav lep napeli. Gledališče je bilo razprodano. —»Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« praznuje letos svojo 25Iet-nico začetkom julija. Te slavnosti se udeleže slovcnsko-narodno misleči rodoljubi vseh slovenskih pokrajin; vsa narodna društva pa naj bi, vsako po svoje, sodelovalo, da bo slavje ve-ličastneje. Program za to slavnost sicer še ni sestavljen, opozarjamo pa posebno vsa narodna društva da se za to slavnost pripravijo, da se mobilizirajo in s svojim sodelovanjem pospeše velepomnljivo 251etuico obrambe in prosvete našega naroda po dični »Družbi sv. Cirila in Metoda«. — Konfiscirani narodni kolki. Dotičniki, katerim so bili konfiscirani narodni kolki, se opozarjajo, da dobe v zameno druge kolke tam, kjer so kupili konfiscirane. — »Slovenskega Doma« 5. številka je izšla danes z vseskozi zanimivo vsebino. Iz vsebine navajamo te-le članke: »Klerikalci zvezani z Nemci«, »Orgije ne done več, zvonovi so umolknili«, »Se nekaj drugih vesti o eesarjevičevi smrti« in končno »Ali bo res 18. maja ie konec sveta?« — V te j številki je priobčen tudi konec Ivan Cankarjeve izborne satire: »Povest o zaplenjenem pravičniku«. — Upravništvo »Slov. Doma« naznanja, da je 5. številko ustavilo vnem tistim, ki doslej Ša niso pomnil naratelna. Pratimo somišljenike, naj si narode »Slovanski Dom« i in naj ga priporočajo in širijo med ljudstvom. »Slovenski Dom« je tednik in stane vse leto samo tri krone. — Redni občni zbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« se vrši v nedeljo, 31. t. m. ob pol 5. popoldne v društvenih prostorih Rimska cesta 9. Ker se posebna vabila niso razpošiljala, vabi odbor tem potom vse cenj. članice, da se polnošte\ lino udeleže občnega zbora. — »Planinski ples«. Vse sodelujoče dame pri «Planinskem plesu« so prosijo, da se zanesljivo vdeleže zadnjega sestanka v restavracijskih prostorih Narodnega doma ob 6. zvečer v soboto 29. t. m. — Društvo »Pravnik« ima dane^ ob 8. zvečer v Narodnem domu svoj redni občni zbor, na kar se Člam ponovno opozarjajo — Kakor kdo more! To čitamo že deset dni po Ijubjanskih vogalih. Nekateri so bili mnenja, da je to program kake nanovo snujoče se politične stranke. Drugi so mislili, da je to reklama za kak naroden cigaretni papir. Uganili so jo pa tisti, ki so menili, da je to skoro gotovo deviza (pa ne devica) letošnje »Sokolove« maškaradc. Potem se je pa začelo zmrdovanje: »Aha, prav dober kup in šofel bo letos«. Pa so se zelo zmotili. Ce pravi Rockfeller: »Kakor kdo more« in odrine 10 milijonov za novo univerzo v Aljaski, je to že nekaj. In če pravi »Ljubljanski Sokol«: »Kakor kdo more,« bo gotovo tudi nekaj! Res pa je, da postaja dan na dan vsaka stvar dražja, le vstopnina k »Sokolovi maškaradi« ne. Zato jf »Sokol« sklenil pod zgornjim geslom prirediti maškarado, pri kateri naj vsak napenja maslo v svoji glavi da bo elegantno in okusno maskiran z majhnimi sredstvi! V teh dragih časih ni nobena umetnost ostati doma, ali priti nemaskiran ali pa »šofel« maskiran. L'metnost je: dober-kup«, a elegantno. Neki z rodbino oblagodarjen ljubljančan (prefesarj; bodo od pustnega torka naprej pisali LJUBLJANČAN) je sklenil, da si bo radi draginje postavil na Mirju vigvam in če si bo hotel napravit: dober dan, bo povabil prijatelje na pečenega psa brez znamke. Lovil bi. namreč lovske pse, ki takole samostojno po mestnem logu brakirajo. Pa ta možak nam ne imponira, tega je draginja le doli potlačila. Fajn so ljudje, ki zidajo brez krajcarja velike hiše in imajo toliko duha, da niti ne falirajo. To so pravi! In tak" pridi tudi na maškarado: malo nuj Te stane, a bodi lepa maska. »Sokol« sam Ti daje dober izgled ker dvora no bo z majhnimi sredstvi zelo elegantno ozaljšal; znat' se mora. Kdor je pa brez fantazije naj gre raje med domaČe živali. Geslo: »Kakor kdo more« Ti odpira vrhutega priliko, da si iahko izmisliš kakršnokoli masko. Le glej, da bo elegantna, izvirna in cena! — Klub ljubljanskih akademikom priredi jutri, v soboto, 29. t. m., ob 8. zvečer ples v veliki dvorani hotela »Tivoli« (švicarija), ker dvorana v »Narodnem domu« ni prosta. Vele-cenjene dame se prosijo najuljndne-je, da nas blagovolijo počastiti kljub nekoliko daljši poti. Igra sekstet »Slov- Filharmonije«. — Društvo zdravnikov na Kranjskem si je izvolilo na občnem zboru dne 26. t. m. naslednji odbor: predsednik: