Poštnina plačana pri posti 1315 Velike Lašče SuH'eJtÜL Hch/ /u/J(K-/uim d&ze/t^ /h ,'u'i j'es s.l(fj>e/ijki i F. Presen srei. GLASILO OBČINE VELIKE LASCE datum izida: 9. februar 2011 oračun 2011 Troblin intervju Javna razgrnitev prostorskega plana kazalo: POGOVOR Z ŽUPANOM 3 OBČINSKE STRANI Proračun Občine Velike Lašče za leto 2011 5 Iz 3. seje občinskega sveta 6 Javna razgrnitev Občinskega prostorskega načrta in okoljskega poročila za Občinski prostorski načrt 6 Prireditve v letu 2011 6 Odvoz kosovnega materiala in zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov 7 Imenovanje predsednikov delovnih teles občinskega sveta 7 Letno poročilo 2010 o skladnosti pitne vode in varnosti oskrbe v občini Velike Lašče - notranji nadzor 7 Božično-novoletni koncert ob dnevu samostojnosti in enotnostil 8 ŠOLA IN VRTEC 10 Vpis v 1. razred za šolsko leto 2011/2012 Praznični december v prvem razredu Končana so medobčinska tekmovanja v športnih igrah za starejše učence Športni kviz2010 Obvestilo - vpis v vrtec Igralne urice KULTURA 13 Tradicionalni božično-novoletni koncert godbe Dobrepolje na Turjaku Poziv JZTrubarjevi kraji Na 8. Trubarjevem četrtku z dr. Edom Škuljem Nove priložnostne poštne znamke Retrospektiva del Martina Stare Poziv Frančiškanskega samostana Nova Štifta TROBLIN INTERVJU 16 TURIZEM 18 Poziv sedanjim in bodočim lokalnim turističnim vodnikom za območje občine Velike Lašče Predstavitev na sejmu TIP 2011 NAŠA DEDIŠČINA 19 Čajanke in ustvarjalnice za starejše v Robu Božični čas na Gradežu Poprtnik ŠPORT IN REKREACIJA 22 Občinsko šolsko prvenstvo v namiznem tenisu Uspešen zaključek lokostrelskega leta Kurjenje stresnih hormonov -oblika notranjega treninga samozdravljenja VSEŽIVLJENJSKO UČENJE 25 JESEN ŽIVLJENJA 26 Skrb za ostarele v Nemčiji Dom Sv. Martina v Bohinju Obisk pri najstarejši članici Društva upokojencev Velike Lašče PODJETNIKI 28 STRANKE 28 IZ POSLANSKE PISARNE 29 PISMA 29 KINO 32 ZAHVALE 34 Trobla glasilo ObčineVelike Lašče ISSN 1408-5852 Letnik 17, številka 1,9. februar 2011 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.520 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Podlogar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci Pečnik, Urša Modic, Jože Starič, Franci Modic Odgovorna urednica: Lidija Čop, v. d. Uredniški odbor: Nuša Dedo Lale, Majda Kovačič Cimperman, Ana Porenta, Veronika Vasič, Boris Zore Lektoriranje: Ema Sevšek Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: KVM Grafika d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: trobia@veiike-iasce.si Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide v sredo, 23. marca 2011. Prispevke oddajte najpozneje do 9. marca 2011. Slika na naslovnici: pogled na Velike LaščezZobanjih njiv, februar 2011. (foto Lidija Čop) drufba za gradtji.Tištua in inicnirirq, d d.o. ADAPTACIJE • NOVOGRADNJE • TLAKOVANJE « FASADE • KNAUF • KANALIZACIJE « STREHE IN KROVSKA DELA « UREJANJE OKOLICE Gradež 44 a,Turjak gsm: 041/784 422, tel.: 08/205 12 52, fax: 0599 37 028 e-mail: ¡nfo@skarpa.si MEtih Ji Malenkosti naredijo kvaliteto, Kvaliteta ni malenkost. pogovor z županom Občinski svet se je v novi sestavi po volitvah sestal že trikrat. Kakšni so vaši prvi vtisi in občutki o vaših novih »sodelavcih«? Po treh sejah občinskega sveta bi težko ocenil nove občinske svetnice in svetnike. Glede na prejšnji sestav občinskega sveta so novi trije svetniki in ena svetnica, od katerih pa ima eden že izkušnje z delom v občinskem svetu. Za osem občinskih svetnic in svetnikov, ki so ponovili mandat, lahko rečem, da že zelo dobro poznajo svoje in tudi županove pristojnosti. Na zadnji seji je sicer že prišlo do nekega nesoglasja, vendar upam, da v prihodnje do takih situacij ne bo prihajalo in da bodo bolj pomembne vsebinske razprave. Vsekakor od vseh pričakujem konstruktivno razpravo tako na sejah občinskega sveta kot na sejah občinskih odborov ter dobre in zanimive pobude, s katerimi bi še izboljšali kakovost življenja v naši občini. Sprejet je tudi že proračun za leto 2011. Je postopek sprejemanja zaradi nove sestave Občinskega sveta potekal kaj drugače, mogoče z več zapleti? Ne, pri sprejemanju letošnjega občinskega proračuna ni bilo večjih težav. 2e proti koncu lanskega leta sem na drugi seji občinskega sveta predstavil prvi osnutek občinskega proračuna. Na seji je bila o osnutku izvedena razprava. Kljub temu da je bilo podanih nekaj pripomb, so svetniki soglasno sklenili, da je osnutek proračuna primeren za javno razpravo. Na podlagi javne razprave sem dobil nekaj predlogov za spremembe oziroma popravke. Nato sem pripravil nov predlog proračuna, katerega so v skladu z občinskim poslovnikom obravnavali vsi pristojni odbori. Na zadnji seji občinskega sveta je bil proračun sprejet z enajstimi glasovi. Bi izpostavili katero od vidnejših investicij novega proračuna? V letošnjem letu naj bi začeli graditi kanalizacijskisistem na Rašici, precej sredstev bomo namenili tudi obnovi vodovodnih sistemov, ureditvi še nekaterih cestnih odsekov,financirali bomo manjše investicije v vrtcu, v osnovni šoli, v zdravstveni postaji in tudi v objekte s področja kulturne dediščine. Za katere namene bo porabljen občinski denar, si občani lahko natančneje preberejo v uradnih objavah v Trobli, kjer je proračun za leto 2011 skupaj s prilogami tudi objavljen. Občani in občanke v teh mesecih med drugim najbolj zanima, kako kaže s širokopasovnim omrežjem in z novim prostorskim planom ter poslovno cono Ločica. Lahko podate že kakšne bolj natančne termine dokončanja? Pri dokončanju širokopasovnega omrežja se zatika, ker zelo počasi potekajo pogajanja med izvajalcem projekta Tritelom in možnimi operaterji (Tekelom, Amis ...). Na žalost pri teh pogajanjih sami nimamo velikega vpliva. Upam, da bo med njimi prevladal zdrav razum in da bomo lahko čim prej koristili zgrajeno omrežje. Stanje na področju sprejemanja novega prostorskega plana občine je na zadnji seji občinskega sveta pojasnil predstavnik Urbanije d. o. o, ki je nosilec tega projekta. Povsem jasno je bilo povedano, da se vse to vleče tako dolgo zaradi zelo kompliciranih postopkov in zaradi neodzivanja državnih organov. Kljub vsem težavam smo postopek pripeljali do javne razgrnitve, ki jo objavljamo tudi v tej številki Troble. V primeru, da se bodo kasneje vsi tisti, ki sodelujejo v nadaljnjem postopku držali predpisanih rokov, naj bi plan dokončno sprejeli do jeseni. Tudi pri sprejemanju prostorskih planov smo občine nemočne, ker na te postopke nimamo velikega vpliva. Za zanimivost naj povem, da so do sedaj svoje nove prostorske plane sprejeli le v približno desetih občinah od vseh 210 slovenskih občin. Pri poslovni coni Ločica smo trenutno še vedno v pridobivanju gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev. Zatikalo seje pri podpisih nekaterih lastnikov parcel pri raznih služnostnih prekopih. Tudi to težavo smo uspešno rešili, za kar se vsem lastnikom parcel, ki so morali podpisati kakršne koli služnosti, lepo zahvaljujem. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa bomo poskušali najti način izvedbe komunalne ureditve cone. Želimo, da bi ta dela izvedli že v letošnjem letu. V minulem letu smo skoraj vsak dan poslušali in spremljali rezultate oz. posledice gospodarske in finančne krize. Ste njene učinke zaznali tudi v naši občini? Nekih večjih učinkov krize pri nas ni bilo zaznati. Ker občina ni obveščena o primerih izgube službe njenih občanov, ne razpolagamo s podatki o morebitni povečanosti nezaposlenosti pri nas. Prav tako nimamo podatkov o morebitnih zaprtjih pravnih oseb s sedežem v naši občini. Bomo pa poskušali pridobiti te informacije. Ko vas občani srečujejo v svojih krajih, s kakšnimi prošnjami se največkrat obrnejo na vas? Se med njimi najde tudi kakšna pohvala? Ševednoje največželja s področja izboljšanja komunalne infrastrukture. Občani si še vedno najbolj želijo urejenih cest, dobro preskrbo z vodo, še vedno pa dobimo tudi kakšno prošnjo za postavitev luči javne razsvetljave. Tisti, ki gradijo nove hiše, me sprašujejo po izgradnji čistilnih naprav, predvsem po možnosti sofinanciranja malih čistilnih naprav. V zadnjem času pa me občani najbolj pogosto sprašujejo o tem, kdaj se bodo lahko priključili na širokopasovno omrežje in kdaj bo zaključen nov prostorski plan. O tem pa sem že nekaj povedal pri vaših prejšnjih vprašanjih. Zelo jih zanima tudi, kdaj se bo kaj premaknilo v zvezi s posodobitvijo državne ceste proti Ljubljani, še posebej, kdaj se bo zgradila obvoznica mimo Škofljice. Torej veliko vprašanj dobim tudi s področij, na katera imam kot župan bolj malo vpliva.Trudim pa se, da s temi problemi seznanjam pristojne državne institucije v Ljubljani. Seveda sem od občanov pogosto deležen tudi pohval, česar sem zelo vesel. Vedno ni mogoče ustreči prav vsem željam naših občanov, se pa trudimo, da bi s svojim delom na občini zadovoljili čim širši krog naših ljudi. V čem vidite največji problem in oviro za vidnejši razvoj občine ter za učinkovitost in uspešnost dela lokalne samouprave nasploh? Predlagate kakšne rešitve oz. kdo bi lahko stvari obrnil na bolje? Največji problem za nadaljnji razvoj naše občine (kot tudi mnoge druge) vidim v zelo nepravičnem financiranju občin. Na tem področju je pomemben korak najprej naredila prejšnja (Janševa) vlada, ko je delno spremenila financiranje in tako zagotovila manjšim občinam nekaj več sredstev. Glavni finančni vir občin je dohodnina občanov, ki jo sicer pobere država, potem pa jo v določenem odstotku vrne občinam. Finančna sredstva, s katerimi razpolagajo občine, so torej najbolj odvisna od števila občanov. Zanemarljivo majhen delež občine dobimo na račun drugih kriterijev (lokalne ceste ...). Ob tem naj podam samo eno primerjavo. Primerjajmo našo občino z občino Vodice. Občini imata približno enako število prebivalcev in posledično enako visok občinski proračun. Naša občina je velika 103 km2 in ima 88 naselij, Vodice pa so velike 31 km2 in imajo 16 naselij. Vodice imajo več kot trikrat manj občinskih cest kot naša občina. Ze od ustanovitve naše občine dalje vsako leto za asfaltiranje namenimo približno 300.000,00 EUR ali celo več, kar je v zadnjih petih letih zneslo več kot 1,5 mio EUR. Po pridobljenih informacijah ima namreč občina Vodice že več kot pet let vse ceste asfaltirane. Samo v tem obdobju so torej lahko v občini Vodice najmanj 1,5 mio EUR namenili za druge programe. Naj omenim še eno nepravičnost, ki je doletela vse občine in jih je še Drnovškova vlada vključila v Ljubljansko urbano regijo. Tudi mi smo ena izmed njih. Na to dejstvo, v katero statistično regijo je takratna vlada razporedila slovenske občine, le-te niso imele nikakršnega vpliva, saj o tem vobčinah nismo odločali. V obdobju od 2007 do 2013 Ljubljanski urbani regiji izstrukturnih skladov pripada več kot desetkrat manj denarja kot na primer jugovzhodni (dolenjski) regiji. Enostavno povedano, naša občina lahko do leta 2013 iz teh virov za določene projekte pridobi 31,00 EUR na prebivalca (skupaj približno 125.000,00 EUR); na primer občina Dolenjske Toplice, ki ima manj prebivalcev od nas, pa več kot 360,00 EUR na prebivalca (skupaj 1,4 mio EUR). In to samo zato, ker je uvrščena v jugovzhodno regijo. Pa sem prepričan, da Dolenjske Toplice niso nič manj razvite od nas. Kvečjemu obratno. Na to krivično razdelitev je svet Ljubljanske urbane regije prav na mojo pobudo že lani opozoril sedanjo vlado, od katere pa nismo prejeli zadovoljivega odgovora. V letošnjem letu sem na prvem konstitutivnem svetu Ljubljanske urbane regije, v katerem so tudi nekateri novo izvoljeni župani, ponovno omenil to neskladje. Na seji smo sprejeli sklep, da zahtevamo nujni sestanek s pristojno ministrico, ki vodi vladno službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Sedaj čakamo odgovor. Sprašujem se, ali je pravično, da nekatere občine dobijo ogromno denarja na račun nekaterih naravnih in turističnih znamenitosti, ki jih druge nimamo. Naj omenim občini Šempeter in Kranjska Gora, ki samo od igralnic dobita letno več kot 1 mio EUR koncesijskih dajatev, ali pa nekatere občine, ki podobna sredstva dobijo od podjetij, ki tržijo naravne znamenitosti (Postojnska jama, mnoge toplice ...). To je samo nekaj primerov, ko sem prikazal, kako v nezavidljivem položaju je naša občina v primerjavi z nekaterimi drugimi. O teh nepravilnostih sem sam pa tudi drugi kolegi župani že večkrat govorili na raznih sestankih z državnimi uradniki, pa so očitno gluhi na naše pripombe. Očitno je, da se privilegira velike, mestne občine. Za bolj enakopravni, skladni regionalni razvoj v naši državi, bodo potrebne korenite spremembe v državni politiki. Trenutna vladajoča politična garnitura tega ne bo naredila. Še več, naj opozorim samo na prirejen razpis za financiranje športnih objektov, ki si ga je dovolilo Ministrstvo za šport, ko seje na razpis lahko javila samo največja slovenska občina. Boljše čase za razvoj lokalne samouprave bodo morda omogočili novi ljudje oziroma nova vlada. V več pogledih se verjetno razlikuje stanje v občini, če primerjate čas v začetku vašega prvega mandata županovanja in današnje stanje. Sta vaš način in moto vodenja občine ostala enaka, ali sta se v letih vaših izkušenj izbrusila in preoblikovala? Ocenjujem, da se naša občina glede na finančna sredstva, kijih imamo na razpolago, precej hitro razvija. Če pogledamo na področje družbenih dejavnosti lahko ugotovimo, da nam je uspelo že veliko postoriti. Zgradili smo nov vrtec in uredili nekaj dodatnih igralnic za predšolske otroke, tako da že več let sprejemamo vse otroke v vrtec. Zgradili smo novo športno dvorano in nekatera igrišča ter s tem zadovoljili potrebe po športnem udejstvovanju za naše šolarje, mladino in tudi za odrasle, ki se združujejo v raznih društvih in klubih. Obnovili smo skoraj vse objekte naše kulturne dediščine, osnovne šole in zdravstvene postaje. Tudi na področju komunalnih dejavnosti smo ogromno število vasi povezali z asfaltno cesto, k njim pripeljali vodovodno omrežje in jih osvetlili z lučmi javne razsvetljave. Pridobili smo velik kompleks zemljišča za poslovno cono Ločica, ki je osnova za nadaljnji razvoj na področju gospodarskih dejavnosti. In še bi lahko našteval. Moj predhodnik na županskem mestu Milan Tekavec ve, kako skromni so bili takrat pogoji in kako nerazvita je bila občina ob njeni ustanovitvi. Ze v njegovem času so bili narejeni pomembni koraki k nadaljnjemu razvoju naše občine. Jaz sem z razumevanjem in podporo občinskih svetov njegovo delo nadaljeval po svojih najboljših močeh. Glede na podporo volivcev, ki sem je bil deležen na vseh dosedanjih volitvah, menim, da so občani zadovoljni z razvojem naše občine. Seveda pa dela v občini ne bo nikoli zmanjkalo. Menim, da se moj način vodenja in moto s časom nista veliko spreminjala. Ze od vsega začetka se zavedam svoje odgovornosti pri vodenju občine in je ne prenašam na druge. Vseskozi mi je motiv uresničiti čim več obljub, ki sem jih dal občanom. Pri tem so mi v pomoč podžupanja dr. Tatjana Devjak in ostale občinske svetnice in svetniki, ki se zavedajo svojega poslanstva. Marsikdaj je potrebno veliko usklajevanja mnenj in idej, saj želim, da predlagani predlogi dobijo na občinskem svetu čim širšo podporo. Iz razpisa Županovega sklada