- Narotujta - Slovensko -amerikanski KOLEDAR za I. 1902. Cm« 25 oantov • »oftts vrad.,* GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Amerika Ste-rr. 24=. 1T©-W" 25. a 1902. Jark Ave. hotel zgorel. Sedemnajst osob je mrtvih. Petdeset ranjenih. V novejšem času dogaja >e ▼ New Yorku neareča sa nearečo in alednja ae je brezdvomno izvolila m •▼oje aredišče Park Avenue. V nedeljo zjutraj ob 2. ari pričel je goreti Park Avenue hotel, blizo 84. olioe. Zgorelo je 17 o*ob in ka-eih petdeset je ranjenih. Ogeuj naatal je v vojašnici 71. polka, ktera je aUla kraj hotela Muogo ljudi trdi, da ao nepoznani lopovi milično vojašnico zažgali. V hotela je nastala nepopisna zmešnjava, vsled ktere je mnogo gostov ponesrečilo. Mnogo nesrečnikov bi se lahko rešilo, kajti oni so vedeli, da je kraj hotela gorelo. Toda oni to gledali akosi okno in ko je tudi hotel priSel goreti, bilojn prepozno. Rešilne priprave v ho* telo so bile pomanjkljiva. Tudi hiše kraj hotela in vojalni-ce so pričele goreti in kacih 260 atanovnikov moralo je bežati na ulico v nočnih oblekah. V vojašnici razstrelilo ie je kacib 1000 fantov streljiva in dinamita. Škodo cenijo na $2,000.000. Po aestnik h. tela Frank Reed, kteri jf tudi ranjen, se bode vsled popuš-Ijivosti moral zagovarjati pri sodišču. Med požarom prišli so v hotel tatovi, ki so odnesli vse, kar jim je prišlo v roke. Goreti je pričelo v tretjem nad stropja vojalnioe, ktera je bila v neprimerno kratkem časa v pla mena. Z nepopisnim Somom po drla se je streha in kmalo na to se ja podrla tudi stena ob 38. ulici. Predno so prišli gasilci na lica mesta, švigal je plamen 30 čevljev visoko is vojašnice. Vsled slabegs vremena so gasiloi prišli preposno na lice mesta. V vojalnioi ao bile shranjena po* trebičine 71. polka in 6. brigade naoijonaln« garda. V vojalnioi je bilo vse polno sabojev streljiva. Naboji so se rasstrelili in krogle so letali na vse strani. Vsled tega ao morali gasilci čakati, dokler ae atreljanje ni končal j. Deaet minut po 2. uri raaatrelilo se je 1000 fan* tov smodnika, kteri je bil shranjen ▼ kleti. Vsled tega je bilo takoj jasno, da je vojalnica zgubljena in gasilci ao čavali bliinjo kolarno ..Metropolitan" poulične železnice. Na Park Ave. hotel ni nihče mislil. Toda kmalo je pričelo tadi v hotelo goreti in na pozorišče ao posvali 6. aotnijo gaailoev, tako da je bilo pri poiaru 40 brizgalnic. Požar v hotela ao najbrže provsročili gostje sami, kajti oni ao odprli okna in gledali groanokrasni prisor. Veter Je saneael v kako aobo iskre in tako je pričelo goreti tudi v hotela in sioer v petem nadstropja. Kljab temu, da so gasiloi storili vse, da rešijo goste, se jim to blago delo ni popolnoma posrečilo. Bko raj na vaehv oknih 6. nadstropja klioali ao nearečniki na pomoč. Na oknih bilo je opaziti poluoblečene ienake in možke, kteri ao a po vadignenimi rokami proaili pomoči. Mnogo goatov je skočilo skosi okno na alioo, od kjer so jih po slali krvaveče in večinoma amrtno ranjene v bolnico. Gasiloi, ki so bili v hotela, so videli več mrtvecev, ktere so zamogli pa ie le potem odatraniti, ko ao ogenj pogaaili. čemu niso goatov pravočasno prebudili, ja