dr. Demeter vitez Bleiweis Trsteniški; podpredsednik: dr. Alojzij Iloman (Radeče), tajnik; dr. Fran Dolšak, blagajnik: dr. Jernej Demšar, knjižničar: dr. Mavrici j Rus, odborniki: dr. Vinko Gregorič, dr. Josip Stoje, dr. Ivan Zaje. — Uredništvo »Liječniškega Vijestnika« je prevzel g. dr. Josip Stoje. — Vdovski in sirotinski pokojninski zaklad društva zdavnikov na Kranjskem imel je pod vodstvom predsednika primarija dr. V. Grego-riča dne 26. t. ni. svoj redni občni zbor. Blagajnik dr. J. Geiger podal je poročilo o denarnem stanju, iz ka terega razvidimo, da ima zaklad ie danes 51.290 K imovine. Ko poteče še eno, šesto leto od ustanovitve sem, prične se z izplačevanjem pokojnin. Na razpolago bo tedaj nad 5000 K Do sedaj sta upravičeni do pokojnine le dve vdovi, ozir. rodbini, pričakovati je torej, da dobi vsaka od teh po pravilih določeno maksimalno pokoj nino 2000 K na leto. A tudi za nadaljnja leta se ni bati, da bi postala pokojnina pozamezue rodbine dosti manjša. Kajti vsi dosedanji člani, ki so deloma vplačali letne prispevke ze pet let skupaj, imajo še skozi 25 let plačevati po 120 K na leto. Od teh priklopi se polovica glavnici, da ta dalje raste in se obrestuje, polovica pa obrestim glavnice, ki se imajo vsako leto razdeliti med upravičene rodbine. Nanovo pristopajoči člani pa skrbe za to, da se bo zaklad dalje razvijal. Različni govorniki so naglasa Ii, kako izvrstno uspela je tn institucija društva zdravnikov, ki bo še poznim potomcem dokaz dalekovidnoga socialnega gibanja današnjega Časa. Zaklad nudi kranjskim zdravnikom izredne ugodnosti. Člana, ki sta dosedaj umrla, vplačala sta vaak sa pet let skupaj svoto 600 kron. Za to dobe njih rodbini že od šestega leta dalje letno pokojnino, ki bo prvo leto znašala okolu 2000 K, a se tudi v poznejših letih ne more dosti zmanjšati. Zaklad šteje sedaj 36 članov. Blagajniku dr. J. Geigerju izrekla se je za njega uzorno jx>slo-vanje enoglasno zahvala, na mesto odstopi vsega tajnika dr. I. Zajca volil se je tajnikom dr. P. Košenina. Občinskemu svetu ljubijanskemu izrekla se je za vsakoletni prispevek k zakladu iskrena zahvala. — Zbornica inženerjev južne Avstrije. V zadevi zadružništva državno pooblaščenih inženerjev v Avstriji se je vršilo dne 17. listopada p. I. v ministrstvu za javna dela rosve-tovanje, in se je principijelno oklenilo osnovati, po deželah oziroma skupinah iste inženerske komore, tnako obstojnim odvetniškim in notarskim zbornicam. Za krono vi ne: Kranjsko, Goriško, Trst, Istro ir Dalmacijo osnuje se »Južnoavstrijskn komora«, katera se je :»rovizorno že lansko leto, poleg drugih avstr. komor zasnovala, in ki sedaj posluje v Trstu (via S. "Lazzaro 17) in ki vabi obenem vse vladno pooblaščene tehnike (iu-ž^nerje, arhitekte in semljemerueY k pristopa z dostavkom. d;? je za vstopnino 10 K in letnino 20 K poslati društvenemu tajniku g. dr. G. Magii-rhn v Trst pod zcoraj navedenim naslovom. — Vstopnice za V. planinski ples prodajale se bodo raz ven že označenih trgovinah tudi v trgovini Marije Tičar na Sv. Petra cest5. — Člani »Slovenskega planinskega drnštvac in »Ljubljanskega športnega kluba« se ponovno opozarjajo, da se d^be znižane zimskošpori-ne karte v Bohinj in nazaj proti izkaznici edino le v pisarni deželne zveze za tujski promet v Ljubljani, Miklošičeva cesta S. med uradnimi urami. Deželna zveza za tujski promet. Občni zbor, razpisan na 31. jamarja 1910, se je preložil na meneč februar. Dan se pozneje objavi. Poje deželnozborsko zasedanje, pri erem so udeleženi nekateri odborniki in člani. Slovensko pevsko društvo Slovan« v Ljubljani priredi v soboto, dne 5. svečana 1910 zabavni večer v vseh gostilniških prostorih in v salonu pri »Levu« na Marije Terezije cesti. Na sporedu je pelje. _- Fba, šaljiva pošta in ples. Začetek r>b 8. zvečer. Vstopnina 50 vin. Pre-plačila se hvaležno sprejemajo. — Zborovanje slovenskih uradnikov južne železnice, ki bi se imelo vršiti dne 30. t. m. v Zidanem mostu, se mora radi nastalih zaprek preložiti na poznejši čas. Kedaj -e bode «*rši!o, bomo pravočasno j>oročaii. Društvo slovenskih trgovskih -■•t rudnikov za Kranjsko, s sedežem v Ljubljani, priredi dne 5. svečana t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma« svoj prvi ples. na ka~ -la\ no občinstvo najvljudneje opozarja. Pri u sodeluje »Slovenska Mirnija«. Čisti dobiček je namenjen Ipornemu zakladu za brezposelne in onemogle, kakor tudi zakladu za sirote in vdove društvenikov. Ker je odbor pri tem v re-nici jako živahen in neumoren pri delu različnih priprav, je pričakovati, da bode ta pie^ »idil mnogo zabave. Dva ameriška potnika sta ve -raj prišla v Ljubljano. Pišeta se Bert Aubrev in \ViIl Edwards in ^t;i doma v Chikagn. V ondotnem atletskem klubu sta stavila 20.000 ; !