objavljenega v prejšnji Trobli lahko vidimo, da vam lepo uspeva ohranjati ta sklad pri življenju. Poslušamo o raznih nepravilnostih pri dobrodelnih ustanovah. Naj spomnim samo na afere v zvezi z Rdečim križem in pred kratkim z Unicefom. Kako da je vaš sklad tako uspešen? Ste tudi za letos podelili kakšno štipendijo? Resnično sem vesel, da Zupanov sklad lepo deluje. Očitno je, da donatorji zaupajo temu skladu, saj so vsa zbrana sredstva resnično namenjena samo raznim pomočem. Zanimivo je, da v sklad poleg nekaterih podjetnikov in organizacij namenjajo del svojih sredstev tudi razni posamezniki. Izkoristil bi to priložnost, da se zahvalim vsem donatorjem Zupanovega sklada iz naše občine. Na podlagi zadnjega razpisa sta bili podeljeni dve štipendiji in nekaj enkratnih pomoči. Naj omenim, da sem pri tem delu dobil posnemovalce, saj so podoben sklad pred nekaj leti ustanovili tudi v občini Brezovica, pred kratkim pa so me za pomoč pri ustanovitvi sklada prosili tudi iz občine Kočevje. Želite ob koncu nameniti še kakšno misel našim bralcem? Vsekakor bi se želel zahvaliti za vzpodbudne besede in lepe želje vsem, ki ste mi jih ob novem letu izrekli ustno ali pisno. Vsem bralcem Troble želim, da letošnje leto ne bi bilo preveč stresno in da bi ga preživeli čim bolj mirno. Večkrat si vzemimo čas za svoje najdražje, za prijatelje, seveda pa zase. Pogovor pripravila Lidija Čop proračun občine velike lasce za leto 2011 Občinski svet je poleg potrditve imenovanj članov odborov in komisij in sprejetja nekaj sklepov in odlokov na svoji 3. redni seji konec januarja potrdil odločilni dokument, od katerega je odvisno delovanje Občine Velike Lašče. Gre za proračun za leto 2011. Proračun je osnovni finančni instrument občine, v katerem se predvideva prejemke in razporeja izdatke za prihodnje proračunsko obdobje za zadovoljevanje javnih potreb. Gre pravzaprav za ključni finančni, politični, gospodarski ter nadzorstveni dokument občine, kateremu ta pomen določa krovni Zakon o javnih financah. Od loko proračunu za leto 2011 objavljamo na straneh Uradnega glasila, na tem mestu pa navajamo nekatere sklope proračuna v obliki grafov. Lidija Čop, občinska uprava PREJETE DONACIJE 3,03% PRIHODKI TRANSFERNI PRIHODKI 9,27% KAPITALSKI PRIHODKI 2,53% NEDAVCNI PRIHODKI- 5,24% DAVČNI ---PRIHODKI 79,93% ODHODKI po ekonomski klasifikaciji INVESTICIJSKI TRANSFERI 3,52% INVESTICIJSKI ODHODKI ~ 34,56% TEKOČI -ODHODKI 24,21% TEKOČI ------ TRANSFERI 37,70% dejavnost občinskega sveta, nadzornega odbora in župana 1,80% obvezne rezerve občine in servisiranje javnega dolga — 0,82% glasbeno šolstvo 0,68% osnovno šolstvo 7,83% ODHODKI po programski klasifikaciji šport in prostocasne aktivnosti 1,48% podpora posebnim skupinam — 0,22% programi v kulturi 4,02% druge skupne administrativne službe 2,79% dejavnost občinske uprave 5,90% varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in prometna varnost 2,83% program reforme kmetijstva 1,41% "•• .. gozdrarstvo 0,53% gospodarstvo in turizem 1,80% zmanjševanje onesnaženja, kontrola in nadzor 7,21% zdravstvo 2,61% prostorsko planiranje 1,34% IZ 3. SEJE OBČINSKEGA SVETA Občinski svet ObčineVelike Lašče seje na 3. seji sestal 27.januarja 2011. Najpomembnejša točka seje je bil sprejem odloka o proračunu občine za leto 2011 skupaj z načrtom razvojnih programov za obdobje 20112014. Svetniki so proračun sprejeli z enajstimi glasovi za, en svetnik pa o sprejetju proračuna in načrta razvojnih programov ni glasoval. Na seji seje občinski svet seznanil s postopkom priprave, dosedanjimi aktivnostmi in predvidenimi nadaljnjimi fazami ter časovnim potekom sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Velike Lašče in okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt Občine Velike Lašče z dodatkom za varovana območja (presoja sprejemljivosti plana na varovana območja) bo v kratkem javno razgrnjen. V okviru javne razgrnitve bo organizirana tudi javna razprava. Če bi se v nadaljnjem postopku vsi nosilci urejanja prostora držali predpisanih rokov pri izdaji mnenj, bi občinski svet občinski prostorski načrt lahko sprejel v letošnjem letu. G. Peter Lovšin (drugi z leve) z Urbanie, d.o.o., izdelovalec občinskega prostorskega načrta, seznanja svetnike o aktivnostih samega postopka, foto Niko Samsa Pred 3. redno sejo občinskega sveta so se sestali tudi vsi občinski odbori, statutarno pravna komisija in komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Na ustanovnih sejah odborov in komisij so bili imenovani predsedniki odborov in komisij. Vsi občinski odbori so obravnavali predlog proračuna in se z njim strinjali. Po pozivu Okrožnega sodišča v Ljubljani lahko Občina Velike Lašče glede na število prebivalcev sodišču predlaga tri sodnike porotnike. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je po pozivu župana prejela 5 predlogov, zato so na seji izvedli tajno glasovanje. Občinski svet jeza sodnike porotnike izglasoval naslednje tri kandidate: Joško Ahec, Lojzka Lovšin, Jože Stritar. Za omenjene kandidate občinski svet ObčineVelike Lašče podaja mnenje, da so zdravstveno in osebnostno primerni za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti in jih predlaga Okrožnemu sodišču v Ljubljani v imenovanje. Dr. Tatjana Devjak je zaradi nezdružljivosti funkcije podžupanje s funkcijo članice sveta javnega zavoda v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije podala odstopno izjavo s funkcije članice sveta Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Kot predstavnik Občine Velike Lašče je bila v svet Javnega zavoda Trubarjevi kraji imenovana Veronika Vasič. Na seji sta bila sprejeta tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in odlok o izdajanju občinskega glasila Občine Velike Lašče (glej uradne objave). Jerica Tomšič Lušin in Tanja Uršič JAVNA RAZGRNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA IN OKOLJSKEGA POROČILA ZA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT V času od 9. februarja do 9. marca 2011 bosta na sedežu Občine Velike Lašče v času uradnih ur javno razgrnjena dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Velike Lašče in okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt ObčineVelike Lašče z dodatkom za varovana območja (presoja sprejemljivosti plana na varovana območja). V digitalni obliki bo javno razgrnjeno gradivo dostopno na svetovnem spletu na naslovu http://www.geoprostor.net/piso/ ewmap.asp?obcina=VELIKE_LASCE (grafični del) ter http://www. velike-lasce.si (tekstualni del). V okviru javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava, ki bo potekala v sredo, 2. marca 2011, ob 19. uri. Javno naznanilo o javni razgrnitvi je objavljeno na spletni strani občine http://www.velike-lasce.si, v Uradnem glasilu ObčineVelike Lašče in na oglasni deski občine. Občinska uprava PRIREDITVE V LETU 2011 Občina Velike Lašče je znana po bogatem kulturnem in športnem dogajanju. Skoraj ne mine teden, da občani in drugi obiskovalci ne bi imeli možnosti obiskati kulturne, turistične ali športne prireditve. Tovrstne aktivnosti občanom popestrijo njihov vsakdanjih med sebojzbližajo in povežejo. Skratka,združijo lepo, poučno in prijetno s koristnim. Da bi bili že vnaprej seznanjeni z dogodki, ki se bodo odvijali v tem letu, smo od organizatorjev zbrali vse njihove načrtovane prireditve in dogodke ter jih združili v okvirni koledar prireditev, ki ga objavljamo v prilogi tokratneTroble. Namen terminskega in vsebinskega koledarja je, da z določenimi prireditvami posvetimo pozornost pomembnim dogodkom, praznikom ali obletnicam, kot so slovenski kulturni praznik, materinski dan, teden knjige, občinski praznik, 20-letnica državnost, 180-letnica rojstva Frana Levstika, dan reformacije, dan enotnosti in samostojnosti. V letošnjem letu bomo kot novost v mesecu novembru pripravili srečanje vseh društev, ki delujejo v naši občini, pod skupnim imenom Večer glasbe, plesa in smeh. Ob tem že sedaj vsa društva vabimo k sodelovanju na tej prireditvi, za vse dodatne informacije pa se lahko obrnejo na občino ali Javni zavod Trubarjevi kraji. V vsakem mesecu smo izpostavili nosilno oz. osrednjo prireditev, ki jo bo kot tako obravnavala tudi Občina Velike Lašče v postopku razpisa za sofinanciranje programov in prireditev društev. Razpis bo objavljen v naslednji številki Troble, ob prijavi na razpis naj društva upoštevajo letni koledar prireditev. Naj še spomnimo, da si organizatorji pridržujejo pravico do morebitnih sprememb. Spoštovani bralci Troble, vljudno vabljeni na prireditve v letu 2011. Občina Velike Lašče in Javni Zavod Trubarjevi kraji ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA IN ZBIRANJA NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV Obveščamo vas, da je za območje občine Velike Lašče po programu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov za leto 2011 predviden urnik odvoza po sledečem razporedu: URNIKODVOZA KOSOVNEGA MATERIALA(po območjih nekdanjih KS) VELIKE LAŠČE 21.3.2011 ROB 22.3.2011 TURJAK 23.3.2011 URNIKZBIRANJA NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV Pri Domu krajanov vTurjaku Pri Gasilskem domuVelike Lašče 3.5.2011 od 9.00 do 17.00 5.5.2011 od 9.00 do 17.00 4.5.2011 od 8.00 do 15.30 6.5.2011 od 8.00 do 15.30 Občinska uprava IMENOVANI PREDSEDNIKI DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA Pred 3. sejo občinskega sveta Občine Velike Lašče so se sestali vsi odbori in komisije. Imenovali so svoje predsednike, in sicer: - predsednica odbora za družbene dejavnosti je dr.Tatjana Devjak - predsednik odbora za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora je Jakob Jaklič; - predsednik odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem je Anton Benjamin Strah; - predsednica odbora za finance je mag. Polona Cvelbar; - predsednik statutarno pravne komisije je Franc Debeljak' - predsednica komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Ladka Deterding. letno poročilo 2010 o skladnosti pitne vode V V in varnosti oskrbe v občini velike lasce - notranji nadzor VODOOSKRBNI SISTEMI -VODOVODI Mikrobiološka preskušanja vzorcev pitne vode št. vzorcev Fizikalno-kemijska preskušanja vzorcev pitne vode št. vzorcev Skladnost pitne vode iz zajeta Deizinfekcija pitne vode Prekuhava nje pitne vode za prehranske namene Varnost oskrbe v letu 2010 skupaj rezultat skupaj rezultat VELIKE LAŠČE 2.654 prebivalcev letna poraba vode: 118.438 m3 35 32 skladnih 3 neskladni 21 21 skladnih skladna da kloriranje - zaradi možnosti občasnega onesnaženja pitne vode v posameznih tehnično neustreznih delih vodovodnega omrežia ne Oskrba je bila varna TURJAK 831 prebivalcev letna poraba vode:35.463 m3 28 26 skladnih 2 neskladna 15 15 skladnih skladna da kloriranje - zaradi možnosti občasnega onesnaženja pitne vode v posameznih tehnično neustreznih delih vodovodnega omrežia ne Oskrba je bila vama SELO-DEDNIK-NAREDI 108 prebivalcev letna poraba vode: 5.472 m3 8 8 skladnih 3 3 skladni skladna da kloriranje - zaradi možnosti občasnega onesnaženja pitne vode v posameznih tehnično neustreznih delih vodovodnega omrežja ne Oskrba je bila vama DOLŠČAKI 74 prebivalcev letna poraba vode: 1.844 m3 7 4 skladni 3 neskladni 4 4 skladni mkrobiološko občasno neskladna (po dežju) občasno rahlo motna (po obilnejšem dežju) da UV-žarčenje - zaradi možnosti občasnega onesnaženja pitne vode v zajetju da občasno - po dežju Oskrba občasno ni bila varna (po obilnejšem dežju) KAPLANOVO- ADAMOVO- PODSMREKA 62 prebivalcev letna poraba vode: 3.453 m3 8 6 skladnih 2 neskladna 2 2 skladna mikrobiološko občasno neskladna (po dežju) občasno rahlo motna (po obilnejšem dežju) da UV-žarčenje - zaradi možnosti občasnega onesnaženja pitne vode v zajetju da občasno - po dežju Oskrba občasno ni bila varna (po obilnejšem dežju) MALI OSOLNIK 66 prebivalcev letna poraba vode: 2.173 m3 6 5 skladnih 1 neskladen 3 3 skladni mikrobiološko občasno neskladna (po dežju) ne da občasno - po dežju da Oskrba občasno ni bila varna (po obilnejšem dežju) Pripravil: Roman Struna, občinska uprava »... da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan ...« BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Športna dvorana v Velikih Laščah, 26. december 2010 Dan samostojnosti in enotnosti v organizaciji Občine Velike Lašče že tradicionalno počastimo z božično-novoletnim koncertom. Za začetek osamosvojitve štejemo dan, ko je okoli 95 odstotkov volivcev pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Tanja Žagar Koncert se je pričel s slovensko himno, ki nam jo je zapela Tanja Žagar. Zdravljico je Skupščina Republike Slovenije sprejela za slovensko himno 29. marca 1990, že pred slovensko osamosvojitvijo, kar je bilo eno od mnogih simbolnih dejanj v smeri uveljavljanja slovenske narodne samobitnosti. Himna s svojo vsebino presega zgolj naravnanost na slovenski nacionalni okvir, ki je sicer njeno izhodišče, ter se s svojimi pozitivnimi željami obrača na vse narode sveta. S tem je simbolično poudarjena slovenska miroljubnost in odprtost v svet. Program je povezovala televizijska voditeljica Vesna Malnar, ki je v prvem delu koncerta predstavljala pomen samostojnosti in enotnosti. Spomnila nas je, da seje slovenski narod s prepričljivo večino, skoraj soglasno, izrekel za samostojno državo, kar je ob razglasitvi izida glasovanja na plebiscitu 26. decembra pred 20 leti med drugim dejal predsednik tedanje slovenske skupščine France Bučar. Veliko je bilo sicer v teh letih že slišati o samostojnosti, neodvisnosti, državotvornosti in nenazadnje o pogumu, kije bil takrat, in ob dogodkih, ki so sledili, potrebno pa je kljub temu treba na to opominjati vsako leto znova. Samostojnost in enotnost - to sta večni vrednoti. Pretežni del zgodovine našega naroda je mogoče opisati kot hrepenenje po samostojnosti in kot približevanje k enotnosti. Slovenci smo bili pri tem hrepenenju in približevanju včasih bolj, drugič manj uspešni. Samostojnost je v tistih časih imela dvojni pomen. Najprej je pomenila uveljavitev človekove individualne svobode, osvoboditev človeka kot posameznika in sprostitev njegove lastne politične misli in presoje. Nato pa je na tej podlagi in v resni razpravi brez izključevanja dozorela odločitev o plebiscitu, o narodovi samostojnosti in o nujnosti vzpostavitve lastne države. Danes je to praznik spomina na usodne odločitve, ki so omogočile nastanek slovenske države. Naša naloga je, da svojim nadaljnjim rodovom dajemo zgled domoljubja, katerega smisel moramo ohranjati in ki z leti nikakor ne sme zbledeti, pač pa se mora poglabljati. Praznični dan pa nosi poleg pomembnosti državnega praznika tudi čas veselega in razigranega časa meseca decembra. Za veselo razpoloženje so na tokratnem koncertu poleg Tanje Žagar poskrbeli še: Mladinski pevski zbor OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, Nino, Tamburaški orkester Sodražica, Ansambel Prosen in ansambel Okrogli muzikanti. Povezovalka programa Vesna Malnar Ansambel Okrogli muzikanti Koncert pa se je, tako kot je v navadi, zaključil s prijetnim druženjem na šolskem igrišču ob občudovanju ognjemeta in klepetu ob toplem čaju in kuhanem vinu. Upamo, da je bil našim občankam in občanom koncert kot žarek sonca, ki koder hodi, prežene prepir iz sveta, in da so v tem vzdušju vstopili tudi v novo leto. Lidija Čop, foto Niko Samsa Mladinski pevskigVcj^OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče OVO LET NI KONCERT O J N O S TI IN ENOTNOSTI Okrogli muzikcmtlza instrumente poprlmejo na različne načine Ansambel Prosen el Tamburaiket ta orkestra Sodražica PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJ EČEGA OBJ E KTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov -pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Crosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče Šolska ulica 11, 1315 Velike Lašče VPIS VI. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012 Otroke, rojene leta 2005 in živeče v občini Velike Lašče, vabimo k vpisu v šolo. -v torek, 15.2.2011 (črke priimkov od A do L); -v sredo, 16.2.2011 (črke priimkov od IVI do Ž); od 8. do 18. ure. Vpis bo potekal v prostorih svetovalne službe šole vVelikih Laščah. V prazničnem decembru smo imeli v prvem razredu kar nekaj dejavnosti. Obiskali sta nas prijazni gospe iz banke Ribnica, ki sta nas seznanili z bančništvom, še posebej z otroškim varčevalnim računom Toli. Podarili sta nam dve knjigi, maskoti Tolija, vsak učenec pa je dobil ptičjo hišico iz kartona, ki smo jo pri likovnem pouku tudi poslikali. Že naslednji dan pa smo se srečali z otroki iz vrtca, ki obiskujejo skupino Račke. Pripravili smo kratek program, skupaj zaplesali in si izmenjali darila. Otroci so v skupnem druženju zelo uživali. Otroci iz vrtca pa nas bodovšoliobiskalijanuarja.Tega srečanja se že zelo veselimo. Sledil pa je še en zelo zanimiv dogodek. Obiskal nas je Brane Borštnik, predsednik čebelarskega društva Velike Lašče. Na začetku smo pojedli slastno medeno malico. Sledil je zanimiv pogovor z Branetom Borštnikom, ki nam je strokovno, a hkrati otroškim glavam razumljivo predstavil vse v zvezi s čebelarstvom. Ogledali smo si tudi film Jaz čebela, ki prikazuje življenje čebel od rojstva do smrti. Na koncu pa smo še iz čisto pravega čebeljega voska izdelali svečke. Za vse se Branetu Borštniku še enkrat prisrčno zahvaljujemo in upamo, da nas še kdaj obišče. Tako veselo se je od nas poslovilo staro leto, sedaj pa smo že pridno in vedoželjno zakorakali v novo. Katarina Polzelnik Sever Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. RAZNIČNI DECEMBER V PRVEM RAZREDU Zmagovalna ekipa takoj po tekmi... .. in po podelitvi (Na fotografiji manjka Nejc Duščak.) 2010/11 V jesenskih in zimskih mesecih potekajo na področju šolskega športa tekmovanja v športnih igrah za starejše učence in učenke. Tekmovanja pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport organizira Zavod za šport Planica. Osnovna šola Primoža Trubarja na področju šolskega športa spada v Področni center Grosuplje. Ta združuje 21 osnovnih šol, ki so razdeljene v tri skupine. Naša šola spada v skupino C z osnovnimi šolami z Iga, Dobrove, Polhovega Gradca, Horjula, Škofljice, Brezovice, Preserja in Log - Dragomerja. V letošnjem šolskem letu smo se z ekipo učencev udeležili treh medobčinskih tekmovanj v športnih igrah. V konkurenci omenjenih devetih šol smo dosegli naslednje uvrstitve: 1. mesto v nogometu, 2. mesto v košarki in 3. mesto v odbojki. Učenci si za te odlične rezultate zaslužijo vse pohvale in čestitke. Posebej moram omeniti tri osmošolce, ki so sodelovali na vseh treh tekmovanjih. To so Kristjan Pečnik, Nejc Mramor in Gal Škulj. Starejše učenke so se udeležile le tekmovanja v odbojki in osvojile 5. mesto. Bojan Novak Ekipa OŠ Primoža Trubarja pred tekmo Skupinska fotografija ob zasluženem pokalu končana so medobčinska tekmovanja v športnih igrah za starejše učence (8. IN 9. RAZRED) v šolskem letu ŠPORTNI KVIZ 2010 NIK PINTARIČ -največji poznavalec športa na šoli Tako kot je na naši šoli že v navadi, smo tudi letos pripravili športni kviz. Letos je bil na sporedu osmo leto zapored. Sestavljen je bil iz dveh delov. Predtekmovanje je potekalo Vsi štirje finalisti na odru pred številčnimi gledalci. 6. decembra. Kar 44 učencevje reševalo krajši desetminutni test in le štirje najboljši so se uvrstili v finale. To so bili: Nik Pintarič, Gal Škulj, Gašper Dolšak in Jernej Jakše. Zmagovalec Nik pred izbiro nagrade. Finalni del smo izvedli v okviru športnega dne 21.12.2010. V vseh treh igrah se je najbolj izkazal šestošolec Nik Pintarič, drugo mesto je osvojil Gal Škulj, tretje Gašper Dolšak in četrto Jernej Jakše. Za vse tekmovalce smo pripravili nagrade, ki so jih prispevali Košarkarski klub Regal Barcelona (2 dresa s podpisom Erazma Lorbka in Jake Lakoviča),Tina Maže (majica, šal in kapica iz njene kolekcije), Košarkarska šola Slavko Duščak (košarkarska žoga) in Smučarska zveza Slovenije (zapestnice). Tudi na tem mestu se vsem najlepše zahvaljujem. VPIS V VRTEC - OBVESTILO Starše in zakonite zastopnike otrok obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec Sončni žarek za šolsko leto 2011/2012 do 31.3.2011. Obrazci za vpis otroka so na voljo v vrtcu in na spletni strani www.soncni-zarek.si. Če bo prošenj več, kot je prostih mest v vrtcu, bo o sprejemu otrok odločala komisija za sprejem otrok. Za dodatne informacije se lahko oglasite osebno v vrtcu ali pokličete na tel. številki: 031 618-300,7881-582 (Stanka Mustar). Na podlagi prispelih vlog za sprejem otrok v vrtec načrtujemo število oddelkov, razpored otrokpo oddelkih inštevilozaposlenih, zato vas prosimo, da ste pri vpisu otrok resni in odgovorni in da vsako spremembo (datum vpisa, izpis otroka, preložitev vpisa) pravočasno sporočite v vrtec. V navedenih primerih se lahko spremeni število oddelkov in razporeditev otrok po skupinah v zadnjem trenutku, kar prinese nemalo zmede in različnih pripomb glede organizacije dela v vrtcu. igralne urice V vrtcu Sončni žarek bomo organizirali igralne urice za otroke, stare od 2 do 6 let. Potekale bodo ob četrtkih od 16.00 do 17.00 v igralnici Muckov. Prvo srečanje bo v četrtek, 17. februarja 2011. Otroci naj imajo s seboj copate. Starše prosimo, da otroke predhodno prijavijo na igralne urice (tel. 788-582,031-618-300). Če bo prijav premalo, igralnih uric ne bomo izvajali. Vabljeni Stanka Mustar, pom. ravnateljice JUBILEJNI -15. TRADICIONALNI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT GODBE DOBREPOLJE NA TURJAKU V nedeljo, 19.12.2010, so ob 16. uri vTurjaški dvorani kot že vsa leta od 1996 naprej v goste prišli naši prijatelji, orkester Godbe Dobrepolje. Pripravili so nam že 15. božično-novoletni koncert in ponovno z mirom in dobro voljo napolnili naša srca. V tem orkestru nastopa tudi lepo število naših občanov. Enemu izmed njih, to je Darku Škrlju, gre posebna zahvala, saj ježe v letu 1996 predlagal predsedniku KUD Marij Kogoj izvedbo tega koncerta na Turjaku. Seveda smo ta predlog za izvedbo koncerta skrbno preučili, premerili oder, rešili vprašanje stolov itd. Z malo volje smo rešili vse organizacijske probleme in tako ustvarili pogoje za izvedbo nadaljnjih koncertov orkestra, ki šteje okoli 50 članov. Tako so se na Turjaku začeli vrstiti vsakoletni koncerti, ki so iz leta v leto potrjevali medsebojno prijateljstvo. Orkester godbe prihaja na Turjak vsako leto in s tem oznanja prihod božiča in novega leta. Poleg oznanjanja miru je namen gostovanja godbe tudi krepitev medsosedskih odnosov. Ravno zaradi takšne geste ima KUD Marij Kogoj ta koncert za eno najpomembnejših prireditev, kijih organizira. Kot večina let je bil na letošnjem jubilejnem koncertu prisoten tudiTone Za krajšek, župan občine Velike Lašče. V svojem govoru je podrobno opisal pomen tega sodelovanja med sosednjima občinama in orkestru Godbi Dobrepolje podelil spominsko plaketo občine Velike Lašče za njihov 15. koncert na Turjaku. Vsem sodelujočim seje zahvalil za udeležbo na prireditvi z željo, da se ponovno srečamo naslednje leto. Na željo obiskovalcev so godbeniki zaigrali še eno skladbo, nato jih je KUD Marij Kogoj pogostil z malico. V imenu KUD Marij Kogoj se županu za izkazano gesto lepo zahvaljujemo, prav tako tudi ostalim sodelujočim: orkestru Godbe Dobrepolje, domačemu pevskemu kvartetu ZVON, likovni sekciji KUD Marij Kogoj, obiskovalcem ter sledečim prostovoljcem - "udarnikom": Srečku ter Anžetu Hedžetu, Roku Pečniku, Davidu Centi, Brigiti 2eleznikar, Aniti Petrič, Tjaši ter Niki Janežič, Antonu Štruklju in drugim posameznikom. KUD MARIJ KOGOJ predsednik: Franci Pečnik f.MTJI lAVfiD txi:rakifvi mah JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI objavlja POZIV društvom, drugim nevladnim organizacijam in posameznikom s področja kulture, za postavitev likovnih razstav (slikarstvo, kiparstvo, grafika, fotografija, arhitektura, oblikovanje ...) ter izvedbo glasbenih, dramskih in ostalih umetniških prireditev v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici in na gradu Turjak. Javni zavod Trubarjevi kraji bo na podlagi poziva izbral primerne projekte za vsako lokacijo. Javni zavod bo prijaviteljem ponudil prostorske in promocijske možnosti izvedbe v prihodnjem letu, od prijaviteljev pa pričakujemo, da bodo zagotovili fizično pripravo izbranih projektov ter se z javnim zavodom dogovorili o finančnem ali materialnem pokritju nastalih stroškov. Način in rok prijave: Prosimo vas, da v svojem predlogu za izvedbo projektov v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici ali na gradu Turjak navedete avtorja in nosilca projekta, koncept in tehnične podatke o izvedbi, pričakovan čas izvedbe, finančno konstrukcijo ter reference. Prijave je potrebno poslati po pošti (na spodaj navedeni naslov), elektronski pošti ¡nfo@trubarjevi-kraji.si ali osebno dostaviti na sedež Javnega zavoda Trubarjevi kraji, Rašica 69, 1315 Velike Lašče. Vaše predloge pričakujemo do 28. februarja 2011. Za dodatne informacije se obrnite na tel. št. 01/788 10 06 (Barbara Pečnik) ali 041/787 405 (Matjaž Gruden). DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE Velike Lašče sklicuje REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v soboto, 12. februarja 2011, ob 20. uri v prostorih KZ Velike Lašče. Vabljeni vsi mladi in mladi po srcu! lin m foto: Mateja Zalar Na 8. Trubarjevem četrtku Z DR EDOM ŠKULJEM V četrtek, 2. decembra, smo gostili na Trubarjevi domačiji dr. Eda Škulja, velikega prijatelja domačije in častilca Primoža Trubarja pa tudi drugih protestantskih ustvarjalcev, še posebej protestantskih cerkvenih glasbenikov. Edo Škulj, danes škocjanski župnik, se je rodil 23. maja 1941 v 'Stritarjevi' vasici Podsmreka pri Velikih Laščah. Po drugi svetovni vojni se je s starši izselil v Buenos Aires, kjer je po maturi študiral teologijo in bil leta 1965 posvečen. Nato je študiral na Papeškem inštitutu za cerkveno glasbo v Rimu, kjer je leta 1972 promoviral disertacijo o Stanku Premrlu. Po triletnem delovanju v Frankfurtu je bil v Ljubljani imenovan za stolnega vikarja in organista za ljudsko petje. V letih 1976-2001 je bil glavni urednik revije Cerkveni glasbenik in je sam ali s sodelavci izdal različne pesmarice. V letih 1975-2005 je poučeval zgodovino glasbe in organografijo na orglarski šoli, v letih 1933-2005 paleografijo in organografijo na Akedemiji za glasbo Univerze v Ljubljani, v letih 1997-2005 pa je bil predstojnik katedre za zgodovino glasbe na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 1985 je tudi zunanji sodelavec Znanstveno raziskovalnega centra SAZU, kjer je za zbirko Monumenta artis musicae Sloveniae pripravil celotni Gallusov opus v 20 zvezkih. Izdal je tudi Gallusov katalog, Gallusove predgovore in monografijo o Gallusu Clare vir. Hkrati raziskuje orgle na Slovenskem, o katerih je izdal deset knjig. Leta 2005 je bil imenovan za častnega kanonika stolnega kapitlja. Na Trubarjevi domačiji smo ga že spoznali kot velikega poznavalca cerkvene glasbe in avtorja knjige Slovenski protestantski napevi, tokrat pa nam je predstavil svojo novo knjigo »Tri četrt tisočletja pražupnije Škocjan pri Turjaku«. Le-ta predstavlja ne samo pomemben prispevek k zgodovini škocjanske pražupnije, ampak tudi k zgodovini njenih patronov Auerspergov. Po njegovih besedah je knjiga bolj kot zgodovina pražupnije fbtomonografija vseh cerkva, ki so ali so bile znotraj njenih meja. Predstavitev je bila taka, kot to zna le gospod Edo Škulj. Sproščujoč pogovor, v katerega so se brez zadržkov vključevali obiskovalci in v katerem smo izvedeli marsikatero drobno zanimivost, ki jo v učenih in strokovnih knjigah ne moremo najti in so zato še tako bolj dragocene. Pripravila: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Foto: Eugen Šerbec Pogovor z gostom dr. Edom Škuljem je vodila slavistka Nuša Dedo Lale. NOVE PRILOŽNOSTNE POŠTNE ZNAMKE Pošta Slovenije je konec januarja izdala šest novih priložnostnih poštnih znamk. Voščilna znamka je namenjena ljubezni oz. valentinovemu in prikazuje ljubezenski vpis v spominsko knjigo. V seriji Ljudske noše tokrat prikazujejo žensko in moško praznično nošo, ki jo je v prvi polovici 19. stoletja nosilo kmečko prebivalstvo z Notranjske. Za prihodnje leto napovedujejo znamko z motivom ljudske noše iz Bohinja. V seriji Znamenite osebnosti je Pošta Slovenije izdala dve znamki, s katerima zaznamuje 150. obletnico rojstva Matije Murka, slovenskega literarnega zgodovinarja, etnologa, filologa, slavista in urednika, in 100. obletnico rojstva narodnega heroja Franca Rozmana Staneta. Serijo znamk Folklora-maske zaključujejo z znamko, ki prikazuje godlarje iz Šenčurja pri Kranju. V tej seriji so od leta 1996 izdali skupno 19 znamk z različnimi motivi mask. V seriji Kitajski horoskop pa prikazujejo zajca. Povzeto po Biltenu Pošte Slovenije Slovenija É 041 MARTINA STARC JE JAVNO NA OGLED POSTAVILA RETROSPEKTIVO SVOJIH DEL V KNJIŽNICI VELIKE LAŠČE Likovna umetnica Martina Stare in povezovalec programa Igor Ahačevčič. Odprtje samostojne Martinine razstave je bilo 12. 1. 