prava aganjka, kajti alalabniki hotela ao imeli dovolj časa sa razpolago. V aedmem nad atropja nail i aa gasiloi več mrtvih in nesaveatnih g.istov v posteljah, ktere ao kakor hitra mogote pra-n-ali na praata. V vspenjači nafili so aud nafte, o kterem nihče ne vč kako je tjekaj priiče. Kmalo na to, ko je pričelo v hotela goreti, pojavili so se v sobab gostov tudi tatovi, od kterih so p? le jed nega vjeli. V eoboto in nedeljo ata umrli dva oaobi, kteri ata pri poiaru v hotelu Park Ave. aadobili rane. ▼ Bellevue bolnici je Se šeBt osob, ktere so bile nevarno ranjene, vendar ae je pa njihovo stanje izboljšala. Ker je posestnik hotela tudi ranjen, vršila se beda preiskava kadar okreva. Vihar v New Yorku. Že Štirinajst let ni bilo v New Yorku ia okolici tacega viharja, k& kor v noči od minolega petka na soboto. Meeto je bilo skoraj popolnoma ločeno od druzih mest, kaj t' vse brsojavne in telefonske žica ao bile potrgane in so s zlomljenimi drevesi in vejami zajed no ležale pc mestnih uiict k. Neštavilo konj je poginilo, ker ao vsled dežja, snega in toče spoizlej poti popadali natla in si polom li noge. Žice brooklyn ske pouliči.e železnice so večinoma potrgane i ji le malo vozov je bilo opaziti na ulicah. Električna žica je na 80. ulici in 22. Ave. Batb Beach usmrtila voznika J. Flyna in oba nje^oya konja. V druzih delih Brooklyna je bilo nad 30 konj usmrtenih. Na Stalen Island so promet vseh pouličnih prog ustavili. Vsled toče se jo polomilo na stotine dreves. Tudi v Jersey City je električna žica uaiurtila necega moža. Due 24. t. m. je promet na Staten Islandu Se počival. Ulice so polne žic in vejevja. Voda je zalila mnogo kteti. Krvava žalolgra. Yonkers, 2f. Y., 21. febz. V hiSi St. 90, Brace Ave. Caryl vrSila se je včeraj krvava žaloigra, ktera bode najbrža zahtevala dve žrtvi. V imenovanej hiSi stanuje obitelj J. Simons, j ri kterej je služila Ema Fisher, ktera slednja je storila rodbino za vedno nesrečno. Gospa Bimons je pred aedmimi tedni vzela Emo v službo, kterej je izročila svojo petletno hčerko Georgijo v varstvo. Kmalo je opazila gospa Simona, da je Ema najraje pri otroka in da pri tem zanemarja avoja dela. Ko jo je gospa posvarila, posula je Ema tiha, vendar je pa Se vedno čez mero ljabila malo Georgijo. K jnčno je gospa Simona alužkinji zipretila s cdslovit-vijo. ,fAko lae odslovite,'4 dejala je Ema „vzanieii mojo Georgijo seboj, kajti jaz jo ,>revt>č ljubim." Danes je odšla ^ospa SimonB v Yonkera in je ; .spustila otroke avojej alužkinji. ICo ae je kmalo na to vrnila dom v, jej ni pr;S >l nihče vrata odpreti, in je bila pri-morana iti sk.si )kni v dolenje proatore. V prvem aac stropju prišla jej je Georgija uat proti, njen obraz je bil bled, ob: 3ka krvava. Deklica je povedala, da je to stori-la Ema, ktero ao našli v njenej aobi nezavestno. Kraj njene postelje ležal je revolver, dočim jo plin is dved cevi uhajal. Ema je Georgijo (, kteri vsi so pribežali v Ameriko, da se ognejo onstran oceana svojim upnikom. Princ v nevarnosti. Lg malo*je manjkalo,^da vlak, s kierim se je vozil princ Henrik v Washington, dne 24. t. m. pri Bri-stolu, Pa., ni ponesrečil, kajti baš pred njim