• v, da prehodita v 14 mesecih j • - brez sredstev vso Evropo in se vrneta v Chikago. Moža pravita, da * stavo prav gotovo dobila. Da-nes ^ta se napotila proti Celju. — I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je imelo včeraj v mali dvorani hotela »1'nion« svoj redni • * ii i občni zbor. Odborovih sej je bilo v preteklem letu 10. V pisarno je prišlo kakih 1200 strank, večinoma radi stanovanj. Največje povpraše-\ anje je bilo po malih stanovanjih. Pisarna je oddala 102 stanovanji. V zadevi potresnega posojila je šla deputacija k deželnemu predsedniku baronu Sehwarzu, k županu Hribarju in finančnemu ravnatelju Klimentu. Uspeh je bil le delen. V zadevi vr.-čanja potresnega posojila se je podpredsednik dr. Gregorič peljal na Dunaj k finančnemu ministru; njegova intervencija je imela ugoden -;.♦!). Rekurz glede deželnih doklad je c. kr. upravno sodišče odbilo. Glede 39? posojila sta posredovala gg. flr. GregoriČ in dr. Pire pri deželni i i i in pri ravnatelju Kimentu. i Uspeh je ta. da se bodo prošnje v posameznih slučajih upoštevale. Ola- j 1 ov je bilo koncem leta 1908 276, '■ od letom 1909 ji je vstopilo 44. iz-stopilo pa 46, torej ji 1» ju sedaj 274. To m' veliko premalo, če se pomisli, je v Ljubljani okoli 2000 hišnih posestnikov. Dohodkov je bilo 1813 i kron, stroškov pa 1480 K, prebitka je torej 333 K.Izroče se zahvala tajniku j gosp. Petkovšku, podpredsedniku g. dr. Uregorien in g. dr. Homaau, ki jft odpisal velik del ekspemarja. Odboru se soglasno podeli abaolutorij. V odbor se izvolijo sledeči gospdje: Dobrlet, dr. Vinko Gregorič, Korai-ks, Lončar, Maurer, Petkovftek, dr. Pire, dr. Požar, Roger iu Verovšek; preglednikom pa gospodje: H ' lover-nik, Toman iu Vodnik. Pri slučajnostih se dotakne gosp. dr. Gregorič zvišanja občinskih doklad za 10%. Poleg tega pride kanalska pristojbina in tudi dežela bo zvišala doklade. Bremena rase jo vedno bolj; nalagajo se vsem enako, ali lahko dajo ali ne. Drugje se diferencira, zakaj bi se pri nas ne? Posestniki bodo morali zvišati najemnino, ker drugače ne bodo mogli shajati. Davčna politika mora biti drugačna, vzame naj se tam, kjer se toliko ne čuti. Povišanja stanarine mora biti konce, tako ne more iti naprej. Vzeti je treba v pretres i>osamezne kategorije. V Ljubljani je 61 podjetij, ki so obvezana polagati javne račune. Čistega dobička imajo okoli 6 milijonov kron. Državnega davka piacu.jejo le \0% in mestnih doklad samo 25'r. Naj se tem zvišajo doklade na 50l* in drugi, ki teško dajo, bi ne bili tangirani. Išeejo naj se denarni viri tudi v prostovoljnih davkih; n. pr. na veselice, na plakate, na fino vino v buteljkah itd. Po krajši debati se sklene, poslati spomenico občinskemu svetu in dežviuomu zboru. Sestavili jo bodo gg. IVleott, dr. Gregorič, Lavrenčič in Ivončar. Gosp. dr. Gregorič misli, naj bi >e sploh revediral sedanji, zelo zastareli davčni sistem. Razmere so se predmgačile in zahtevajo spremembe. Poslanci naj začno akcijo v parlamentu. Potrebno bi bilo.de bi se davki plačevali samo dvakrat na leto Vpeljal naj bi m4 enoten davek, ki bi obsegal v>e. Davčna reforma je nujno potrebna. Slednjič zaključi pre,is*dnik ob pol 11. ponoči občni zbor. — Južni sneg — netarnosi za poslopja! Včeraj je bilo videti ni že starih poslopjih ali pa na taki*:, ki nimajo dosti močnih streh mnorro delavcev, ki so -dJ.iii predebele plasti snega raz p-;. lopja n. pr. na Koiize-ju, na skladišču državne železnice in dr. Tudi drevoredu« drevesa in pa ona po Tivolskem gozdu so ze dose-daj dokaj traela pod nenavadni sneženo težo. Ako nastane preko noči zmrzlina, not m se naredi nad slreš-ujo kapjo ledena skorja — in imslo-t iea temu je, da za.H1 streha puščati, - -o.