2011 v knjižnici Frana Levstika v Velikih Laščah, kamor jo je povabila knjižničarka Mihaela Rihar na predlog akademskega slikarja Sama Kovača. V kulturnem programu sta nastopila Jaka Ahačevčič na saksofonu in Tomaž Šuštar na kontrabasu. Program je povezoval Igor Ahačevčič, ki je med drugim podrobno opisoval Martinino ustvarjalno pot vse od njene osnovne šole pa do danes. Prav v osnovni šoli je učiteljica Martina Venturini opazila njeno veliko nadarjenost. Takrat je nastal prvi avtoportret Martine, ki si ga je moč ogledati tudi na razstavi. Likovna kritičarka Saška Strnad se je z besedo "sprehodila" po vseh njenih likovnih delih in nam obelodanjala njihovsmiselin pomembnost. Opazila je neverjeten napredek pri Martininem ustvarjanju in izrazila pohvalo in začudenje, da je sploh zmogla priti do tega tako velikega koraka - retrospektivne razstave, zaradi katere Martino Stare od sedaj dalje lahko zagotovo uvrščamo med umetnike. Ob odprtju razstave je bilo prisotnih veliko obiskovalcev, njenih prijateljev, soustvarjalcev in sošolcev z raznih likovnih tečajev. Med njimi je bilo kar lepo število članov iz njenega matičnega društva KUD Marij Kogoj. Ker je Martina leta 1998 še vedno prebolevala bolezen - boreliozo, se tega leta ni mogla udeležiti prve razstave, ki je bila organizirana z namenom popularizirati likovno dejavnost vteh krajih in ustanoviti likovno sekcijo. Martina je tako prvič razstavljala svoja dela na likovni razstavi na Turjaku leta 1999. Od takrat dalje je Martina Stare ena najpomembnejših členov na vseh področjih likovne dejavnosti in njih organizacije. Z njeno pomočjo je KUD Marij Kogoj dosegel tiste cilje, ki si jih je zadal že v letu 1998. Z leti je razširil likovno bazo iz 7 članov na 19 in Martina je postala tudi uradno predsednica LIKOVNE SEKCIJE KUD MARIJ KOGOJ. Zelo veliko je prispevala tudi k Med kulturnim programom. vzgoji mladih na likovnem področju, saj je mlade kritično in na prijazen način spodbujala in jim svetovala. Skupaj z Martino in ostalimi likovnimi ustvarjalci je KUD vztrajal 10 let na območnih razstavah, končno pa je bila prav ob 10. obletnici organizirana na Turjaku regijska razstava. Martina, to je dokaz, da si bila s svojo požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in dobro voljo dovolj plemenita tudi za širšo javnost. Hvala ti za vse zasluge pri sokreiranju likovne dejavnosti v naših krajih. Hvala ti tudi za lep večer na razstavi v knjižnici Velike Lašče, za vso izkazano pozornost in pogostitev. Tudi v bodoče ti želimo veliko likovnega ustvarjanja in uspehov pri vodenju likovne sekcije. KUD MARIJ KOGOJ foto Niko Samsa Frančiškanski samostan Nova Štifta ob 370-letnici cerkve Marije Vnebovzete na Novi Štifti v letu 2011 objavlja POZIV vsem umetnikom, slikarjem, ljubiteljskim slikarjem, posameznikom, društvom, ustanovam, fotografom, rezbarjem in vsem ljudem dobre volje, za upodobitev/sliko cerkve Marije Vnebovzete pri Novi Štifti. Slika je lahko izdelana v različnih tehnikah risanja (olje, akvarel, risba, les, steklo, fotografija ...). Sliko bi brezplačno prispevali - darovali. Rok za dokončanje in oddajo slik je 31. maj 2011. Slike bodo nato razstavljene na priložnostni razstavi v mesecu avgustu 2011 ter ob koncu meseca avgusta prodane na javni dražbi. Ves izkupiček bo namenjen za obnovo kapele sv. Jožefa, kjer bo v bodoče tudi predviden prostor za razstave. Vse, ki ste pripravljeni sodelovati pri omenjenem pozivu, naprošamo, da nas obvestite do 31. marca 2011 na naslov: Frančiškanski samostan Nova Štifta, Nova Štifta 3, 1317 Sodražica, ali na elektronski naslov marijan.cvitak@siol.net ter na telefon 01/836 99 43. Lepo Vas vabimo k sodelovanju. Mir in dobro vsem S ČASTNIM OBČANOM VINKOM ŠEGO Častni občan Vinko Šega, prelat in robarski župnik, je občanom Velikih Lašč dobro poznan. Je najstarejši med delujočimi duhovniki v škofiji in kljub svoji častitljivi starosti še vedno aktiven duhovnik. V juliju 2008 je obhajal diamantni mašni jubilej. Naziv častni občan Občine Velike Lašče mu je bil podeljen na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku v letu 2005 za predano in zgledno služenje v župniji Rob. Mnogi poznamo tudi njegovo knjigo Dano tisto uro - Spomini na hude čase, v kateri je opisal svojo življenjsko pot od otroštva, duhovništva, do grozot vojne in zapora, ki gaje občutil na lastni koži. Velikokrat ga srečujemo na kulturnih in drugih prireditvah v kraju. Kot voznik svojega priljubljenega avtomobila je hiter in odziven in se ne ustraši nobene poti tudi v slabših zimskih voznih razmerah. Pri svojih dopolnjenih triindevetdesetih letih je še vedno modrih misli in poln načrtov za prihodnost. TROBLA: Z veseljem je priti v vašo hišo, saj vse sprejmete z odprtimi rokami. Je to poslanstvo duhovnika ali je to vaš odnos do soljudi, ki se oglasijo pri vas, se obračajo na vas? PRELAT VINKO ŠEGA: To je olika. To mora delati vsak duhovnik in vsak kristjan. Jezus nam je za vzgled. On je vsakega sprejel in vsakega obiskal. TROBLA: V življenju vam ni bilo vedno z rožicami postlano, pa ste kljub temu veder in optimističen. Od kod jemljete energijo za to? PRELAT VINKO ŠEGA: Iz domače družine. Bilo nas je veliko, deset otrok. Naučili smo se živet drug z drugim. Ta je tako kot s kamenčki v reki, ki se drug ob drugem brusijo in jih je veselje pogledati in prijeti. Mama nas niso crkljali. Naučili so nas delati in ubogati. Nad vrati je bila zmeraj palica. Pa ne samo doma, tudi v šoli in pri verouku. Saj ni veliko rabila. Vsi smo pa vedeli, kje je in zakaj je tam. Tak je bil način življenja. Življenjski optimizem črpam iz otroštva. Naučil sem se živeti. TROBLA: O vas pravijo, da ste odločen v odločitvah in prijazen do drugače mislečih. Bo držalo? PRELAT VINKO ŠEGA: Bo držalo, seveda bo. Najbolj sem odločen, če gre za božjo postavo. Oznanjati moramo resnico, ki nas bo osvobodila. Tu ni popustljivosti. Enak sem do drugače mislečih. To učim tudi otroke. Vedno rečem: »Če imaš en bonbon in dva prijatelja, komu ga boš dal. Ali tistemu, ki je s tabo pri verouku in je bil krščen, ali tistemu, ki ni krščen in ne hodi k verouku?« Vedno daj bonbon tistemu, ki ni krščen.Tako otroke učim, da bodo znali sobivati z drugače mislečimi. Če bi vsi tako delali, ne bi bilo revolucij v svetu. TROBLA: Kaj vas je vzpodbudilo, da ste svoje življenjske spomine zapisali v knjigi? PRELAT VINKO ŠEGA: Pogonska motorja sta bila nekdanji ljubljanski nadškof dr. Franc Rode in dr. Janez Gril, direktor slovenskega katoliškega tednika Družina. Vzpodbujala sta me, naj zapišem, kaj vse sem doživel kot duhovnik. Vedno sem govoril: »Nisem pisatelj in ne sin pisatelja.« Ker pa nista odnehala, sem se lotil pisanja. Sedaj sem pa vesel, da sem to zapisal. TROBLA: Knjiga ima pomenljiv naslov Dano tisto uro - Spomini na hude čase. Ste naslov izbrali prav zaradi tistega odločilnega dogodka, ki ga opisujete v knjigi? Pravite, da je bilo kot preblisk, kot božja milost in odgovor vam je bil kar položen v usta. PRELAT VINKO ŠEGA: Ja. Še danes ne vem, kako sem ravno v tistem trenutku dobil odgovor. Brez besed je oboroženi partizan sredi zasnežene gazi odšel proti Žirovnici, jaz pa proti Grahovemu. Bog meje v tistem trenutku rešil. Sprva sem dal naslov knjigi Lesena žlica. Zanj sem se odločil zato, ker so mi ob prihodu v zapor odvzeli vse predmete, dali pa mi staro, temno rjavo in slabo pomito leseno žlico. Lesena žlica je znak zaporov. Nekdo me je opozoril, da je en pisatelj že uporabil ta naslov. Tako sem razmišljal, da so v knjigi zaobjeti vsi moji spomini, tudi čas pred zaporom in po zaporu in prvotni naslov ne bi zaobjel vsega. Odločil sem se za nov naslov Dano tisto uro. Nato sem obvestil dr. Grila, da sem naslov spremenil. Strinjal seje. TROBLA: Mislim, da ste v Robu že več kot desetletje. Katerega leta ste prišli v robarsko župnijo in med nas Velikolaščane? PRELAT VINKO ŠEGA: V Rob sem prišel leta 1990. Že predolgo sem tu. Enaindvajseto leto teče. Ljudje imajo radi spremembe in fajn je, če se naredi sprememba. Ko mi je pred sedmimi leti umrla sestra, sem nadškofa vprašal: »Kaj zdaj?« »Po trinajstih letih lahko grem,« sem mu rekel. Nadškof Rode pa mi je odgovoril: »Če greš, bo župnija Rob prazna.« »Če je tako, raje ostanem,« sem pokorno in razumevajoče odgovoril. »Tako še naprej 'visim' tukaj.« Mlajši si želijo spremembe, a se ne da nič komandirati, ker je škofija v veliki stiski. TROBLA: V katerih župnijah ste delovali pred prihodom v Rob? PRELAT VINKO ŠEGA: Po novi maši sem bil duhovni pomočnik v domači župniji Grahovo. Nato sem šel za kaplana v Žužemberk. Tam je bil dekan Gnidovec. Oba sva šla potem v zapor. V zaporu sem bil pet let in dvajset dni. Iz zapora sem šel za župnika na župnijo Suhor v Belo krajino. Tam sem bil enajst let. Nato sem bil štirinajst let v župniji Šmartno pri Litiji in devet let v Šent Lovrencu ob Temenici, do leta 1990. Potem sem na škofiji sam zaprosil za župnijo Rob, ker ni bilo stalnega duhovnika. Osem mesecev je bil Rob pod upravo župnije Dobrepolje in štiri leta pod upravo župnije Velike Lašče. Preden sem prišel v Rob, je redno prihajal gospod Rafko Kralj. TROBLA: Kako ste se vživeli v življenje kraja? Je sodelovanje z ljudmi steklo spontano? Kdo vam je najbolj stal ob strani? PRELAT VINKO ŠEGA: Ne vem kaj posebnega. Lažje se znajdem v podeželskem okolju. Bolj poznam potrebe, želje, veselje ljudi. Ko sem prišel v Rob, ni bilo težav. Veliko mi je pomagal Milan Tekavec pa Anton Klančar in drugi. Težko bi vse naštel. Sodelovanje z župljani je bilo zmeraj dobro. TROBLA: Sami skrbite za farno robarsko cerkev in tri podružnice. Kdo vam je pri vašem delu najbolj v pomoč? PRELAT VINKO ŠEGA: Točno tako. Za štiri cerkve skrbim. Župnijska cerkev v Robu je v celoti obnovljena, z orglami vred. Na župniji in podružnicah so mi najbolj v pomoč ključarji, vsaka cerkev ima dva. Vse tri podružnice sem popravljal. Sv. Primož na Zgončem in Sv. Lovrenc na Velikem Osolniku sta lepo obnovljena. Najbolj potreben popravila je zvonik v Krvavi Peči. Drenaža ob cerkvi je sedaj narejena. Pa tudi notranjščina čaka obnove in zunanja fasada. Odkrili smo lepe freske. Freske bo treba restavrirati. Lesen strop v cerkvi sv. Lanarta nosi letnico 1667. Verjetno je bil takrat narejen. Cerkev je gotovo stara petsto let. Moj naslednik bo imel pa veliko dela z obnovo župnišča v Robu. Tudi to je pomembno življenjsko delo duhovnika. Občina Velike Lašče nam tudi veliko pomaga pri obnovi cerkva. Sem zelo hvaležen za vsa denarna sredstva. TROBLA: Skrbite tudi za župnijo Gora? Kolikokrat odhajate tja? PRELAT VINKO ŠEGA:Poleti skrbim za župnijo Gora, pozimi pa že drugo leto skrbi župnik iz Sodražice, gospod Franc Bizjak. Na Goro odhajam vsak torek in se v sredo vračam v Rob. Na Gori je bil doma moj prednik, kanonik iz Šmartna. Nanj imam lepe spomine in me kar vleče na Goro. Rad grem na grob Magdalene Gornik. Lepo je gor. Zrak je čisto drug kot v Robu. Ko pridem tja, lažje zadiham, saj mi gorski zrak zelo ustreza. Vesel sem tudi, da je na Gori po deset, petnajst ljudi pri maši tudi med tednom, pa je komaj sto prebivalcev. Pred leti, ko še nisem imel ključev župnišča in cerkve, sva se s sestro vsakteden odpeljala na Goro, pa se sprehodila do križa, pa na pokopališču sva se rada ustavila, molila na Magdalinenem grobu in občudovala lepoto narave. Veste, tam je poseben sveti kraj. TROBLA: Število prebivalcev se po nekaterih vaseh zmanjšuje. Mladi odhajajo v mesta. Kako je to v Robu? Ste zadovoljni z verskim življenjem v robarski fari? PRELAT VINKO ŠEGA: Nisem zadovoljen, skoraj vsako leto je več pogrebov kot krstov. Lani je bilo deset pogrebov in sedem krstov. Število porok se zmanjšuje. Tudi v cerkev prihaja manj ljudi. Veste, v celem slovenskem narodu je tendenca padanja navzdol. TROBLA: Koliko veroukarjev imate? Vam kdo pomaga pri vodenju verskega pouka? PRELAT VINKO ŠEGA: Ne veliko. Lani jih je bilo devetindvajset, sedem je takšnih, ki niso krščeni. Bojimo se, da ne bi zaprli šole. Lani so zaprli pošto, in to ni dobro. Župnik Vinko Šega ob statistiki vernikov V nižjih razredih je komaj petindvajset otrok, ostali hodijo v šolo v Velike Lašče. Pri vodenju verouka mi pomaga stalni diakon iz Metlike. Veste, v statistiki iz pred 2. sv. vojne je zapisano, da je bilo tod zelo veliko otrok. Šola v Mohorjih je imela 80 otrok iz Rutarskih vasi, šola v Krvavi Peči 40 otrok, v Robu pa 229, ki so hodili v šolo Na skalco.To je bilo veselja! TROBLA: Imate duhovniki v dekaniji kakšna redna skupna srečanja? PRELAT VINKO ŠEGA: Ja, imamo redna mesečna srečanja, t. i. REKULACIJA, ki potekajo po raznih župnijah. Srečanja skliče dekan. Takrat se pogovorimo o vseh pomembnih rečeh in dogodkih, o tekočih težavah po župnijah. Po uradnem delu imamo običajno kosilo in se tudi neformalno še kaj dogovorimo.Tako smo duhovniki tudi drug drugemu v oporo. TROBLA: Zelo radi se odzovete tudi vabilom na razne prireditve. Se vam zdi pomembno, da se duhovnik v kraju vključuje tudi v družbeno in kulturno življenje? PRELAT VINKO ŠEGA: Ja, seveda. Sedaj pa že čutim starost. Vesel sem, da se spomnijo name. Potem se pa zmenimo ali bom prišel ali ne. TROBLA: Nam lahko zaupate recept za dolgo in zdravo življenje? PRELAT VINKO ŠEGA: Ni posebnega recepta. Skromnost in zdrava kmečka hrana. Pa veliko domačega suhega sadja. Še kot otrok sem ga pojedel cele pesti. Otroci smo komaj čakali mamo, ko je šla v izbo in v naročju v predpasniku prinesla polno doma sušenih krhljev, sliv, hrušk ... Vsi smo nastavili svoj klobuk in dobili veliko pest. Napolnil sem si žepe in počasi jedel. Imel sem polno energije. To so lepi spomini. Zdravje izvira že iz otroštva. Nekaj je pa gotovo tudi podedovano. TROBLA: Bi želeli še kaj sporočiti bralcem Troble? PRELAT VINKO ŠEGA: Rad bi, da bi bile družine bolj »zdrave«. Želel bi, da bi bilo več velikih družin, ki bi sprejele več otrok. Tako bodo otroci boljši in bolj skromni. Ob koncu bi sevam rada iskrenozahvalila za čas, ki ste ga namenili najinemu pogovoru za bralce Troble. Želim vam še veliko zdravja, optimizma, uspešnega služenja Bogu in dobrega počutja med ljudmi v župniji in naši občini. Intervju pripravila Majda Kovačič Cimperman foto Matjaž Merljak m Vinko Šega Dano tisto uro NASLOVNICA KNJIGE AVTORJA VINKA ŠEGE POZIV SEDANJIM IN BODOČIM LOKALNIM TURISTIČNIM VODNIKOM ZA OBMOČJE OBČINE VELIKE LAŠČE Na podlagi Odloka o lokalnih turističnih vodnikih na območju občine Velike Lašče bo Javni zavod Trubarjevi kraji v februarju in marcu izvedel izobraževanje za nove in obstoječe turistične vodnike za območje občine Velike Lašče. Skladno z omenjenim odlokom morajo turistični vodniki izpolnjevati naslednje kriterije: - dokončana najmanj V. stopnja izobrazbe in - zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika za stopnjo srednje strokovne izobrazbe. Predmetnik izobraževanja za nove vodiče: 1. Vodstvo turističnih potovanj -Vrste in načini vodenj -Tehnika vodenja - Postopek v problematičnih situacijah 2. Dopolnilna znanja pri vodenju - Psihologija za turistične vodnike - Nastopanje v javnosti - Bonton in kodeks vodnikov - Osnove poslovanja v turizmu -Turistična zakonodaja -Vaje v nastopanju 3. Strokovni predmeti - spoznavanje občine in posameznih objektov -Trubarjeva domačija na Rašici - Grad Turjak - Levstikova in Stritarjeva spominska soba - Splošno vodenje po občini (zgodovina, geografija, etnologija, umetnostna zgodovina ...) 4. Praktično vodenje in teoretični preizkus znanja. Izobraževanje za nove vodiče bo obsegalo 64 ur predavanj, izlet po občini ter praktični ogled posameznih lokacij. Hkrati se bo izvajalo tudi dodatno izobraževanje za obstoječe vodnike, ki želijo podaljšati veljavnost licenc, in sicer v obliki dodatnih predavanj ter ustnim razgovorom s člani izpitne komisije. Vsa predavanja bodo potekala v popoldanskih urah med tednom in/ali ob vikendih. Vsi kandidati bodo pravočasno obveščeni o urniku predavanj. Cena izobraževanja bo za nove vodiče znašala predvidoma 130 EUR, za osvežitveno izobraževanje obstoječih vodičev pa predvidoma 20 EUR. Dokončne cene bodo oblikovane glede na število prijav. Pomembno: Javni zavod Trubarjevi kraji bo pri organizaciji in izvedbi vodenj na območju občine Velike Lašče sodeloval le z vodniki z veljavno licenco, ki bo potrjena s strani javnega zavoda. Prijave sprejemamo do 16. februarja 2011. Kandidati se prijavijo na priloženi prijavnici, ki jo pošljejo na naslov: Javni zavod Trubarjevi kraji, Rašica 69, 1315 Velike Lašče. Dodatne informacije na tel.