padel je raz tir tovorni vlak. Ako bi le par trenotkov kasneje priSel na lice mesta, bi bil princ gotovo usmrten. Tudi v Washingtonu bi se kmalo prineova kočija zadela s nekim vozom. Ob 11. ari je konjiča eskortirala princa v belo hišo. Delavski nemiri v Evropi. Rastoče število žrtev. Skušali končati štrajk. San Francisco, CaL, 23. febr. W. A. McArthur, kteri se je vde-ležil Beje „ National Civic Federation" v New Yorku brzojavlja, da je federrcja skušal izposlovati ko-n^c štrajka tukajšnjih delavoev železne obrti, kteri so pričeli dne 20. maja 1901 štrajkati. Zahtevajo povišanje plače. New Orleans, La., 24. februvarija. Delavci „Southeru Cotton Oil Co." v Cretna to danes pričeli štrajkati, da dosežejo večjo plačo in daljš. opoludanski prosti čas. štrajk v „Griffing Iron Works". Delavci ,,Gr fiiug Iron Works Co." v Jersey City, N. J., bo pričeli dne 24. februarja štrajkati, ker Bcboto niso dobili plače Par dni popreje je družba naznanila, da se bode vsled dobrih poslov tudi v so boto delalo. Ker je bil minolo ao boto praznik Washingtonovega rej-atva, Štirinajst delavoev ni priSlo delati, pač sa pa priSli popoludn* po svojo plačo. Drufba pa ni hotela izplačati v aobo to, vsled čeaar ao pričeli vai družbeni dalavci Štrajkati. Tevaraa ja valed tega zaprta. Tihotapstvo z diamanti. parnikom ,,Kronprinz Wilhelm" priSel je v New York mladenič Michael Leinkeom, kterega je policija takoj odvedla v zapor Carinaraki pazniki našli ao namreč pri njem sa $30 000 diamantov, ktere je imel zašite v paau. Mladenič je najbrže v alužbi kacega zlatarja iz newyorSke Maiden Lane. Nevihte v iztočnih državah. Washington, 22. febr. Pogorake rake hitro naraSčajo. V Pennayl-vaniji in Weat Virginiji je pričakovati povodnji. Philadelphia, Pa., 22. februarja. Snežni vihar ja razdejal vae brzo lavne in telefjnake naprave. Šb nikoli ni vihar napravil toliko Škode kakor aedaj. Med Philadelphijc tn New firunawickom je vikar podrl 200 brzojavnih drogov. Štiri oaobt so bile usmrtene s električnimi Žicami. Poughkeepsia, N. Y., 22. febr. Današnje vreme v Hudsonovi doli ui je uajslabejSe od leta 1383. na-dalja Promet na alicah je vsled snega nemogoč. Brsojavne in tela fonska naprava so pokončana. Boston, Maas., 22 febravarija. Vihar i o aneg niata napravila mnogo Skoda. New Haven, Conn , 22. fabr. Po vaej državi Connecticut ja promet radi viharja ovirsD. V New Britain aa padal ja 30 pale«v viaak ang. Madrid, 22. febr. V Barcelon ao potom preko sodišča obsodil več delavcev v smrt, ktere ao takci po izrečenej sodbi poatreljali. Po licija je vjela A. Lorenzo, ravnatelja nekega anarhističnega časo pisa in M. Mira, tajnika anarhi stičnega kluba. Pri slednjem s našli imenik evropejskih anarhi stov. V Valenciji je štrajk končan : vendar pa zahtevajo delavci, di vlada izpusti njihove zaprte tovari Se. Tcda v SaragOBi in Sabadelli a v nekterih tovarnah pričeli z delorc. Barcelona, 22. febr. Nekter« prodajalnice bo pričele zopet pošlo vati. Poulična železnica je zvečei ob 8. uri prenehala voziti, časopisi niso izšli, ker Btavci štrajkajo Ljudstvo je naskočilo več pekarr in je plenilo kruh. Pet osob je bile ranjenih. Večje število