-.l »Var ?r>i ;r:tm«>vje in T ur? i Za hišne lastnike pomeni ta nenavadno visoki sneg veliko fckrb, troškov - ia morebrno kata-lrolo! Pn onih poslopjih j a, . .i n.'i^.i-* sv., 7 ni h grabt ij^, so pn šetalei »m hadnikth v vedni nevarnosti, da jih zasujejo velikanski s «trehe se valeei sn memu plazovi! — Žrebanje porotnikov / \ prvo porotničko zasedanje se bode pr: tu-►. j--■• m dežel, sodišču vršilo an* 31. januarja t. 1. Vplačila letn:h doneskov po - K, članov pogrebne.ra društva Marijine bratovščine v Ljubljani, se pobirajo dn^ 2., 3. in 4. svečane t. b od w. Ho 12. dopoldne in od 2. tlo h ik>-poldne pri dmst vene m načelniku Pranj« Maj* r.m, Voza rs k i pot 1 6. — Tesarski diplom, s kafer. je bil Postojni podeljen naslov n. -ta. je \«rez dvom«i prvi v slovenskem jc-7l\\x izdani in slovensko pedo *ni diplom te vrst<\ Kakor mikj že me-niii je diplom razstavljen v i? >žbi firme Gričar & Mejač. Na platn.ci je velik cesarski sreb Bes, dilo se glasi doslovno: Ml FRANC JOZKF PHV1 po milosti bošji CKSAR AVSTRI.f- , SKI apostolski KRALI OGRSKI, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gaiisk!. vlndimerski in ilirski; nadvojvoda avstrijski: veliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarin-ški, salcbsirški, štajerski, kozoski, kranjski, bu kovinski, gorenjesle^ki in dolenjeslešVii; veliki knez eritelj-ski; mejni grof moravski, poknežeui grof habsburški in tirolski itd., itd. smo v Svojem eesar«*kc-m in kraljevem polnooblast iu za dobro spoznali, s Svojim sklepom z dne 9. maja l«m L Nas zvesti TRG POSTOJNO v Naši vojvodini kranjski, najini-loslljiveje u važu je njegovo urejeno občinstvo in njegov uspešni razvoj, na prošnjo občinskega zastopa po- ' vzdigni* i v MKSTO. Prav tako smo Našemu zvestemu MESTI* POBIO*. Ni dovolili meti nastopno popisani in v barvah naslikani GUB namreč: Ščit. ki ga cepi modro in rdeči, z vpognjeno srebrno ostjo, dvigajočo se do o-rej«, v kateri je naslikana Pro-teus« imenovana človeška ribica v svoji naravni podobi in barvi. V ščitu plava srebrn orel z zlatim kljunom in zlatimi kremplji ter z rdečim jezikom. No glavnem robu ornamenta I ni m bron: stobarvnim okvirom obtinnega ščita je srebrna zidana krona s petimi vidnimi na/izidki. V po-svodoćbo tega smo ta diplom svoje-ročno podpisali s Svojim cesarskim imenom in dali pridcjaii Svoj cesarski Veličanstveni pečat. Dano in iz- dano po Našem ljubem ia zvestem pravom tajnom svetniku m ministru za notranje stvari G vidu baronu Haerdtlu, vitezu Našega avstr. ces. reda železne krone drugega razreda itd. v Našem države glavnem in pre-stolnem mestu DUNAJSKEM tretjega dne septembra leta tisoodevetsto in devetega. — Frane Jožef. — Mini ster za notranje stvari G vid o baro a Haerdtl. Po Najvišjem povelju Njegovega ees. in kralj, apostolskega Veličanstva: fitefun baron Kriegs An* c. kr. ministrstvom svetnik. — Mestno županstvo p«rstojnsko je izdalo razglednici s fotogra ličnimi posnetki cesarskega diploma. Tovorni promet na južni ieiez-niti je danes zopet otvorjen neomejeno na vseh progah. Blago se torej sprejema v vsakem obsegu brez pridržka. Sokol na Vlen naznanja vsem svojim elanom, da se vrsi v nedeljo, dne 30. t. in. ob dveh popoldne v gostilni pri »Bobenčkii-" 1. redni občni zbor. V Ska ručni je danes zjutraj umrl tamkajšnji šolski vodja Miroslav Ž e b r e. Bil je zvest pristaš napredne stranke. Pogreb bo v nedeljo ob 8. zjutraj. Blag mu spomin! Golob — pNinonosa se je pred nekaj dnevi znMel r nase kraje. C stavil se je v gi"*stiln;. >;pri \ 'rbanč-kn« na Posočju, kj*r se jt» našim razmeram popolnoma prilfigodil in se nastanil v tamošnji perotninski hišici, živeč v najlepšem .gj«sjn z do-mačimi g«>lobi. Zanimivo je, da isna prav velike rdoce kolobarje krog oči in izreilno veliko strjeno kozo ob korenu kljuna; nožice >o temnordece, barve jv \opi-> spreminjaste tetano-sive. Na levi nožici ima pozlačen obroček s šifro 4213/00 Anvers (Ant-verpenl. Najbrž č;U:a lcpš*vgrt vremena, da se povn>e v svojo severno ttc-movino. Vsekakor zanimiva prikazen. Bralno društvo v Mengso pi irf^li na Svečuico, dae 2. »večaaa v go-oilni g. Fran Peenika v Mengšu svoj p!