št.: 788 10 06 (Barbara Pečnik) Javni zavod Trubarjevi kraji PRIJAVNICA ZA SEMINAR ZA TURISTIČNE VODNIKE V OBČINI VELIKE LASCE Ime in priimek:_Naslov:_ telefon:_Elektronski naslov: _ Kraj in datum rojstva: Izobrazba: Zposlitevali šola: Znanje tujih jezikov: - aktivno: - pasivno: Dosedanje izkušnje v turističnem vodenju: a) Sem že lokalni turistični vodnik v občini Velike Lašče, in sicer za naslednje lokacije: b) Nisem še lokalni turistični vodnik v občini Velike Lašče Ostale izkušnje v turizmu: S katerimi gosti želiš prednostno delati? domačimi tujimi vseeno Ostale kvalifikacije in zanimanja (tečaji, izpiti, usposobljenost, hobiji): Prijavljam se na izobraževanje za lokalne turistične vodnike za naslednje lokacije: Datum in kraj:__Podpis: _ Predstavitev Trubarjeve rojstne fare na sejmu TIP 2011 Leto je naokrog in od 27. do 30. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je ponovno odprl sejem Apie Adria -Turizem in prosti čas. Občina Velike Laščese letos ni odločila za zakup predstavitvenega prostora, izvodeneia je tudi sku pna predstavitev občin Od Tu rjaka do Kolpe. Društvo za ohranjanje dediščine pa se je ponovno odločilo za sodelovanje na sejmu pod okriljem Turistične zveze Slovenije in spodbudilo tudi ostale ponudnike, da se predstavimo skupaj. ČAJANKE in USTVARJAL NTCE Največ pozornosti fotografov, snemalcev pa tudi ostalih obiskovalcev so zagotovo požele tri gospe iz DOD, ki so prikazovale zanimive, a skoraj pozabljene spretnosti - Joža Koprive prejo volne, Slavka Virant izdelavo zobotrebcev in Tončka Jakopin izdelavo predpražnikov. Predstavitvi DOD smo se tako pridružili zavod Parnas, kolesarska sekcija TVD Partizan, Milan Kaplan in konjerejska društva, s promocijskim materialom pa so dogajanje podprli tudi Javni zavod Trubarjevi kraji, TD Turjak in DPŽ Velike Lašče. Ponudbo Gradeža, Tu rjaka, Rašice, Mišje doline in Roba smo predstavili pod naslovom Trubarjeva rojstna fara. Težko bi rekli, da se zaradi obiska na sejmu obisk naših krajev drastično poveča, vendar pa je udeležba na sejmu nujna - če te na sejmu ni, izpustiš idealno priložnost za promocijo, utrjevanje poznanstev, preverjanje potreb na trgu ter snovanje novih in utrjevanje obstoječih partnerstev. Sodelovanje na turističnem sejmu je torej v vsakem primeru dobra naložba. Metka Starič, Zavod Parnas Vedno nasmejana Jožica Zabukovec iz DOD na stojnici. Četrtkove ČAJANKE so namenjene dopoldanskemu druženju domačinov iz Roba in okolice. Na pobudo Majde Tekavec iz Roba se srečujemo vsak četrtek ob devetih dopoldne ter ob skodelici čaja ali kave poklepetamo o robarski dediščini, aktualnih zadevah in raznih dogodivščinah. Odločili smo se, da medse povabimo prvega gosta. 16. decembra se nam je v Parnasovem interpretacijskem centru v Robu pridružil dr. Edo Škulj, župnik iz Škocjana, ki je v knjigi Tričetrt tisočletja škocjanske prafare podrobneje pregledal tudi zgodovino robarske župnijske cerkve in njenih podružnic. Pogovor je povezoval Jože Starič,zbrala pa seje pravzanimiva, medgeneracijsko obarvana družba. Klepetali smo o podružničnih cerkvah vRobu, pri Sv. Primožu, na Velikem Osolniku in v Krvavi Peči. Majda Tekavec, ki je restavrirala precej kipov iz okoliških cerkva, je s pomočjo fotografskega gradiva udeležencem prikazala stanje kipov pred restavriranjem in po njem. Majda Tekavec je s pomočjo fotografij prikazala rezultate restavriranja. Velja za vse, ki se še niste opogumili, pa bi nas radi obiskali - obiščete nas lahko vsak četrtek ob 9. uri dopoldne v Robu. Če pa raje ustvarjate kot kramljate, vas vabimo na torkove USTVARJALNICE. Izdelujemo rože iz papirja, pletemo nogavice in sledimo pobudam, kjer lahko med seboj izmenjamo svoje znanje. Pobudnica ustvarjalnih dejavnosti je Parnasova prostovoljka Irena Ravnikar, dobimo pa se vsaktorekob 9. uri dopoldne vlnterpretacijskem centru Rob. Metka Starič, Zavod Parnas za starejse v robu Žive jaslice Na Gradežu so tudi letos pripravili posebno praznično prireditev, poimenovano BOŽIČNI ČAS NA GRADEŽU. Člani Društva za ohranjanje dediščine so sebi v veselje in obiskovalcem na ogled po vasi razstavili približno 80 različnih jaslic in številne božične motive ter z njimi pričarali prav posebno božično vzdušje. Prireditev je 18. grudna s pozdravnim nagovorom odprl Boris Zore, predsednik Društva za ohranjanje dediščine, ob božičnih napevih mešanega pevskega zbora Češnje - TD Lavrica pa so lokalni vodniki vse prisotne popeljali do vseh z gorečimi baklami osvetljenih razstavnih mest po vasi. Poleg vsakodnevnih obiskovalcev Gradeža, ki so si z zanimanjem ogledovali jaslice, je razstava pritegnila tudi pozornost kamer RTV Slovenija, ki je prav na božični dan v popoldanskem programu objavila reportažni prispevek o božiču na Gradežu. Posebno praznično vzdušje je bilo na Gradežu tudi v nedeljo, 26. grudna, ko si je prišlo razstavo ogledat večje število obiskovalcev iz okoliških in daljnih krajev. Na obloženih prazničnih stojnicah so se lahko okrepčali in kupili darila, z ubranim petjem pa jih je razveselil škocjanski otroški pevski zbor - Škocjančki. Za opis vseh razstavljenih jaslic in božičnih motivov bi potrebovali kar celo Troblo, zato bomo predstavili le nekaj tistih jaslic, ki so bile razstavljene prvič in so še posebej zanimive. Letos obnovljeno kapelico iz leta 1882 so krasile čebelarjeve jaslice, izdelane iz pravega čebelnega voska, suhorobarske jaslice pa so našle prostor v kuli (kripi), postavljeni v kozolčku poleg kapelice. Jaslice v bogcovem kotu Prostor vaške sušilnice sadja je bil okrašen z več kot 20 različnimi božičnimi motivi. Razstavljene so bile: voščene čestitke, borove jaslice, božični motiv na krožniku, jaslice v leseni skrinjici, jaslice na lesu, jaslice v orehovi lupini, v brušenem steklu, borovem storžu, v vinski buči itn. Kar šest božičnih motivov izdelanih na deskah iz lipovine je za to razstavo izdelala Marija Katja Ložar iz Škocjana. Stara Petelinova hiša je nudila prizor jaslic v bogcovem kotu, kakršne so ljudje postavljali v naših krajih že pred več 100 leti. Hiša jegostila tudi stoletje stare kartonaste jaslice, katerih lastnik je bil prvotno škocjanski župnik Jereb. V Petelinovem podu, kjer so nekdaj mlatili žito in meli proso, so našle na senu svoj prostor žive jaslice, obkrožene s čudovitimi maketami cerkva v nekdanji škocjanski prafari izpred 750 let. V nadstrešku pri Ropovih so domova le lepo izdelane jaslice iz mavca in keramike.V leseni uti na vaškem središču so bile razstavljene jaslice iz betona, v stari Zevnikarjevi hiši pa so poleg ostalih jaslic vzbujale pozornost klasične stare župnijske jaslice, lastžupnije iz Kodeljeva v Ljubljani. V Lesarjevem podu so v senenih balah domovale župnijske jaslice iz Nove Štifte, s posebnim zanimanjem pa so si obiskovalci na Gičnicah ogledovali prikaz življenja v božični vasi. Kljub mrazu, ki ni popustil ves čas prireditve od 18. grudna do 6. prosinca, je Gradežu ponovno uspelo med svoje zidove in kozolce privabitii lepo število obiskovalcev, jim pokazati nekaj zanimivega in jim polepšati praznične dni. Vsem članom Drušva za ohranjanje dediščine, še posebej Marku Šavliju, se zahvaljujemo za trud in lepo božično pravljico. Jože Jeršin Jaslice iz g ipsa pri Ropovih Jaslice v škocjanski prafari Jaslice- figure iz betona Poprtnik so gospodinje pekle za vse tri svete večere - božič, novo leto in svete tri kralje. Danes ga v glavnem pečejo le za zadnjega od treh »božičev«, najbrž zato, ker je ob božiču in novem letu vse polno drugih dobrot. Poprtnik je lepo okrašen kruh iz boljšega testa. Ponekod mu rečejo tudi poprtnjak, božični kruh ali župnek, vendar so mu v Robu vedno rekli le poprtnik. Ime je najverjetneje dobil po prtu, pod katerim je čakal, da ga hišni gospodar razreže in razdeli družini. Preden je vanj zarezal, ga je na spodnji strani prekrižal, pravtakoje poprtnikblagoslovila gospodinja, preden ga je dala v peč. Okrasje pri poprtnikih se razlikuje od hiše do hiše, od vasi do vasi. V Rutah mora biti na poprtniku Kristusova krona - precej dolg svaljek testa, ki ga po eni strani narežemo. V Kališčih krono nadomešča kitka, ki mora biti še posebej tanko spletena. Ptičke oblikujemo tako, da iz daljšega svaljka naredimo vozel, oblikujemo glavico in kljunček, za oči uporabimo rozine ali nageljnove žbice ter mu sploščimo rep. Ptičke lahko dodatno na več mestih na drobno zarežemo s škarjicami in rep pahljačasto oblikujemo. Kljunčki so lahko zaprti; ko so odprti, ptičke pojejo, v Dobrepolju pa jim na trebuhu zarežejo še perutke injih spredaj prekrižajo, takoda ptičke molijo. Poleg ptičk so lahko na poprtnikih še drugi okraski - kitke, z modelčki za piškote oblikovane zvezde, srčki. Ponekod je letnica obvezna, drugod ne. Če sta na poprtniku fant in dekle, bo v hiši kmalu poroka. Poprtnik lahko spečemo v lončenem modelu, v malo višji posodi ali kar na pladnju. Tudi ko je poprtnik že v pečici, napovedi še ni konec: nič ni narobe, če se nasmeje, eni celo trdijo, da mora počiti, pomembno pa je, da pogledaš, s katere strani je počil, saj bo od tam prišel ženin k hiši. Če je fant pokusil devet poprtnikov, potem seje tisto leto oženil - najbrž s tisto, ki je spekla najboljši poprtnik, Dostikrat so pekli po dva poprtnika, večjega in manjšega - rekli pa so jima poprtnik in tovarišek. Poprtnik so morali dobiti vsi pri hiši, tudi vsa živina, Otroke so postavili med podboj pri vratih, na glavo so jim položili kos poprtnika in zarisali, do kod naj bi zrasli do naslednjega leta. Poleg poprtnikov so pekli tudi samostojne ptičke. Te so botri običajno za božič prinesli svojim krščencem. Priprava poprtnika spada med živo dediščino Velikih Lašč, Roba, Turjaka, Dobrepolja in Suhe krajine. Da se je ta navada ohranila v tolikšnem obsegu, je gotovo precej zaslužna Vanja Damjanič iz Gostilne pri Kuklju, ki je v gostilni pred leti redno pripravljala razstave poprtnikov in k sodelovanju privabila tudi okoliške gospodinje. Strokovno podporo je našla pri dr. Janezu Bogataju in dr. Borisu Kuharju, ki v svojih nagovorih nikoli ne pozabita povedati, da gospodinje iz Velikih Lašč in okolice to znanje še danes ohranjajo. Razstavo poprtnikov smo sklenili ponovno obuditi - tokrat v Robu, kjer so dediščinska znanja presenetljivo dobro ohranjena. Tu je potrebno vsekakor omeniti skoraj neverjetno množico številnih zgodb, pozabljenih izrazov in ljudskih rekov Vere Gorjup iz Roba, ki jo v šali imenujemo kar živi leksikon; dragoceni so tudi spomini in znanja vseh ostalih. Začelo seje s preprostim vprašanjem na eni od rednih četrtkovih čajank v Parnasovem interpretacijskem centru: Katera od gospodinj še peče poprtnik? Odgovori niso bili nič kaj spodbudni - nekatere so se sicer spomnile, da so ga včasih pekli doma, druge, ki so se v Rob preselile pred kratkim, za poprtnik še niso slišale, nekaj pa jih le redno peče poprtnike za svoje domače, Zato smo se takoj po novem letu zbrale na torkovi USTVARJALNICI - delavnici, kjer nam je prostovoljka Zofi s Turistične kmetije Grčar prikazala, kako peče poprtnik ona, ostale pa so sodelovale s svojimi izkušnjami. Testo smo zamesile iz kilograma moke, kocke kvasa, tričetrt litra mleka, štirih žlic sladkorja, šestih rumenjakov, 10 dag masla, zravnane žlice soli, malo ruma, enega vanilijevega sladkorja in naribane limonine lupinice. Namesto ruma je možno uporabiti tudi žganje, prisluhnile pa smo tudi Veri, ki se še spominja, kako se je mama kar sama lotila izdelave kvasa - ali po starem prusgerna - iz krompirja. Zamesile smo zelo mehko testo in ga pustile na toplem, da je vzhajalo. Dve tretjini testa je Zofi namestila v model, iz preostale tretjine pa smo oblikovale okraske in jih namestile na vrh poprtnika. Namazanega s stepenim jajcem in z žličko sladkorja smo spekle v vroči pečici. Ko se je poprtnik pekel, smo se poigrale še s pripravo okraskov in ptičk in se ob tem učile druga od druge. Delavnica je bila nadvse uspešna, dobre volje in koristnih idej ni manjkalo. Pečen poprtnik smo razrezale in pokusile, ptičke in okraske pa prihranile za razstavo. V četrtek, 6. januarja, je sledila razstava. Namesto vstopnic je Majda Tekavec napekla ptičke, Razstavili smo 14 poprtnikov, sodelovale pa so: Majda Tekavec iz Roba, Veronika Garbas z Velikega Osolnika, Majda Peterlin iz Kurje vasi, Nevenka Peterlin iz Dolščakov, Ana Andolšek z Gradeža (DOD), Vera Gorenc iz Bavdkov, Zofi Grčar iz Dednika in družina Krašovec izMarinčkov,MimiStrleiz Strletja pa je spekla ptičko. Za popoldansko dežurstvo sta poskrbeli prostovoljki Vera Gorjup in Majda Peterlin, obiskovalci pa so poprtnik lahko tudi pokusili in poklepetali ob toplem čaju. Razstava je bila ves dan lepo obiskana -ogledali so si jo številni udeleženci četrtkove čajanke, šolarji, domačini z vseh koncev občine, pa tudi obiskovalci od drugod. Bogato nabor zanimivosti o poprtnikih nam je predstavil Leopold Sever iz Velikih Lipljen, prebrali pa smo tudi zanimivo pismo o peki poprtnika v Kališčih. Z delavnico in razstavo želimo ohraniti tradicijo peke poprtnikov, tako da priprava teh prazničnih kruhov ne bo izgubljena dediščina, ampak se bo kot živo znanje še naprej prenašala s starejših gospodinj na mlajše. Marsikatera gospodinja je že obljubila sodelovanje za naslednje leto, Tudi to, da so o naši delavnici poročali mediji in da naše poprtnike preko svetovnega spleta lahko spremlja ves svet, ni nepomembno. Razstava pa bo tudi naprej trajala le en dan - da se poprtnik lahko zvečer razreže v družinskem krogu, Metka Starič, Zavod Parnas Dečki do 5. razreda Dečki 8.-9. razreda OBČINSKO ŠOLSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU V skupni organizaciji OŠ Primoža Trubarja in TVD Partizan je 16. decembra potekalo občinsko šolsko tekmovanje v namiznem tenisu za leto 2010, v katerem je sodelovalo 23 otrok v 4 kategorijah. Vse najboljše mlade ljubitelje bele žogice čaka še nastop na regijskem šolskem prvenstvu in upamo na dobro bero kolajn. K dobri izvedbi tekmovanja so pripomogli sponzorja Škof d. o.o. in Art-les Igor Sever, s. p.; ter glavni pokrovitelj tekmovanja Občina Velike Lašče. Rezultati: Deklice enotno 1. Nika Možek 2. Manca Lunder 3. Naja Miklič Dečki do 5. razreda 1. Filip Marjanovič 2.Tim Škof 3. Erik Selan 3. David Možek Dečki 6.-7. razreda 1. Dejan Grčar 2. Jošt Žužek 3. David Škof 3. Jakob Hočevar Dečki 8.-9. razreda 1.Tine Starič 2. Primož Centa 3. Aljaž Ahčin 3. Gal Škulj Zapisal: Igor Sever _ Foto: Peter Centa * Deklice enotno Dečki 6.