delavcev j> bilo aretiranih, ker so izdeloval bombe. Vojni minister Weyler jt odredil, da morajo delavci tek; m treh dni orožje oddati; pri ktQrem bodo po preteku imenovauega roka našli orožje, ga bodo sodili po voj nem zakoniku. Gostilne morajo biti ob 7. uri zvečer zaprte in meščani morajo biti ob 3 uri doma. Vojaštvo je vso noč gonilo ljudi domov, toda kljub temu ao se vršila po noči rasna zborovanja. Ministerski predsednik Sagasta o položaju neče poročati. Petrograd, 22. febr. V Moskvi in Harkovu pričelo je desetisoč delavcev štrajkati. V obeh mestih moralo je posredovati vojaštvo- V Moskvi so bili štirje delavci usmr teni in 57 je ranjenih. V Harkovu so usmrteni trije, dočim številc ranjencev ni znano. Turin, Italija, 23. febr. Na Via Garibaldi skušali so danes štrajku joči delavci ustaviti promet pouličnih železnic. Posredovala je konjiča Dva vojaka sta usmrtena. Madrid, 23 febr. V Barceloni je uakopičeno 90.000 ton blaga, kterega vsled štrajka ne mort-jo od peljati. Delavci v Caatillonu bo pričeli delati. Na polju pri Sierra blizo Barcelone aretirali so tri anarhiste, kteri bo eksperimentira li z bombami. Anarhisti so usmrtili jednega orožnika, na kar ac »šli. London, 23. febr. Iz Barcelone *e brzojavlja tukajšnjim „Central Sewa", da ae je tamošnji pokžaj ■ « bolj šal. Štrajk bode najbrže ie utri končan. Tudi v druzih mestih ie je položaj izdatno izboljšal. Barcelona, 24. febr. V meatu /lada zopet mir. Čaaopiai so danes zšli. Muogo delodajalcev je syojiiu ielavcem plačalo tudi za minoli -eden, zajedno so jim tudi sapretili, ia jih bodo odslovili, ako z delom cakoj ne prično. V nekem samoBta u razstrelila se je 4*neB bomba, •anjen ni bil nihče. Dve sumljivi >sobi je policija aretirala. Strajkar-u so ju hoteli oprostiti, pri kterej jriliki je priSlo do streljanja z re jolverji. V boju je bilo zopet pai jsob usmrtenih in ranjenih. Veči-ia trgovin zopet posluje, tudi pro met na pouličnih železnicah se j* ža pričel. V Sevilji so včeraj konjeniki ras {nali delavoe, kteri ao ae hoteli adeležiti policijsko zabraojeneg« iborovanja. Madrid, 24. febr. Oficijelno se nasnanjs, da je bilo tekom nemirov v Barceloni usmrtenih 36 osob število ranjenikov ni znano. Izven aradno se pa naznauja, da je bilo v Baroelani usmrtenih maj man lit osob. Krvna osveta v Albaniji štiriinšestdeset mrtvih in ranjenih. C tin je, Črna gora, 24. f^br. Od črnogorsko arbanaške meje se poroča, da so se včeraj vršili tamkaj vroči boji, v kterih je bilo štiriinšestdeset osob uBmrtenih in ranjenih. Nedavno so Turčini usmrtili glavarja albanskega rodu Mula-čeka imenom. Glavarjevi sorodniki so zahtevali, da jim nasprotniki izroče morilca, kar pa slednji niso storili. Radi tega so nastali krvavi boji, kteri Se trajajo. 