^s ni venec k. Začetek ob 7. uri zveeer. Prosto\'oLic«i £«*ivo v Postojni. Kner Krnest Windischgratz je prevzel pokroviteljstvo odbora ?a zgradbo mednarodnega muzeja zn Jamsko znanstvo v Postojni. Grozejr» rin blatnega. K notici, priobčeni |xxl tem naslovom v s-edo, dne 2ti. t. m. se nam še dodatno \>o~ rova: Pos<"stnikn Grlju-Brdanovu na Gorenjem Zemnu nad J! Bistrieo se jv bil že leta 1904 um n» koliko omra-čil. Že takrat je brez prnvegn vzroka razbijal in nekatere o-ebe tudi po-skodoval. Zuioki umobolnosti so se m*e dr. Benković prijavil davčni oblasti v Celju izvrševanje branjarije s sadjem in sicer kar v dveh občinah, v občini celjska okolica in Petrovce. To je sicer malo verjetno, toda mogoče je vse in tudi da bo dr. Benkovič branjaril s čreš-njami. To bodo ljudje kar kupaj drli, ko bo dr. BeOkovič kričal: »CVjšno! Cojšnc!« Slovensko gledališče v Mariboru. »On in njegova sestra« so uprizori 2. svečana t. 1. Opozarjamo, da sodelujeta v glavnih vlogah člana deželnega gledališča v Ljubljani g. Pov-be in gdč. Thalerjeva, >On in njegova seMra« je burka s petjem v 4. slikah (dejanjih) in za pred pust kakor nalašč. Tretja slika se igra cei o v dvorani ined občinstvom in na galeriji, na odru pa se obrne vse narobe. Se celo šope talec ima svojo besedo. On (g. Povhe) pa se ?>ode spravil pri tem nad orkester ter dirigiral godbo. 2o to bode samo na sebi smešno, potem pa 6c mu godba igra prav tako kakor bode dirigiral. Kežišer pa je izjavil, da več ne bode čakal s predstavo, da pridejo ljudje.kakor zadnjič pri »Graničarjihc, ampak bo začel kar ob pol osmih igrati, ne mene se za to, ali je ie občinstvo zbrano ali ne. Torej pazimo, da ne zamudimo, ker to je le nam dobro, ako se igra prej konča, da gremo potem preje plesat. Zakaj po predstavi je namreč ples v veliki dvorani. Šole ia istrske Kamnne. *Pic eoio^ piše zadaje dni neprenehoma o istrskih Humunih, takozvanih MJičih", ki med seboj deloma, posebno okofi Šušnjevioe, govore nekak pokvarjen rmoKonski dijalekt. Tem Cičem — v Isu i zvanim Ciribirci — ki se pa danes eutijo že skozi in skozi Hrvate, si italijanski kaporjoni že pred leti ponujali romunsko šolo, ali Ciči t*) isto odklonili in zahtevali hrvatsko. Za te Cičc torej, ki danes mm unski sploh več ne razumejo in ki so so sarni izrekli ;:a hrvatsko šolo, hočejo italianisstmi v Trstu in v Istri rumunsko šolo; za Hrvate pa. ki v enem noicokcm nolitiepem i*kra-ju, v Pulju itd. nimajo ni ene šole v svojem materinem jeziku in za katere že le*a prosijo, za te poslednje »civilizirani« kamoristi nimajo srca, Samomor na Opčinah pri Trstu. V sredo dopoldne sc je z električno železnico pripeljala iz Trsta na Opčine elegantno oblečena gospa, izstopila pri obelisku ter krenila nekoiiko v stran. Kmalu potem je šla tam mimo neka kmetica ter opazila v strašnih bolečinah ni tleh zvijajočo se tujo žensko, tik nje je ležala izpra^njoua stekleničica. kar je bilo znamenji*, da s^ je dama zaetrvpila. — - Kmeti<'a je takoj sklicala skupaj nekoliko ljudi, ki so stekli po zdravnika, ki je bil takoj na lir-i mota in konstatirali da se je neznanka zastrupila s karbolno kislino. — Hotel jej je izprati želodec, ali bilo je prepozno, nesrečnica mu ie v rokah izdihnila, — Nr» samomorilki ni bilo ni enega znaka, s katerim bi jo mogli spoznati, kedo da — Prenesli so jo v mrtvašnico opčhjske-tra pokopališča, — Popoldne okoli štirih j*o šele konstatirali v samomorilki 361etno Julijo I^oranda, soprogo voditelja neke tove.rne v Trstu, stanujočo v uiici Zudecche 3. Vzrok samomom so domači navedli nočno nevrastenijo pokojnice. Ubogi naši ptiči! Vsled globoke snežne odejo, ki pokriva planjave in dobrave po ceh deželi, so nastali za naše krilatce zelo hudi časi, ker jim j nedostaja potrebne hrane. Vsi SL'stra-t doni in onemog!i se bližajo čJovc-■ škim stanova«iščem, da se n;t kak način prelive. Včeraj so delavci našli več ščinkovcev, napo! zmrzlih v snegu in proti večera tudi jeronse, ki so jih lnhko ]>olovili, ker so bile popolnoma izmučene. Mraz in sneg jih bosta mnogo pokončala. Aretovani nzmovfči. Včeraj je bil aretovan p*>stopnč Fran Podkraj-\ šek roj. 1860 v Ljubljani in setokaj I pristojen. Podkrajšek je pred par i dnevi po Križevniška ulici beračil in pri tem ukra/Iel pelerino, katero je hotel prodati pri starinar jih, a mu jo je lastnik še pravočasno odvzel. Na-vedenec. je imel pri sebi tudi suknjič in čevlje, 2a kar se istotako ne ve kje jih je dobil. Tudi neki Jakob Kopač iz Slapa pri Medvodah in brezposelni delavec Anton O. iz Krasne sta bila aretovana. Ta dva ta vsak zase osumljena nepoštenosti. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Hrvatov in 10 Macedonccv. Izgubljeno. Čevljarski pomočnik Josip Ctzelj je izgubil denarnico z 22 K in nekaj drobita. — Hišniko-va žena Antonija Bitencova je izgubila prost bankovec za 20 K. — Šivilja Frančiška Gorjanc je izgubila prost bankovec za 10 K. — Dr. Vinko Zupan je izgubil usnjato listnico z raznimi važnimi zapiski« Drobne novice. * Poljaki v Moskvi. Po statistiki minolega . leta živi v Moskvi 1S.620 Poljakov, dočim jih je bilo pred petimi leti samo 3700. * Blamirani ameriški Nemci. Takrat, ko je užival dr. Cook svetovno slavo radi vožnje na severni tečaj, takrat je vse ameriško nemštvo vpilo, da je Cook nemški Amerikance. Zdaj, ko Cooka vse proglaša za sleparja, zdaj se ga Nemei branijo *z vsemi štirimi in ga na vso moč obe šajo Anglo.Saksom. Telefonska in trzomvna poročilo. Slovenec vlomilec v opatijsko in ka» stavsko cerkev. Opatija, 28. januarja. V sredo jfc prišel na Reki k zlatarju Eiencu neznance, ki ran je ponudil v nakup več srebrnih kosov. Ko je zlatar te kose natančneje ogledal, se je prepričal, da so ti kosi deli cerkvenega keliha. Skrivaj je obvestil o 6vojem sumu policijo, ki je takoj poslala k zlatarju detektiva Benussija in Raka. Ta sta neznanca aretirala ter ga odvedla k redarstvu, kjer ga je zaslišal komisar Pečenič. Neznanec je rekel, da se Piše Karel Podlesnik, da je star 26 let in doma v Zagorju na Kranjskem. Na vprašanje, kje je dobil one srebrne kose, je odgovoril, da mu jih je dal neki neznani človek. Ko so ga nato preiskali, so naišli pri njem dva nabita revolverja, ponarejene ključe in dve cerkveni sveči. Vse te najdene stvari so vzbudile sum, da je Podlesnik eden izmed tatov, ki so vlomili v, kastavsko in opatijsko cerkev. Komisar se je s stvarmi napotil v Kastav. Tu je pokazal stvari župniku, ki je izjavil, da ste bili pri Podlesni-ku najdeni sveči ukradeni v tamošnji cerkvi z levega oltarja. Kose keliha ni mogel spoznati. Komisar je nadalje dognal, da so tatovi pred tedni vdrli v prodajalno železninarja Car nevalisa v Kastavu ter mu odnesli, tudi dva revolverja. Carnevalis je revolverja najdena pri Podlesniku, proglasil za svoja. Policija je prepričana, da je dobila v Podlesniku v roke enega izmed tatov, ki so v zadnjem času izvršili nebroj tatvin v, Primorju. Romunski ministrski predsednik nf Dunaju. Dunaj, 23. januarja. Romunski ministrski predsednik Bratiarm je prispel semkaj. Danes ob 11. ga je sprejel cesar v posebni avdijenci. Popoldne je imel konternco z ministrom grofom Aehrethalom, ki da romunskemu gostu na čast sijajen banket. Generalni armadni nadzornik umrl, Dunaj, 28. januarja. Tu je umrl bivši generalni armadni nadzornik general pohote ReinJander. Kdaj se zopet snide državni zbor. IDunaj, 2$. januarja. V odseku za draginjo se je včeraj splošno go-I vorilo. da bo poslanska zbornica j sklicana šele 22. februarja, in ne že 15., kakor se je zatrjevalo. Grof Khnen pride poročat. Budimpešta, 28. januarja. Mini-* j strski predsednik grof Khuen-Heder-\ vary potuje v nedeljo na Dunaj, kjer • ga sprejme cesar v posebni avdijenci. Grof Khuen bo cesarju poročal o po- ' gajanjih s Hrvati. Volitve na Angleškem. London. 28. januarja. Do % zjn-| traj je bilo izvoljenih 258 konserva- • tiveev, 253 liberalcev, 41 pristašev j delavske stranke in 74 nacionalistov j (Ircev). Sestanek angleškega parlamenta. London, 28. ajnuarja. Kralj Ed-5 vard bo otvoril zasedanje parlamenta s posebnim prestolnim govorom dne 21. februarja. t Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preblagi soprog, oziroma oče, gospod Miroslav Zebre Šolski voditelj na Skaručnl danes zjutraj ob 4., previden s sve-totajstvi za umirajoče, v 29. letu starosti po kratki, toda mučni bolezni preminul. Truplo predragega pokojnika vzdignejo iz hiše žalosti, na Ska-ručni v nedeljo ob 8. zjutraj in polože ob 9. uri v Vodicah k večnemu počitku. 