-7. razreda OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE OBČINSKO ŠOLSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU 2010 TURISTIČNO DRUŠTVO TURJAK sklicuje REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v soboto, 19.2.2011, ob 18. uri v dvorani Doma krajanov na Turjaku. VABLJENI V CIMVECJEM ŠTEVILU! V veliki konkurenci smo kot klub kljub odličnim rezultatom posameznikov dosegli 16. mesto (od 38 klubov). Manjkajo nam dobre uvrstitve z golim in sestavljenim lokom, kar pa bomo delno nadomestili že v letu 2011. To pa ni bilo vse. 26.decembra smo uspešno izvedli božično tekmo in se na odprtem občinskem prvenstvu pomerili tudi za naslove v 3-D disciplini. V konkurenci je sodelovalo 63 tekmovalcev. Posamezni prvaki so postali: člani: Boris Kerč, članice: Dora Oblak, mladinci: Nejc Miklič. Posebna zanimivost je bilo streljane »Na tura«. Razdalja je bila 70 metrov, tako da so uspeli zadeti le posamezniki. Marko Mihalič Kocman Marjan četrto mesto na evropskem prvenstvu člani instiktivni lok USPEŠEN ZAKLJUČEK LOKOSTRELSKEGA LETA V soboto, 18. decembra 2010, je bila zaključna prireditev Lokostrelske zveze Slovenij., kjer so se podelila letna priznanja za športne dosežke na domačem in mednarodnem polju. Izbran je bil najboljši klub (LK Šenčur), najboljša lokostrelka in najboljši lokostrelec leta. Tretje mesto na državnem prvenstvu 20 W ekipno Podeljeni so bili vsem, ki so v letnem zbiru uspeli zasesti eno od prvih treh mest po kategoriji in stilu v posameznem pokalnem tekmovanju. Naši tekmovalci so enajskrat stali na stopničkah, in to: Slovenski pokal skupno (pet disciplin in tudi uvrstitev): Dolgi lok veterani 1. mesto Stanislav Ahac, člani 1. mesto Karli Goršič, 2. mesto Edvard Goršič, deklice 1. mesto Klara Goršič. Slovenski 3-D pokal skupno (sedem tekem in vsaj štiri uvrstitve): Lovski lok člani 1. mesto Edvard Goršič, Instiktivni lok člani 1. mesto Marjan Kocman, Dolgi lok člani 1. mesto Anton Klančar, 2. mesto Karli Goršič, članice 3. mesto Irena Kastelic, mladinci 1. mesto Nejc Miklič, deklice 1. mesto Klara Goršič. Naši najboljši: od leve Goršič Edvard, Kocman Marjan, Goršič Karli in Klančar Tone Koren Maks prvi z leve, drugo mesto na državnem prvenstvu absolutno dolgi lok Kurjenje stresnih hormonov- oblika notranjega treninga samozdravtjenja Znašli smo se v hitrem tempu življenja. Imamo vse in za povrh še občutek, da nimamo nič drugega kot nenehno hitenje in same težave. Lahko se zgodi, da pridemo v konflikt z realnim svetom, s svojo okolico, da imamo občutek, da nas porazi spremljajo vsak dan. Ugotovimo, da smo prazni in izčrpani. In kljub mnogim poskusom dela na sebi, naj bo to samostojno ali s knjigami, CD, DVD, klepeti, terapijami ... ostaja še tisoč in eno vprašanje, ki nas bega. Obljube, ki si jih damo, ne delujejo. Odločimo se, da letos tega ne storimo, saj smo slišali ... da ... če ... bomo zdravo živeli, redno počivali, se zdravo dnevno prehranjevali, si postavili določene cilje, in če jih bomo dosegli, se ne bom brezglavo zaletavali še naprej in naprej... bomo uspeli. A zgodi se, da bomo hitro našli nov, drug simptom, čisto novo fobijo, strah, nove preoblečene stare navade. Vse skupaj bo dobilo samo drugo ime. Kaj sedaj? Saj vendar ravno tega nočemo. Dualnost znotraj nas Spoznali smo, da so slabosti in nesposobnosti premagovanja težav odvisne od tega, kako se zadeve lotimo: bodisi v odnosih, komunikaciji, pri navadah ali razvadah, pri lenobi ali pretiravanju z delom ali celo zatekanju v bolezni (predvsem kronične težave). Vse izhaja iz našega načina bivanja, tudi oblikovanja povedi, odgovorov, lastnih pogledov, našega prepričanja, kompleksov, samopodobe - nezmožnosti mirno dopustiti, da se zadeve včasih uredijo tudi same. Zaradi naše dualnosti. Stvari in težave prihajajo na površje, saj smo jih pometli pod preprogo, tam so lepo vegetirale, se debelile, grele ali hladile, dobivale še dodatne informacije in se še bolj podžigale in ustvarjale nemir. Vse to nam krati dobro počutje. Čustva so kot tanka, zelo nežna tkanina, ki nas objema in zato potrebuje različne oblike zdravil: terapij, obližev, objemov, dotikov. Izgubili smo vdih in izgubili smo izdih. Imamo veliko težav in izgovorov, ko pa že skoraj uspemo, da jih odpravimo, se ponovno znajdemo v začaranem krogu. Tudi zaradi hormonov, ki še vedno tavajo, se nekje kopičijo, drugje pa jih kronično manjka. Težave, kijih imamo, se nam pogosto zdijo nepremagljive, edinstvene, ki se dogajajo le nam osebno. Toda zdaj smo že tako veliki, toliko obveščeni in ozaveščeni, da tega ne verjamemo več. Nekje globoko v sebi vemo, da obstaja še nekaj. Nekaj, kar nam bo pomagalo, da osnovne stvari postavim, recimo temu, na »pravo mesto«. Prebudimo zdravilno energijo. Sestopimo s sveta ega in vstopimo v srce. Organizirajmo si vsakdanjik, s pozornostjo na naše potrebe - in naše prioritete bodo dobile druge razsežnosti, čas in volja bosta urejena. Pazimo na vdihe in izdihe. Načrtno. Stopimo iz svoje dualnosti v svet ponotranjene svobode. Uporabim energijo, ki nam jo prinašajo red, odgovornost, pozornost, mirnost... S tem bomo v ravnovesju, zdravi in prekipevali bomo od ustvarjalnosti. Obvladajmo notranjo moč in jo pretvorimo v notranjo lepoto, ki izžareva in nas naredi mladostne. To je naše energijsko polje, ki zdravi nas in okolico. Zavedajmo se vdiha in izdiha, saj se kot val naše besede razlegata skozi prostranosti vesolja. Soustvarjanjmo tukaj in zdaj. Dihajmo. Zbudimo speče celice v možganih. V novem letu vas vabimo na energijsko vadbo in sproščanje, kjer se bomo kot novosti vtem tromesečju naučili uporabe vseh oblik notranjega treninga, tudi avtogenega treninga. Uvedli bomo dodatne vaje, da prilagodimo in uglasimo vibracije delovanja vsake naše celice in notranjih organov. Ustvarimo ravnovesje v notranjosti našega telesa in prav tako našega čustvenega, miselnega in tudi duhovnega telesa. Vaje niso pretežke, niti prelahke. Izvaja jih lahko vsakdo. Namenjene so tudi rehabilitaciji ali kot njeno dopolnilo, saj ugotavljamo, da z njimi pokurimo kar nekaj kalorij in ustvarimo obnovljeno energijo. Vaje delujejo tudi zdravilno. Razvijamo svoje cikle zavesti, saj po DNK vse znanje že nosimo v sebi. Samo izkoristiti moramo svoje potenciale. Vse to pa je pomembno za nas, da v prihajajočem letu ostanemo fit, da nam bo zdravje služilo in da z lahkoto pogledamo vase in smo odgovorni zase. Za leto, v katerega smo vstopili, vemo, da je po kitajskem izračunu leto zajca. Kaj vse nam bo natrosilo to leto in kako bomo to doživljali sami? Tudi o tem se bomo pomenili na energijski vadbi, ki jo prirejamo ob ponedeljkih v dvorani KD Turjak nad Mercatorjem od 19. 00 pa tja do 20.30. Izmenjali bomo izkušnje in se dogovorili za delavnico, ki jo bomo organizirali v mesecu marcu 2011 v obmorskem kraju. Zbiramo prijave. Prav tako se lahko vključite na osebno terapijo po vnaprejšnjem dogovoru. V mesecu februarju 2011 je en obisk vadbe brezplačen za vse, ki se boste priključili na novo. Upokojenci pa imajo na rednih vadbah dodatni popust. Vabimo vas torej, da se nam pridružite. Naredite nekaj za sebe. Vsaka energijska vadba je kot terapija, zato so učinki vadbe zaznavni že po vadbi in po izkušnjah trajajo tudi še cel teden in več. Torej pogumno. Ni starostnih omejitev. Potrebujete samo dobro voljo, ohlapno oblačilo in kanček »firbca«, da spoznate še nekaj zanimivega. Lahko tudi predlagate, kaj vse bi želeli od vadbe vi sami.To je lahko tudi idealen trening za premagovanje naporov, odporov in preizkušenj vsakdana. Zdravje na nas čaka. Ravnovesje nas dela srečne. Ustvarjanje nam kaže pot. Hvala za vaš čas, veselimo se srečanja z vami in vašimi prijatelji. Za vas pripravila: Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka vseživljenjsko izobraževanje v velikih laščah »učenje vse življenje« Tudi tokrat vam prestavljamo nekaj utrinkov z naših srečanj, tako tistih delovnih kot tudi bolj neformalnih. Prednovoletno srečanje mentorjev in članov v gostilni Pri Kropcu. Nas je kar lepo število, ali ne? foto: Vladimir Peček Bralni študijski krožek V letošnjem študijskem letu se prvič srečujemo tudi na bralnem študijskem krožku. Zaenkrat se nas ob četrtkovih večerih srečuje 6, upamo pa, da se nam bo pridružil še kdo. Brati smo začele romane, kijih priporoča Manca Košir, med katerimi so tako tuja dela kot tudi dela domače produkdje. Ker se načeloma srečujemo na tri tedne (po dogovoru tudi pogosteje), si za »domače branje« naložimo več čtiva. Za prihodnje smo se dogovorile tudi, da morajo biti naša srečanja tudi izobraževalna, zato smo se odločile, da bomo natančneje preštudirale sodobno slovensko književnost, začele pa bomo s povojno poezijo. Na srečanjih se pogovarjamo o prebrani literaturi, debatiramo o tem, kaj nam je bilo všeč in kaj nas je navdušilo, in o tem, kaj nas je zmotilo in nam ni bilo všeč. Pogovarjamo se tudi o tem, kaj smo poleg »obveznega čtiva« še prebrale in kaj ena drugi priporočamo v branje. Nato določimo bralno gradivo, ki naj se ga prebere do prihodnjega srečanja. Vesele bomo vsakega novega člana! Nuša Dedo Laie, mentorica Kaj menijo bralke o naših srečanjih »Zakaj obiskovati Bralni krožek?« sem se vprašala, preden sem se odločila, da ga bom obiskovala. Odgovorila sem si: »Rada berem, rada se pogovarjam o dobrih knjigah, rada se družim in rada poslušam, kakšno mnenje imajo drugi o neki stvari. Zakaj torej ne bi šla?« Na krožku nas je sicer malo, ampak smo pa zato toliko bolj zgovorne in če bi nas kdo poslušal, ko se dobimo, bi mislil, da je soba polna žensk. Že na prvem srečanju smo ugotovile, da imamo različen okus za branje (nekaterim so všeč pesmi, drugim ljubezenski romani, tretjim zgodovinski romani...). Vendar pa se vsa ta različnost izniči, ko vsako srečanje skupaj določimo nove knjige za branje, saj se vedno hitro strinjamo, kaj bi bilo dobro prebrati do naslednjič. Ko se po treh tednih spet srečamo, vsaka poda svoje mnenje o knjigi, kaj se ji je vtisnilo v srce, kaj jo je pri knjigi zmotilo. Čas krožka vedno kar prehitro mine. Mislim, da bi bila Manca Košir ponosna na nas! Knjige, kijih priporočam: Marko Ješe in Branko Gradišnik: Kodrlajsasti piton; Jodi Picoult: Preprosta resnica; Danielle Steel: Sestre; Jean-Christophe Rufin: Abesinec; Carlos RuizZafon: Senca vetra; Ray Kluun: Pride ženska k zdravniku; Cecelia Aher: P. S. Ljubim te. Anja Pečnik Kaj bi povedala o našem krožku? Bolj malo smo se doslej družile, vendar mi je všeč predvsem to, da se dobimo, da predebatiramo vsaka svoj pogled na prebrano čtivo. Všeč mi je, da so prišla tudi mlada dekleta in žene. Pričakovala sem namreč malo starejšo populacijo. Sama sem se pridružila temu krožku sedaj, ko imam malo več časa, ker me služba več ne okupira in ker sem v mladih letih veliko brala, potem pa seje to nekam izgubilo. Moje priljubljeno čtivo je bolj »duhovno«, predvsem znanja starih domorodcev (aboridžinov, afriških domorodcev) in kako smo jim mi z našo »super« civilizacijo vse pokvarili. Knjigi, kiju priporočam: Malldoma Patrice Some: O vodi in duhu; Marlo Morgan: Imenovali sojo dvoje src. Cirila Marinčič Kar mi je všeč pri krožku, je: izmenjava predlogov za branje; sproščeno vzdušje; pogovor o različnih življenjskih temah; da lahko spoznaš razmišljanja drugih, ki so lahko s čisto drugačne perspektive... Predlogi za branje: Senca vetra, Skrivno življenje čebel, Eleganca ježa, vse knjige Jane Austen, Stara pajkovka (ravnokar prebrala). Miriam Lavrič Kaj pa počnejo pri amaterski fotografiji? Fotografi in mentor Niko Samsa pri delu, foto: Metka Starič vpis v spomladanski semester 2010/2011 Spoštovani mentorji, člani in vsi, ki bi želeli to še postati! S koncem februarja oziroma s februarskimi šolskimi počitnicami februarjem se bo zaključilo delo študijskih krožkov v prvem polletju šolskega leta 2010/2011. Z delom bomo nadaljevali tudi v spomladanskem polletju, zato vas vabimo, da se nam pridružite na skupnem srečanju v četrtek, 3. marca, ob 16.30 uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. Predstavili vam bomo načrtovano delo v spomladanskem polletju, potekali pa bodo tudi vpisi. Vabljeni! Zbrala: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji SKRB ZA OSTARELE V NEMČIJI V oktobru smo se štiri predstavnice Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Ribnica udeležile strokovne ekskurzije v severno Nemčijo, kjer sta nam bili predstavljeni dve zanimivi obliki skrbi za ostarele. Rada bi vam predstavila te možnosti, saj se tudi v našem okolju vedno bolj čuti potreba po še kateri drugačni obliki, kot je le klasičen dom. V Hilderheimu smo si ogledali tak»neklasični« dom za ostarele. Stoji v središču mesta vzelo prometni ulici. Enonadstropna stavba je grajena okrog čudovitega vrta. V kleti so garaže in drugi pomožni prostori, v prvem nadstropju pa varovana stanovanja za najem. Mladi arhitekt, ki je pred 40 leti projektiral ta dom, je imel za izhodišče željo, v kakšnem domu bi rad na stara leta živel sam. Okrog stavbe na zunanji strani vodi hodnik, ki blaži hrup iz ulice, istočasno pa omogoča gibanje dementnim osebam. Stanovanja so prilagojena invalidom (ravna tla v kopalnicah brez tuš kabin, umivalniki, ki omogočajo lažji dostop osebam na vozičkih, na več mestih so vrvice za klic na pomoč, zanimivi so telefoni z rdečim in zelenim gumbom. Z rdečim gumbom stanovalec pokliče pomoč, kot je čiščenje, nega, hrana itd., z zelenim gumbom pa se javlja ob določenih urah v dnevu in s tem obvešča osebje doma, da je z njim vse v redu. Če se ne javi, pridejo preverit, kaj je narobe. Iz vseh prostorov je izhod na vrt. Seveda je gibanje med nadstropji omogočeno z dvigalom. Za varovance, ki potrebujejo več pomoči, so namenjena t. i. gospodinjstva v pritličju. To so skupnosti od 8 do največ 13 varovancev, s katerimi je ves čas zaposlena oseba - imenovana »gospodinja«. Arhitekt, kije snoval ta projekt, je vedel, da se starejši večji del časa, ko še živijo sami, najraje zadržujejo ob ognjišču oziroma štedilniku, kjer se vse dogaja okrog priprave hrane. Osrednji prostor v takšnem gospodinjstvu je kuhinja s štedilnikom, ki je obrnjenen proti dnevnemu prostoru. Člani gospodinjstva sami izbirajo, kaj bodo kuhali, in pri tem po svojih močeh pomagajo. Dogajanje lahko opazujejo tudi nepokretni na vozičkih in posteljah, saj jim čas tako mine veliko hitreje in prijetneje.Tudi dnevni prostor je grajen tako, da omogoča več dejavnosti, kot so: opazovanje vrveža na ulici, gledanje televizije, branje ali družabne igre. Iz njega je en izhod na pokrito teraso, od tam pa na vrt s paviljonom v sredini. Drugi je na hodnik, iz katerega vodijo vrata v sobe stanovalcev, ki so praviloma enoposteljne. Tudi izteh sob je izhod na pokrito teraso in vrt. Stanovalci imajo lahko tudi nekaj svojega pohištva in domače živali. Druga stvar, ki je poleg skupne priprave hrane vodila arhitekta, je bila estetika, s katero je ustvaril občutek prijetnega bivanja v domu. Lepe stvari dvigajo duha in človeka, odvračajo od misli na bolezen in starost. Zato je vsa hiša prijetno opremljena in okrašena z dekoracijami. Veliko stvari v domu opravljajo prostovoljci, ki v popoldanskem času kuhajo kavo ne le za varovance, ampak tudi za obiskovalce. Skrbijo za vrt, izdajajo revijo, varovance spremljajo v mesto, jim berejo itd. V Bielefeldu smo si ogledali drugi t. i. »Bielefeldski model«. To je naselje varovanih stanovanj, ki ustrezajo standardom za invalide oz. starejše osebe. V naselju je t. i. kafetarnica, to je prostor v velikosti dveh povprečnih stanovanj, ki ima kuhinjo s štedilnikom, obrnjenim v dnevni prostor.Tu gospodinja skupaj s stanovalci pripravi dnevno 25-30 kosil, ki jih stanovalci lahko koristijo. Prostor je nekakšna servirna točka, kjer si stanovalci naročajo tudi ostale storitve, seveda proti plačilu. V varovanem stanovanju lahko starejša oseba ostane do smrti, saj je pomoč organizirana tako, da seji ni potrebno seliti v dom.Tudi pri tej obliki skrbi za ostarele veliko sodelujejo prostovoljci. Takšne »kafetarnice« so tudi v ostalih naseljih, kjer živi več ostarelih oseb, tako da je pomoč tem osebam hitra in učinkovita. Po vsem opisanem je zelo na mestu vprašanje, kje smo v Sloveniji na tem področju. Obe opisani obliki skrbi za ostarele sta zelo dober namig za organiziranje podobnega varstva tudi pri nas. Mogoče je potrebno le nekaj dobre volje in malenkostni zakonski popravki, manj kompliciranja glede sanitarnih in tržnih ovir, predvsem pa resna predstava o tem, kako bi mi, ki smo sedaj sicer še polno aktivni - a čas nezadržno beži - radi preživljali starost. Če se zavedamo dejstva, da populacija starejših narašča, mladi pa zaradi prezaposlenosti ne morejo nuditi toliko pomoči kot v prejšnjih časih, moramo zbrati pogum in razmisliti o podobnih načinih kot v Nemčiji, da nas ne bo strah starosti. mag. Majda Vrh Primer dobre prakse najdemo tudi pri nas Dom sv. Martina v Bohinju foto: Franc Debeijak Lani, v mesecu maju, ko smo se mudili na delovnem obisku v Občini Bohinj, smo med drugim obiskali tudi podoben dom za starejše, kot je opisan v prejšnjem prispevku. Pred dobrima dvema letoma so v Srednji vasi v Bohinju odprli dom za starejše, katerega vodilno geslo je: »Dom naj bo zrcalo domačega ognjišča.