0 Brookovem umoru. „E Preiskava proti gospodični Florence Burns, ktera je obdolžena, da je v Glen Island hotelu v N. Y., ustrelila svojega ljubčeka Walter Brooka se je minolo soboto nadaljevala. Preiskovalni sodnik je zaslišal nočnega klerka Glea Island hotela, J. Earla, kteri je naznanil, da se je Brooka vpisal v knjigo za ptujce z imenom ,,J. Wilson bq-proga." Potem izpovedal sprevodnik Weibel, da je videl gospico Florence Bnrus ob 11. uri in 15 minut v noči ko se je izvršil umor, na vlaku na brooklycskem mestu. Sprevodnik Weibel že več mesecev pozna gospodično Burns Tudi zamorec G. Washington, kteri oddaja •obe v imenovanem hotelu, je po* trdil, da je bila Burnsova po noči z Brooksom v hotelu. Tožena ja bil a obravnave povsem mirna in sa tu pa tam smejala. Novi slučaj Boscheiter? V stanovanju zakonskih J. Baley št. 523 Communipaw Ave., Jersey City, N. J., umrla je dne 23. t. m. 201etna gospodična Kate Dunbar. Vsled nepričakovane smrti so njeno truplo preiskali in našli, da ja umrla vsled zavžitega strupa. Dun-barova ostavila je minolo soboto popoludne stanovanje svojega očeta in je prišla proti večeru k Baley-•ivim. Kmalu na to je odšla zopet v mesto, toda ob 9. uri zvečer prišla je v spremstvu necega mladeniča nazaj in o polunoči je umrla. Po njenej smrti odšel je njeni spremje-valeč, kterega je predstavila sa De-!aneya, k pogrebniku, oi kjer se oa ni več vrnil. Policija ga do sedaj ni mrgla najiti. Prepričan je o tem ! Ko bode vsakdo prebral te vrstice, bode se gotovo prepričal, da mora v tem stoletju biti kak izdelek natančno tak, kakorŠnega se pripo-ča in le potem zamore postati obče znamenit. Na drug "način je nemogoče hitro napredovati, ako vpošte-vamo velik napredek sveta. Na-topno priobčimo pismo gosp. John Swader iz Ashlanda, Wis., ktero je pisal izdelovalcu ameriškega zdravilnega grenkega vina in to se glasi: Spoštovani gospod Triner! Po preteku Štirih let ko mi je povila dete, je postala moja žena tako laba in bolehna, da jej je bilo ne-jiogoče opravljati domača dela. Vse mogoče smo poskusili, da bi jej pomagali, zdravilo jo je osem zdravnikov, Češ eden jej bode vendar pomagal, uporabili smo večje število patent zdravil, toda vse je bilo brez vspeha. Potem smo od gospe Nemec zvedeli o vašem zdravilnem vinu in po isto takoj pisali. Uživanje tega vina je imelo čudovit vspeh. Moja žei»a je vidno okrevala in postala jačja, da je igraje opravljala iomaČa dela. Zato zamorem vestno zagotavljati, da je VaŠe zdravilno vino izvrstno sredstvo, in ako ne bi bilo to, ne bi bila moja žena več med živimi. Vam udani John Swader, ni East iith Ave., Ashland, Wis« Gorej navedeno potrdilo dokazuje, da je Trinerjevo zdravilno vino res vspešno zdravilo, in o tem ni več dvoma, da po uživanju tega vai oni zdravijo, kteri trpe bolečine v Želodcu, jetrah ali ledicah. To zdravilno vino je dobiti po vseh le~ karnah kakor tudi pri njegovem izdelovalcu : Jos. Triner, 799 So. Askland Ave., Chicago, III, Kmarad Jtnurj 13, 1902, m *co»d-cl»M Mtt«r, Post Office at New V or k, N. Y„ Act mt Coogrcn ot March 3d, 1S79. ft' ,Glas Naroda". liat slovenskih delavcev v Ameriki. Isdajatel] in uredaik: Published by: - FR. SAKSER, i«o Oreenwich Street, New York, City. Na leto velja list za Ameriko.. ......83.