353 Bodi mu blag spomin! Skaručna, 28. januarja 1910. jmazure, Bran Bita soproga. hčerki. Zhts resnico. Fran plem. Suklje, nekdanji svobod omislec. danes klerikalni deželni glavar kranjski, je v »Letopisu Slovenske Matice« v letniku 1877 n*» strani 54. zapisal naslednje besede: »Celo pri najbolj izobraženih ljudeh je to kaj prav navadnega, da ispreminjajo svoja načela (politična), da zapustijo svoje prijatelje in somišljenike ter sramotno pobegnejo v nasprotni tabor. To se godi iz dvojnega vzroka: Ali ni bilo pri njih onega pravega prepričanja, katero izvira le iz resnega premišljevanja in preudarjanja, katero je nasledek temeljitih stadij in mnogovrstnih skušenj, in potem je begunstvo nasledek duševne plitvosti in površnosti; al! pa so ti uskoki predrugačili svoje mnenje le iz materijalnih razlogov, iz grde sebičnosti, iz nizke častilakomnosti, in potem izvira njihov odpad iz podlosti in nemoralnost L« Tako je Fran plem. Šuklje — obsodil samega sebe. Bradyjeve želodčne kapljice z 4149 marijaceljsko Materjo boljo kot varstveno znamko, torej imenovane marl]acellske želodčne kapljice so najboljše že 30 let preizkušeno sredstvo proti vsem vrstam prebavnih tež-koč, gorečici, zaprtosti, glavobolu, želodčnim bolečinam, tvoritvi kisline itd. — Dobiva se v lekarnah po K —80 in K 1 40, — Na deželo razpošilja lekarnar C. Brady, Dunaj, I. Fleischmarkt 2 484. 6 steklenic za K 5-, 3 dvojnate steklenice za K 4 50 franko. — Pazite na varstveno zuamko z marijaceljsko Materjo božjo, rdeči zavoj in podpis fa/j+t7ay Svarilo pred ponaredfcami! ki niso „FL0RIAN" In zdravja ne koristijo! Od onih glava te boli, a želod'c krepil Našlo? za naročila: „FLOHIAN", Ljubljana. _------------------- -J Postavno varovano Keteorolosično poročilo. Vilma a*4 ■•rjesi i0€2. Srctfijt zracai tlak ŽM laa "C* C as Stanje baro- °Pazo- metra vanj a e * Vetrovi Nebo v mm t— .2 27 2 pop. 720 7 0 6 si jvzhod oblačno m 9.zv. 723 5 —2 1 si. svzhod del oblač. 28 7 zj. 732 8 —56 si. sever megla Srednja včerajšnja temperatura —10', norm —2 o . Padavina v 24 urah 0 8 mm Kontoristinja zmožna s1oren*k^ga in nemškega je zika, 86 Sprejme takoj za tukaj*nj<> pisarno. Prednost majo gospodične zmožne sten« graf je »n pitanja ra stroin. Na^tov na »Poštni predal 125", Ljubljana. 342 Razne prevode Iz nemščine v elovenifilnc eirkalarjev, pisem in dragih tukovt oskrbi ceno v tej atroki isveibat aradnik. Naslov v anravnilrri .Slo* faroda" ?uhe sobe prima kakovosti. v*o» ec. Želimo 312 Kalno službo Hobi takoj Streka, ki je i» 24 let »ur iq je ie muzu v kakšni engros-r g«»\ini Ponudbe pod f9MtrudsslkM na uprav. »Slov. Naroda«. 306 Stanovanje z 2 sohama, kuh njo in pritiklinarH zaradi oripotovanja tekel Oone Odda« Stanovanje je prazno m sr ai ko v-a* dan nastopi — Ravnotam se prOJS več hišne oprave. 353 v<č se i/ve t Stadentavaki Klici 13. Vrtnar iiurjro v aadjereji, vinorej* in vrtnar- stvu ?s 5oriv|^, Prnurlhe je nasloviti n* v LfmM|uL 347 Vodja podružnice zrni žen obeh dež* In h »e ikov (s kav-ci)o) samo iz manufikturne ali konfekcijske stroge, SO iSče 'a staro, di bro uveH»no trgovina ne odplačila v Ljubljani. Ponudo* 1 »od „L 0." Gradec, peste restante. 320 m. > . * * ___, ^-M Samo 6 dni Havre-Hew York Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine mmr samo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana. Dunajska cesta štev. 18 v nori nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Figovcu". 2940 C. kr avstrijske jfjf državne železnice Isfviaček it voznega reda. %>l^«rn m*mM sU Otfbod ts Mnb.|aao (ini. ta L) -03 zjutraj. Osebni vlak r smeri. Trlit, »esence, Trb'i, Beljak, jui tel.. Gorico, dri. iel.. Trat, c kr. dri šel-. Beljak čet SodrcSčco), Celovec. -26 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, kudolfovc, Straie-Tophce, Kočevje. -26 d«po dna. Osebni vlak v smeri: lese-ce. Beljak, (čei PrdrcAčcoj, Celovec, Prago, Jraidace, Berlin •40 dopoldne. Osehni vlak v amen: Tržič, Jesenice. Trbiž, Beljak, jui tel , Gorico, ari žel . Trst, c. kr. drf žel., Beljak, (čea Podr ič co,, Celovec i *2 popoidn« Osebni vlak v smeri: Grosuplje, kudolfovo, Straža-Tophce, Kočevje. 8 7o s>opoidn«. Osebni vlak v smeri: Trlič, Jesenice, Trbii, Beljak, jui šel., Gcrico, iri. iel , Trst. c kr dri. fcel.. Beljak, <čes Podroiico , Celovec J SS zvečer, OseDii vlak w amen 1 /iič, jesenice, Trbiž, Bedak, . ćes V idroić>co), 1 elovee. Pr^go, Drai .ane, Berlin ' 40 zvooor. Osr-bn; vlak v amen rrcaplje, kudoiiovo, Straia Toplice, Koe rje. 1 ) ponodi. Osebni viak v smer: Jesenice, Trbii, Beljak, jui. iel., Gor co dri. tel.. Trst, r ar. dri iei., Beljak. jur. Iel., čes PodTiičcc) Prkgc, Draidane. b>r.in. Idbes is L anltsae (artavaa t%i«amia«): '•S l ijut a;: Osebni vlak v itsmnik. t OO »opoldne: Osebni vlak v Kamnik •13 *v*0«r: Oaebm vlak v Kaajmk. Man* v Liobltaao (tsiaia istosalao 7*12 zjutraj -. Osebni vlak is Berlina. Druida Prage, Beljaka, jui ieJ, Trbiia, jeasn Gorice Trsta, Triiča •-B2 zjutraj: Osebni vlak Is Kočevja, Strai Toplic, Kudolfovega, Grosuplja. 