« foto Lidija Čop Obisk pri najstarejši članici društva upokojencev Velike Lašče Na njen rojstni dan, ob božiču, 25. decembra, smo v Domu starejših občanov na Bokalcih v Ljubljani obiskali 99-letno gospo Marijo Skubic. Pri svojih letih je še vedno bistrega duha, našega obiska pa se je zelo razveselila. Gospa Marija tudi na svojem novem domu veliko bere, in to še brez očal. Ob našem obisku je tako z zanimanjem vzela v roke Pratiko, ki ji jo je prinesla nečakinja Minka. Ob koncu našega obiska pa si je zaželela, da bi jo večrat obiskali. Franc Ivane Dom sestavljajo tri klasično zidane hiše, ki so povezane veno bivalno celoto. V njem je 43 sob, prednost pri sprejemu pa imajo starostniki s stalnim bivališčem v občini Bohinj. Novo zaposlitev je ob odprtju doma našlo trideset domačinov. Ta dom predstavlja primer dobre prakse, kakšen naj bo dom za starejše - majhen, da se počutiš kot doma, a obenem vpet v okolje. V avli doma se stanovalci jeseni in pozimi radi zadržujejo ob topli kmečki peči, spomladi pa po svojih zmožnostih pomagajo pri delu na domski njivici, kjer skupaj z zaposlenimi skrbijo za pridelek sveže zelenjave in lepo urejene gredice s cvetjem. V domu potekajo tudi številne aktivnosti, ki stanovalcem popestrijo njihovo preživljanje jeseni življenja. Po njihovih zmožnostih jih zaposleni doma vključujejo v vsakdanja opravila z namenom vzpostavljanja sožitja in skupne povezanosti. Na drugi strani pa se tudi stanovalci čutijo odgovorne za njim zaupano jim področje ali opravilo. S tem se še vedno počutijo koristne in sprejete, kljub temu da so svoj dom zapustili kot osebe, ki same zase niso več sposobne skrbeti. foto Lidija Čop Prijetnost, toplina in domačnost doma, ki stanovalce spremlja v vsakem prostoru, sledijo vodilnemu geslu. Tu se stanovalci resnično počutijo kot doma. Lidija Čop PODJETNIŠKE in DRUGE INFORMACIJE Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portai.si. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št. 01/8950-610, 031/647-793 ali na e-naslovu: info@rc-kocevjeribnica.si. 1. Javni razpis za podporo malim in srednje velikim podjetjem, ki izvajajo raziskave in razvoj - program EUROSTARS, v okviru iniciative EUREKA. Rok: 24. 3. 2011. 2. 3. javni razpis za ukrep posodabljanje kmetijskih gospodarstev-ukrep 121 za leto 2010, za naložbe na področju rastlinske pridelave. Rok: do vključno 15. 3. 2011, do 24. ure. 3. Javni razpis za ukrep 122 Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2010 (gozdna infrastruktura). Rok: 1.3. 2011, do 24. ure. 4. Javni razpis za sofinanciranje operacij za povečanje učinkovitosti rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 - UREE1 v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 6. 3. 2013. 5. Javni razpis štipendij za študijske obiske slovenskih dijakov in študentov v tujini v letu 2010 in 2011. Rok: do vključno 31. 12. 2011 oziroma do porabe sredstev. 6. Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov/ absolvent - aktiviraj in zaposli se II!«. Rok: 31. 3. 2011, do 12. ure. 7. Skupni mednarodni 3. javni razpis za sofinanciranje raziskovalno razvojnih projektov v okviru iniciative WoodWisdom-Net 2 in 5. javni razpis za sofinanciranje raziskovalno razvojnih projektov v okviru iniciative Era-Net Bioenergy. Rok: 31.3. 2011, do 12. ure. 8. Javni razpis št. 1/2011 za podelitev znakov kakovosti v graditeljstvu 2011. Rok: do 4. 11. 2011. 9. Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za leta 2010, 2011 in 2012 (DOLB 2). Roki: do 31. 1. 2012, oziroma do porabe sredstev. 10. Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2010 in 2011 (KNLB 2). Rok: 3. 3. 2011 oziroma do porabe sredstev. 11. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 44P010. Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 3. 2011. 12. Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2010 in 2011. Rok: 9. 2. 2011, 12.4. 2011, 7.6.2011 in 9. 9. 2011. 13. Javni razpis za program »zaposli.me/ spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb«. Rok: 25. 2. 2011 oziroma do porabe sredstev. PRIKRITI DAVKI Mlinsko kolo za vratom državljanov Kdoželi plačevati davke? Verjetno nihče.To pa ni edina nadloga, ki prenekateremu državljanu, občanu, malemu podjetniku ali obrtniku greni življenje. Poleg davkov moramo plačevati tudi t. i. »prikrite davke«, katere nam posredno nalaga država. To so npr.: obvezna članarina v obrtni ter kmetijsko-gozdarski zbornici, RTV-naročnina, dajatve Sazasu, zasoljene cene dimnikarskih storitev, drago gorivo, kurilno olje, elektrika, voda, odvoz smeti... Pri nekaterih od naštetih ima »pristavljen pisker« država (s trošarinami, taksam i...). Država nam določene dajatve nalaga kot obvezne, čeprav od njih mogoče nimamo nobenih koristi (članarine v zbornicah, RTV-naročnina ...) in določa neposredno ali posredno njihovo višino. Najde se tudi kakšna, na katero ima vpliv občina (cena vode, najema grobov, odvoza smeti, višina nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč...). ZARES ZAUKINITEVOBVEZNEGAČLANSTVA V OBRTNI ZBORNICI (OZS) Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije združuje dobrih 52.000 članov, od katerih več kot 85 % obratov zaposluje od 0 do 3 delavce. Članstvo v OZS stane mesečno od 10 evrov, kolikor plača samostojni podjetnik brez zaposlenih, do 50 evrov, kolikor plača podjetje z 10 in več zaposlenimi. Članarino so po zakonu dolžna plačevati vsa podjetja, ki opravljajo obrtno dejavnost ali obrti podobno dejavnost. Obrtnih dejavnosti je skupaj s pojasnili, kaj vse sodi mednje, več kot 130, obrti podobnih je več kot 430. Mnogi člani OZS se pritožujejo nad višino in obveznostjo plačevanja članarine ter da od OZS nimajo nobene koristi. Vprašljiva je gospodarnost poslovanja OZS in ali resnično zastopa interese članov. Zgovorne so spodnje medijske objave: - Poleti 2010 smo lahko zasledili v medjih: Nekdanji generalni sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Viljem Pšeničny je ob odhodu prejel 12 mesečnih plač odpravnine, skupaj okoli 146.000 eurov bruto. - V novembru 2010 so mediji zapisali, da je OZS Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve posredovala pripombe in predloge k predlogu novele Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki bi po njihovem mnenju prispevali k zmanjšanju obsega dela in zaposlovanja na črno. Med drugim je treba po njihovi oceni "sosedsko pomoč" prepovedati na vseh tistih področjih, ki so nevarna za zdravje in premoženje oseb oziroma imajo negativen vpliv na okolje, kot na primer popravila motornih vozil in motornih koles, vodovodne, plinske, ogrevalne in prezračevalne instalacije, elektro instalacije in graditev objektov. OZS se zavzema, da bi se delo v lastni režiji dopustilo, če se opravlja v krogu družine oziroma oseb, ki živijo na istem naslovu. (Torej, sosed ti ne sme »mopeda pošvasat«). Leta 2006 je postalo članstvo v Gospodarski zbornici (GZS) prostovoljno. Od takrat je izgubila % članov, kljub temu pa še vedno uspešno deluje in zastopa interese gospodarstva. Zaradi vsega naštetega in ker predstavlja članarina v Obrtni zbornici veliko in nepotrebno finančno obremenitev za male podjetnike in obrtnike, smo v stranki Zares, na Odboru za gospodarstvo in finance, podprli predlog za ukinitev obveznega članstva v Obrtni zbornici. Andrej Kraševec Zares, član Odbora za gospodarstvo in finance \ Brezposelnih že preko 110.000! Zavod RS za zaposlovanje je v začetku januarja 2011 presenetil z novico, da je bilo konec decembra 2010 registriranih 110.021 brezposelnih, kar je 6 % več kot novembra in 13,8 % več kot decembra lani. Kljub napovedim premiera Boruta Pahorja, da gospodarstvo okreva in da se stvari izboljšujejo, podatki kažejo drugače. Na laž ga postavlja njegova lastna ministrica za gospodarstvo, Radičeva, kije napovedala, da bo šlo v letu 2011 še veliko podjetij v stečaj in se bo brezposelnost še povečala. Sama pa je, namesto da bi sredstva, namenjena podjetjem v težavah, le-ta tem tudi zagotovila, kar 10 mio eur raje pospravila v proračunsko rezervo in tako umetno dvignila realizacijo ministrstva, ki ga vodi. In kaj so imela od tega podjetja? Nič! Koliko delovnih mest in zaposlitev seje s tem ohranilo? Nič! Značilnost te vlade in ministrstev je, da se vsak minister zanima samo za svoje področje, namesto da bi sodelovali, saj je sodelovanje v krizi nujno. V sedanjih razmerah bi pričakovali sodelovanje med Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za finance in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki vključuje tudi invalide. S pravimi ukrepi bi lahko ustvarili okolje za ustanovitev in ohranitev delovnih mest. Podjetniki so pripravljeni veliko narediti, če jim država pusti delati, ne pa da jih z vsakim novim ukrepom dodatno obremenjuje. Vlada Boruta Pahorja dela Sloveniji veliko škodo! Preko vseh razumnih meja nas zadolžuje, dodatno obremenjuje državljanke in državljane, gospodarstvo in razvoj duši s slabimi ukrepi, da ne govorimo o tem, da je že zdavnaj izgubila kompas in ne vidi ne cilja ne poti, po kateri bi do tja prišla. Zdaj ¿e to končno ugotovil tudi del ministrske ekipe, ki pa je pri tej plovbi v neznano doslej pridno sodeloval in izkoriščal priložnosti, ki jih je taka plovba nudila. Naloga vlade in politike je, da skrbi za državljane in ustvarja pogoje, da se lahko izobražujejo, delajo in ustvarjajo. Ta vlada tega očitno ne zna in je ne skrbi 110.000 brezposelnih in njihove družine. Zakaj jo potem sploh potrebujemo? V poslanski pisarni v prostorih Občine Velike Lašče bom 7. marca 2011 od 17.30 do 19.00. Lahko me pokličete na tel.: 01/478-95-35 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije hrana kot podpora zdravtjenju Veliko zdravstvenih težav lahko preprečimo ali ozdravimo s pomočjo pravilno izbrane in pripravljene hrane. Pri resnejših težavah hrana predstavlja pomembno podporo, ki pospeši in olajša zdravljenje. Zato je dobro spoznati skozi tisočletja preverjen sistem daoistične prehrane, ki predstavlja enega od glavnih stebrov tradicionalne kitajske medicine. Sistem dao prehrane - modrost ravnotežja »Hrana je zdravilo in zdravilo je hrana,« pravi kitajski pregovor, in to resnico s pridom uporablja starodavni sistem daoistične prehrane (v nadaljevanju dao prehrana), s katerim se preprečujejo in zdravijo bolezni. Plemenitost tradicionalne kitajske medicine je med drugim tudi v tem, da želi v prvi vrsti preprečiti nastanek bolezni s pravilno prehrano, gibanjem ... Če se bolezen vseeno pojavi, pa bo na vse možne načine odpravila pogoje, ki ji omogočajo gostovanje pri nas. Dao prehrana je tako poleg energijskega gibanja (taiji, qigong, daoyin), akupunkture, akupresure, zeliščne terapije in masaže eden od petih stebrov tradicionalne kitajske medicine. Prav ta celostni pristop tradicionalne kitajske medicine k obravnavi posameznikovega zdravstvenega položaja in zdravljenja je vir njene uspešnosti in s tem priznavanja. Kot celotna tradicionalna kitajska medicina temelji tudi sistem dao prehrane na načelu ravnotežja med yinom in yangom (dinamičnih sil, ki skupaj ustvarjata vse v vesolju) ter energijah petih elementov. Pet elementov ali pet faz energije (les, ogenj, zemlja, kovina in voda), ki so manifestacija yina in yanga, ponazarja temeljne sile narave, njihov ustvarjalni cikel, nenehno spreminjanje in medsebojno delovanje pa omogoča življenje. V nasprotju z zahodnjaškim pogledom na hrano, ki se ukvarja s kalorijami, vsebnostjo in količino vitaminov, ogljikovih hidratov, maščob itd., sistem dao prehrane loči živila predvsem po njihovih energijskih lastnostih, torej po njihovem delovanju pri vzpostavljanju ravnotežja v telesu, umu in duhu, S tem pa odpravlja vzroke naših težav, ne le simptomov. Bolezen kot izraz neravnotežja Po tradicionalni kitajski medicini je vsaka bolezen posledica neravnotežja v telesu, umu in duhu, ravnotežje pa je sinonim za zdravo, zadovoljno in dolgo življenje. Človekovo zdravje torej temelji na uravnoteženem in nepretrganem toku qija (čija) - življenjske energije po yin inyang meridianih (kanalih življenjske energije). Ravnotežje v telesu lahko porušijo: -zunanji dejavniki (veter, mraz,vročina,vlaga,suša, ogenj ali kombinacije le-teh); med katere vse bolj sodita tudi hrup in onesnaženost; - notranji dejavniki, kot so stres, šok in pretirano navdušenje ter negativna čustva (jeza, zaskrbljenost, žalost, strah); - nevtralni dejavniki (življenjski slog, prehranjevalne navade, gibalne navade ...) in naša prepričanja o virusih, bakterijah in poškodbah. In dobro je vedeti, da bo ponovno vzpostavljanje našega notranjega ravnotežja toliko uspešnejše, če se ga lotimo iz več koncev. Zato je dobrodošla tudi podpora s primerno prehrano. Razlog za izjemno uspešnost sistema dao prehrane pri vzpostavljanju ravnotežja oziroma zdravja je tudi ta, da je lahko dieta prilagojena zelo specifičnim potrebam posameznika ali njegovemu zdravstvenemu položaju, To je vse prej kot tog sistem, ki pri predpisovanju vsakdanje zdravilne prehrane upošteva našo zemljepisno lego, letni čas, fizionomijo, energijsko stanje, čustvovanje, življenjski slog, način priprave hrane, starost, idr., saj se ljudje razlikujemo in imamo različne potrebe. Vseeno pa pri določenih zdravstvenih težavah (visok pritisk, sladkorna bolezen ...), ki so povezane z določenimi organi (ledvica, srce ...), lahko govorimo o načelno priporočljivi dieti, ki pomaga pri odpravljanu le-teh težav, Ta načelna priporočila pa so na brezplačnih predavanjih enkrat mesečno predstavljena tudi v knjižnici Velike Lašče. Dobrodošli! Živa Pogačnik V okviru projekta Varuh Vrlin ZAHVALA-POHVALA Kar nekaj let smo v Rutah čakali infrastrukturnih sprememb. V Trobli je bilo navedeno, da se bodo izvajala dela v letu 2010. Vaščani smo sicer v te napovedi sprva dvomili. V avgustu so se najprej začeli zbirati podpisi in soglasja za napeljavo optičnega kabla. Kmalu zatem so se zaradi teže težkih mimovozečih tovornjakov začela tresti tla in hkrati tudi stekla na oknih bližnjih hiš. Takrat smo si rekli: »Zdaj gre zares.