11*23 do joiflnt Osebni vlak iz Berlin Draidan, Prag**, Celovca, Beliaka, jui ie ćez Pod-cščco in Trbii, Gonce, dii ie. Jesenic, Triiči 2*59 popo dns: Osebni vlak ts Koce v: Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4*35 popoldne: Osebm vlak is Beljaka, ju iel., Trbiia, Ceiovca, Beljaka, (čes Podrt - iico). Gorice, dri. iel, Trsta c kr. dn ie)., Jesenic, Triiča. 9*49 zvoCdr: Osebni vlak is Berlina, Dras dan, Krate. Csiovca, Beljaka, (čes Podr ič co), Jesenic a-sa m. e6sr: Osebni vlak is Beljaka ju iel., Trbiia. Ceiovca, Beljaka (čet Podr it co», Trsta, c. kr. dri. iel., Gorice, dn iel., Jesenic, Triiča 0*07 x»s6»r: Osebni vlak is Kočevja, Strai Toplic, Kudu!foveffs, Grosuplja. li'OS ponooi . Osebni vlak is Trb'ia, CeJovo Beliaka tet P -dr« ič co). Trsta, c kr. dr *e , (jorice. dri. iel.. J t seme Priaaa v LUpItaaio (arlavras iolosalaal o*«o zjutraj: Osc-bm vlak iz Kamnika. io 69 dopoldno: Osebni vlak is Kamnik) •■tO z/oder: Osebni vlak ts Kamnika Gasi prihoda in odhoda so navedeni » sredo) evropejskem časa C kr držav-jo-železiiiSko ravnatelistvo v Trstu Je tisti, o katerem prav} znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. G DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo ia soda ne da bi se lotil perila. Jffinlos" pralni prašek je torej najboljše kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je nnaanft ia daje 152 bliičečo beloto in je popolnoma brez daha. Zavitek % kf stane MaT aaana H M tis. Dobiva se v trgovinah z drogerljami. kolonijalnim blagom ia mitom. Na debelo L. afJalas, OnsaJ, L afMarsastsl 3. Sanke" lesene in jeklene, Ima as prodaj JU. Pak'č v £jubljani. Če&ki salonski briketi se najbolje priporočajo vsaU-emu, ki i^e štedilno in zanesljivo dOOTO kurila. — Dobijo «e le n» J. Pau- linu, Nova ulica štev. 3 v Ljubljani. 487 \ iiiiiiiiim Pozor! Ker s 1. februarjem popolnoma opustim svojo glLtno trgovino v Ljubljani, Mestni trg štev. 19 ter jo preselim v Gorico, Šolska ulica št. 6, prodani no trgovsko opravo po jako ugodni ceni. Reflektante prosim, naj ne zamude te redke prilike Cenjenim odjemalcem pa vljudno sporočam, da prodajam do 1. februarja blago pod nakupno ceno ter opozarjam, da bom imel od 1. februarja naprej stojo trgovino ▼ Ljubljani le »pri Planinki" nm Jurčičev« im trgu, katero bom znatno povečal. 161 Engelbert Skušek, Ljubljana. se takoj sprejme pri rr, P. Zajca, optiku in urarju v LJubljani. 228 izprašani i in strokovnji Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št 2. Prodajo se ob povolj. pogojih ti-le nihalni valjec fPende^aize;, stro] za valjanje usnja (Ledewaizma-schine) izpahovalni stro] f Au-er) najnovejše G a-rrjtve konstrukcije poleg 2raven -padajočih transmisij. Informacije pri upra^ništvu »Slov. Naroda«. 308 Št 351/V. u. Razglas. 326 Podpirani mestni magistrat naz ianja mladeničem rojenim leta 1887; 1888, 1889 in 1881, U i stop*jo letos v naborna, odnosno črnovojna leta: 1. da t>o unć 1. fcfiruorja oh 9. ur! dopoldne uriili žreannie v smislu § 32 vomih predpisov I del, g mestnem voja&kem uradu, Mestni dom, tm nadstropje« To žrebanje, h kateremu ima vsakd • pmtop, velja za one miadtmce, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1889) in torej letos pridejo prvič k naboju ; 2. da so od 22. januarja dO 1. februarja imeniki onih mladeniče?, kateri pridejo letos k naouru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vj-akte-remu na ogled Kdor opazi kak pogresek, napačen vpis, al« ima pomislek proti zaprošenim ugodnostnim ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismene ali ustno naznani tukai^merru uradu ; 3. da so od 22. Januarja dO 1« februarja v omenjenem uradu imeniki domačih in tujih, leta 1891 rojenih, letos v rno vojno stopivSih mla-deničev na ogled. Pogre>ki naj se p smeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu Mestni magistrat ljubljanski dne 15 januarja I9iu. Župan: Ig. Hribar. |\APOLEONL 334 cčiškaf Sne 26ju!ija I8O7 MOETiCHANDON aSfanov//ene IJ43 ^J5pernqyct O in £r. Svorna in Romoma o^oBavife^a. ^ra0. an^jP Svorna cfbSavifefja ^Tlajfin^ši šampanjec- * francoski i%defeR Stenerafhi repretenfanf 3 CVeiSma/2' Dunaj m- Izdajatelj io odgovorni urednik Baeto Puatoalemiek. liMtniaa ia tiak »Naroda« tiakaraa«. CV 85