« Okrog hiš so vozili tovornjaki in bagri. Navažali so zemljo in pesek, teptali tla, itd. Sreča v nesreči. Zaradi strukture tal okrog naše hiše so dokončno popokale na več mestih že zdavnaj dotrajane vodovodne cevi. Kljub visoki vročini in suši so nastajala jezerca, potočki, vode je bilo kar naenkrat povsod veliko. G. Belaj je začel s svojo neutrudno ekipo in z vsemi stroji odpravljati napake na vodovodu. Končali so tik pred zdajci, saj so delali vse dni od jutra do večera, ker dela ni bilo malo. Obnovo vodovoda bo potrebno izvesti še po vsej trasi. Vasi so že dobivale novo podobo. Ceste so bile že pripravljene za polaganje asfalta. Hkrati so zaživele vasi in njihovi vaščani. Med vaščani so se pojavljale želje po ureditvi svojih dvorišč in okolice. Tudi nam se je porajala ta želja že zelo dolgo. Vedeli smo, da je ta korak velik zalogaj. Tokrat nas je po ogledu terena vzpodbudil in dal korajžo g. Primož, direktor izvajalca Mapri, d. o. o. Začela so se dela. Veliko je bilo kopanja, odvažanja, nasipavanja in teptanja. Vsa ekipa, ni bilo malo članov, se je močno potrudila. Vse dni se je delalo s polno paro. Delo je bilo opravljeno strokovno in cenovno zelo ugodno. Z zelo veliko dobre volje, kar pa je tudi zelo pomembno. Že večkrat smo po vaseh izražali jezo, nezadovoljstvo nad našo občino, češ da nas zanemarja. Tokrat pa je ravno obratno. Sedaj se je lepše voziti, se sprehajati, vozijo se lahko tudi invalidi, tudi kolesarji so bolj zadovoljni, skratka vsi. Zahvala občini pri izbiri izvajalca del in vsem, ki so sodelovali pri tem, lahko rečemo, zgodovinskem projektu. Prav tako tudi ne skrivamo veselja za novozgrajeni gasilski dom. Seveda imamo še kar nekaj želja, teh ne bo nikoli zmanjkalo. V Rute prihajajo nove krajanke in krajani, zato ni bojazni, da bi postale naše vasi zapuščene. Selo, 11.1.2011, "letečt računovodski servis Lašče - Ribnica - Grosuplje - Videm - Ljubljana več kot 10-letne izkušnje odlične reference najnižje cene dosegljivi praktično non-stop prevzem dokumentov na vašem sedežu GO-GA Kozjekin partner d.n.o. Mala Slevica 58/B VELIKE LAŠČE 01 7889-409 051 311-766 goga.kozjek@gmail.com STEKLARSTVO PETER HREN, s. p. Gradež 14,1311 Turjak gsm: 031/35 66 68 tel.: 01/788 13 66 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve PTIČKA IZ VRTIČKA JAZ SEM PTIČKA IZ VRTIČKA, KI LETAM SEM TER TJA, Z DREVESA NA DREVO IN GLEDAM V ZVEZDNATO NEBO. VSA VESELA POJEM PESMI CICI, CICI, DO, DA OTROCI MOJI MALI, Z MANO ZAPOJO, CICI, CICI, DO. DANES JE SPET NOVI DAN, NEJČEKV VRTEC JE POSLAN, TAM SE SMEJE IN IGRA, SAJ VE, DA KMALU BO DOMA. PTIČKA IZ VRTIČKA NA OKNO PRILETI IN ZAPOJE CICI, CICI, DO. NEJČEK MOJ MALI, NAJ TI V VRTCU BO LEPO. NEJČEK PA Z ROKICO POMAHA JI V SLOVO. Jelka Robinik RENAULT KLANCAR, D.o.O. GroznikovaH 1000 Ljubljana (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72001 E-mail: klanca r@dealer.renault.si POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA >>$AT- antenski sistemi Peler Inčeuar s.p, Merharleva Z, Hlbnlca. gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-l in SLO-2. POP A ( » (3) ■ JT----' l««l«n UJNIIJA A ILOVENIJl ' ' Vabimo vas v zobno ordinacijo PreNaDENT v Dragi, v CUDV Draga na Igu, kjer hitro in kvalitetno poskrbimo za zdravje vašega zobovja in vam zagotovimo lep nasmeh. Ponujamo estetske plombe, protetično oskrbo, zdravljenja zob in dlesni, beljenja, implantóte, PréNaDENT najnovejšega LASERSKEGA SISTEMA Draga 1, IG tel: 040 934 000 Naročanje vsak delavnik od 8.00 do 18.00. Kino - Velike Lašče KlNOPROGRAM ZA FEBRUAR 2011 PETEK AMERIŠKA USPESNICA - PUSTOLOVSKI 11.FEB. HARRY POTTER in svetinje smrti OB 19.00 V prvem delu zaključka magične sage se Harry Potter in njegova prijatelja Ron ter Hermiona znajdejo med najbolj iskanimi čarovniki, saj si je zlobni lord Mrlakenstein pokoril ministrstvo za čaranje in skuša odstraniti vse, ki ogrožajo njegovo vladavino. Harry želi najti in uničiti uročene artefakte, ki Mrlakensteina ohranjajo pri življenju, toda ker ga na vsakem koraku zasledujeta strahovlada in smrtonosni stvori, edino upanje ostajata zvesta prijatelja in lastne spretnosti vihtenja čarobne palice. DOLŽINA: 2 uri in 26 minut. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA-TRILER 18. FEB. AMERIČAN OB 19.00 Morilec Jack je resnični umetnik svojega poklica, toda po zapleteni in sko- rajda usodni akciji na Švedskem se odloči upokojiti. Od delodajalca Larryja sprejeme zadnje naročilo, ki ga vodi na italijansko podeželje. Med izdelavo ostrostrelskega orožja njegove notranje dvome dodatno okrepi prijateljevanje z ostarelim duhovnikom in romanca s simpatično Claro. Toda ko je soočen z novo nevarnostjo, mora končati spletko in v boju za svoje življenje znova prijeti za orožje. DOLŽINA: 1 ura in 45 minut. NEDELJA AMERIŠKA USPEŠNICA - ANIMIRANI 20. FEB. M EGA UM OB 17.00 Ustvarjalci zabavne animacije Madagaskar predstavljajo veličastni dvoboj med dobrim in zlim, ki ga že vse od mladosti bijeta plemeniti Metroman in zlovešči Megaum. Po neskončnem številu porazov Megaum naposled uspe svojega smrtnega sovražnika spraviti v past in uničiti. Toda brez pravega nasprotnika življenje Megauma nima več pravega smisla, zato se čudaški zlobnež odloči ustvariti novega superjunaka, kar po njegovi stari navadi povzroči popolno katastrofo in kaos. DOLŽINA: 1 ura in 36 minut. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - SRHLJIVKA 25. FEB. PARANORMALNO 2 OB 19.00 Ena najbolj uspešnih in presunljivih grozljivk leta 2009 se vrača na kraj zlo- čina - v skrivnostno hišo, kjer se odvijajo paranormalni pojavi. Kljub novim lastnikom skrivnostno prekletstvo nadaljuje svoje nerazložljivo poslanstvo groze in ustrahovanja, Kamere so znova nema priča pojavljanja nerazložljivih zvokov, srhljivih odtisov in premikanja predmetov, ki napovedujejo vnovičen prihod in prevlado srhljivega zla ... DOLŽINA: 1 uri in 31 minut. NEDELJA AMERIŠKA USPEŠNICA - DRUŽINSKI 27. feb. ZGODBE IZ NARNIJE potovanje potepuške zarje OB 17.00 Po dveh nepozabnih dogodivščinah se Lucy in Edmund Pevensie znova vr- neta v čarobno Narnio in s seboj pripeljeta nadležnega bratranca Eustaca. Pridružijo se princu Kaspijanu, ki s kraljevo ladjo Potepuška zarja pluje na rob sveta, da bi rešil magično domovino pred grozečim propadom. Na poti se morajo spopasti s temačnimi trgovci, s sužnji, čarobnimi škrati, divjimi zmaji in uročenimi bitji iz morskih globin, cilj pa lahko dosežejo le tisti, ki premorejo največ poguma, premetenosti in srčnosti. DOLŽINA: 1 ura in 59 minut. Kino - Velike Lašče KINOPROGRAM ZA MAREC 2011 PETEK 4. MAR. PETEK 11. MAR OB 19.00 PETEK 18. MAR. OB 19.00 NEDELJA 20. MAR. OB 17.00 PETEK 25. MAR. OB 19.00 NEDELJA 27. MAR. OB 17.00 KINO PREDSTAVA ODPADE ZARADI ABONMAJSKE PREDSTAVE AMERIŠKA USPEŠNICA - ROMANTIČNI TRILER TURIST AMERIŠKA USPEŠNICA - KOMEDIJA NJUNA DRUŽINA Režiser komedij Ameriška pita, Vse o fantu in Ameriške sanje gledalce še v tretje popelje v komični svet Grega Fockerja, ki si je po desetih letih zakona in dveh sinovih končno zaslužil spoštovanje nergaškega in nezaupljivega tasta Jacka. Toda po novih sporazumih zaradi Gregovega občasnega dela v farmacevtski družbi se v upokojenem agentu CIE Jacku znova zbudijo zle slutnje. Zabavna serija katastrof je neizogibna, ko mora nesrečni zet na rojstni dan obeh sinov pred vsemi sorodniki ponovno dokazati svoje poštene namene. DOLŽINA: lura in 38 minut. KOMEDIJA LETA 2010! AMERIŠKA USPEŠNICA - SRHLJIVKA SPUSTI ME K SEBI Režiser srhljivega spektakla Pošastno predstavlja zgodbo o 12-letnem Ovvenu, ki je vsakdan deležen nadlegovanja nasilnih sovrstnikov, razumevanja pa ne najde niti pri preobremenjenih starših. Življenje se mu spremeni s prihodom skrivnostne deklice Abby, saj v njej prepozna sorodno dušo.Toda niz grozljivih umorov, ki pretresejo mesto, v dečkovi domišljiji vzbudi številne sume in strahove, da Abby obdaja zelo temačna in smrtonosna skrivnost... DOLŽINA: 1 ura in 56 minut. AMERIŠKA USPEŠNICA - OTROŠKI, DRUŽINSKI MALI NIKOLAS Za malega Nikca je življenje popolno: ima ljubeče starše, čudovite prijatelje in nobene želje, da bi se kaj spremenilo. Nekega dne pa ga mimobežen pogovor med staršema napelje na misel, da bo dobil bratca. Zdaj je prepričan, da se mu obeta le še najslabše. Mama in oče ne bosta imela več časa zanj, morda ga bosta celo zapustila. Nekaj je treba ukreniti! Najprej Nikec postane najbolj priden fant na svetu, starša mora prepričati, da brez njega ne moreta. A kaj ko se trudi preveč in se vsa pospravljanja po hiši končajo s še večjim neredom, Nikec pa si nakoplje le mamino in očetovo jezo. Zdaj je čas, da fant skupaj s prijatelji spremeni pristop. Idej, kako se znebiti nezaželenega prišleka, jim ne manjka. In prav ko se zdi, da se jim bodo načrti posrečili, Nikec sreča sošolca, čigar mama je pravkar rodila. Imeti bratca je krasno, lahko ga naučiš vseh možnih reči! DOLŽINA: 1 ura in 40 minut. Režiser oskarjevske drame Življenje drugih sledi privlačni in skrivnostni Elise, ki si na begu pred oblastmi za naključno žrtev izbere nič hudega slutečega učitelja Franka. V Benetkah ga Elise omreži in s tem zasledovalce prepriča, da je Frank njen bivši ljubimec, zelo iskan finančnik, ki je poneveril več milijard dolarjev. Ko se vzgodbo vmešajo hladnokrvni kriminalci, se presenečeni Frankznajde v smrtonosni nevarnosti, toda v zgodbi premetenih prevar nič ni tako, kot se zdi na prvi pogled. DOLŽINA: 1 ura in 43 minut. AMERIŠKA USPEŠNICA - AKCIJSKI FILM UPOKOJENI, OBOROŽENI, NEVARNI Nekdanji agent CIE zbira upokojene vohune, da bi odkril zaroto, ki skriva temno preteklost predsedniškega namestnika. Frank Moses je nekdanji agent CIE, ki živi normalno mirno življenje. Vse do trenutka, dokler se ne pojavi morilec z namenom, da ga likvidira. Identiteta tajnega agenta Franka Mosesa je odkrita in njegova ljubezen ogrožena, zato mora zbrati svojo staro ekipo in odkriti, kdo ga želi uničiti. DOLŽINA: 1 ura in 41 minut. ZAHVALA ob slovesu naše drage Irene JAKŠE Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in bili z nami v teh težkih trenutkih. Za vedno bo ostala v naših srcih. Njen mož Primož in sin Luka s Špelo. Ko ugasnejo luči ljudi in utihne nemir sveta, tedaj zagledamo zvezde, tedaj spet zaslišimo tišino. (Phil Bosmans) ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi mame, babice in nečakinje Amalije VINTAR iz Podu lake. Zahvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnjo pot ter vsem, ki jo boste ohranili v svojem srcu. Hvala za vse darovano cvetje in sveče. Žalujoči vsi njeni. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata in tasta Franca BRODNIKA (26. 1. 1929-9.1.2011) izVelikih Lašč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, zanj molili, darovali cvetje, sveče ter svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Vladimirju Jaksetiču za lepo opravljen obred in bogoslužje ter za njegove spodbudne misli. Ob žalostnem trenutku bi se radi zahvalili pogrebnemu zavodu Zakrajšekza vso organizacijo, Velikolaškim gasilcem ter pevcem. Žalujoča žena Marija in vsi njegovi. Če utrne se ti solza, naj ne sproži je trpljenje, to naj bo le solza, ki prinaša jo življenje. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Marije BAVDEK iz Zazida 12, Velike Lašče, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvalo izrekamo tudi g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem in pogrebnemu zavodu Zakrajšekza opravljene storitve. Žalujoči vsi njeni. 0 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA, d.o.o. LEILA, Višja strokovna šola, d. o. o. Mencingerjeva 7,1000 Ljubljana T: 040/561 896, e-nasiov:irena.marinko@guest.arnes.si, www.ieiia.si vpisuje v višješolski strokovni program: POSLOVNI SEKRETAR K vpisu vabimo vse, ki želijo pridobiti višjo izobrazbo in naziv poslovni sekretar oziroma poslovna sekretarka. Specializirani smo za izobraževanje poslovnih sekretarjev, zato vsebine pri večini predmetov vsebujejo praktične primere, značilne prav za delovna mesta, na katerih delajo poslovni sekretarji. Izobraževanje izvajajo predavatelji z univerzitetno izobrazbo, magisterijem ali doktoratom, ki imajo izkušnje pri delu v gospodarstvu in poučevanju in uporabljajo sodobne učne metode. Študenti imajo možnost, da zaključijo študij prej kot v dveh letih, obstaja pa tudi možnost študija na daljavo. Šolnina je med najnižjimi v Sloveniji in vključuje vpisnino, učno gradivo, ponavljanje izpitov in individualne izpite. V šoli razvijamo pozitivno vzdušje in veselje do študija. Izobraževanje poteka na prijetni lokaciji v centru Ljubljane. S študenti delamo individualno. Ne pomenijo nam le številk, ampak ljudi, s katerimi imamo pogoste in prijateljske stike. TEČAJ ORIENTALSKEGA PLESA V VELIKIH LAŠČAH VVelikih Laščah že 3. leto poteka tečaj orientalskega . plesa. Pridružite se nam tudi vi in si podarite darilo^^ ženskosti, vašim najmlajšim pa zabavo ob ritmih orientalske pop glasbe in popularnih svetovnih izvajalcev. Od začetka februarja sprejemamo v začetno skupino odraslih in skupino otrok nove člane. Tečaji potekajo v zgornji dvorani Levstikovega doma v Velikih Laščah: Odrasli:-torek: 19.30-21.001 Otroci: -sreda: 17.30-18.40 Tečaja vodi Tina Jaklič, kije s plesom pričelaže vzgodnjih letih s showdanceom, Pr'Jave- ^ orientalski ples pa jo navdušuježe 6 let. Tina svojeznanje stalno izpopolnjuje na "41 951 467 ali delavnicahtakodoma kot tudi vtujini in je članica plesne skupine Navvar. jaklic.tinagmail.com MEDNARODNA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJANA IBS MEDNARODNA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJANA Mencingerjeva 7,1000 Ljubljana telefon: 040/561 896, e-naslov: info@ibs.si, www.ibs.si vpisuje v akreditirani visokošolski strokovni program: MEDNARODNO POSLOVANJE Študenti se pri študiju seznanijo s poslovnimi, upravnimi, ekološkimi in etičnimi vsebinami ter dosežejo visoko stopnjo znanja tujega jezika, pri katerem je poudarek na sproščenem komuniciranju in razumevanju. Predavanja so organizirana tako, da so kar najbolj prilagojena študentom ob delu: potekajo dvakrat tedensko popoldne od 16.30 do 19.45; naenkrat pa je na urniku le en predmet. IBS delno ali v celoti prizna študentom znanje, pridobljeno na drugih visokih šolah. Diplomo je možno pridobiti relativno hitro, ker imamo individualne izpitne roke. Za zaposlene v tujini imamo organizirano učinkovito izobraževanje na daljavo (izpeljano po modelu Open University). Študij in izpiti preko svetovnega spleta so možni tudi za invalide. Naši predavatelji imajo habilitacijo in poučujejo tudi na drugih slovenskih in tujih univerzah in visokih šolah kot so Deakin University, Avstralija, Jammu University, Indija, Kauno Kolegija, Litva, Munich Business School, Nemčija, Pacific University Hawaii, Savonia University of Applied Sciences, Varkaus, Finska, Universita degli studi di Trieste, Italija, Universität Klagenfurt, Avstrija, University of Bolzano, Italija itd. OMMtfVPQVW1 najm^iS^P ßßÜÖÖiEfijtp vr eb>©maca ipscsä "Kil Veliki O šolnik 13, lil4vRob «. 01/788-12-85 iSm:031Y835;149' www.donnacapeka.siXdonnaca.pekaggnaiicom KOLEDAR MIMEDUTIS^ SOBOTA, 12. FEBRUAR, ob 19. uri Levstikov dom, Velike Lašče KDO JE KOLOVRAT - komedija v dveh dejanjih (Narodno zabavni teater Kolovrat) ČETRTEK, 3. MAREC, ob 12. uri trg pred Levstikovim domom, Velike Lašče PREDPUSTNI POZDRAV PTUJSKIH KURENTOV (Občina Velike Lašče) PETEK, 4. MAREC, ob 19.30 Levstikov dom, Velike Lašče 6. ABONMAJSKA PREDSTAVA: REVIZOR v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj (Občina Velike Lašče) PETEK, 25. MAREC, ob 19. uri Kulturni dom, Rob PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU IN DNEVU ŽENA (KUD Rob in Podružnična šola Rob) SOBOTA, 26. MAREC, ob 19. uri Levstikov dom, Velike Lašče PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU (DPŽ Velike Lašče) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.