—» aa pol leta......................... «-5°» Za Evropo ta v*e leto..........gld. 7.50, „ „ pol leta..........gld. 3.75. ......tem leta......... gld. 1.80. V Evropo poiiljamo list skupno dve številki. .Glas Naroda* uhaja vsak in soboto. torek, četrtek ..GLAS NARODA" (,,VoiCB Of THI PSOPL«") Will be Issued every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do I o vrstic se plate 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne na-daaejo Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, Aa se nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poSiljat»am naredi*- -xs'cvj „6LAS NARODA", t*y Greenwich Street, New York, City. Telefon 379s Cortlandt. Boji v Barceloni. V glavnem mestu Catalonije, v •red i Ada vseh nemirov flpatiskfga kraljestva, pridlo je sopet do krva Tih pouličnih bojev med ljudstvom in vojaitvom. Brzojavna porodila, ii kterih je dinih nam je dosedaj mogoče po-•oeti položaj v Cataloniji in ostale) dpanskej, so skrajuo pomanjkljiva. Spaaska vlada je namreč te od ne kdaj izvrstno nmela poročilom, ktera jej niso ugajala, tabrauiti pot T inozemstvo; celfl pismena naznanila, ki prihajajo is krajev nemirov 6es Špansko mejo, so le redka ujema. Ii tega samofemo toraj lahk iivajati razloge, čemu se ni poročalo o uzrokih, vsled kterih so nastali nemiri. Zuano je le toliko dft so delavci v Barceloni skle rili uprizoriti splodni itrajk, in da so ▼si sloji tamoAojega delavstva spo rasnmno in vzajemno i delom pre nehali. K*dar je pa govor o itrajku Barceloni, potem moramo takoj ▼ed»ti, da pomenja beseda ..Strajk' aa Barcelono boje in prolivanje drftavljanske krvi. V glavnem me ■tn Catalonije, kjer je ie ved let opalati gibanje za takozvano pro vincijalno neodvisnost, in kjer tvori £ederativno-repubJikaaska stranka (lavni politidni faktor, vlada ie ved let skoraj neprestano izjemne ■tanje. Velika vojaška posadka ktera je vedno nastanjena v mestu je pripravljena, da zamore ob vsa kem času s oroijem nastopiti proti ljudstvu; vojaStvo sploh nima dru aega posla, nego pričakovati, da M mu nudi prilika pričeti s stre ljanjem, kajti le tako je mogoče tolmačiti krute boje, kteri se pojavijo ▼ Barceloni, kakor hitro ▼ečje skupin je delavcev prenehajo • delom. O aedanjih nemirih dobili smo dosedaj le nedostatna in medseboj no protislovna poročila. Med tem ko poroča prva brzojavka o malem fttevilu mrtvecev, se iz droge strani ■atrjuje, da je bilo v najnovejših bojih okrog 200 osob usmrtenih. Najbrie je resnico iskati nekako ▼ sredini označenega števila. Mo g oče je pa tudi, da število mrtvih preaeza dvesto, kajti kakor rečeno •pan ska vada za p lea i vsake poro ftilo, ktero bi zam^glo škodovati njenemu ugledu. Žrtve gibanja v Barceloni ao naravno delavci io njihovo število je naravno večje nego to poročajo uradnte vladine objave. Delavsko gibanje v Barceloni je dokaj anarhističnega značaja in posamezne delavske organizacije so tudi merodajne za javno življenje. Tako namreč poroča senz«c:jonelno časopisje, ktero smatra sedanje n« mire sa posledico anarhistične agi taoije. Toda kdor tamošnje gibanje tako obsoja, ta gotovo ne pozna de lavskih načel. Kar se sedaj v Bar telooi dogaja, ni nič druzega, neg aploAoi štrajk, kteremu je zadalo vojaštvo in polioija nasilni anačaj Vojaštvo je aajedno a policijo raz- hode; vojaki so brea uzrokov a orožjem napadali im streljali na množico, kakor je to običaj po vseh deželah in tndi pri nas v Ameriki. Vendar je pa pri španskih delavcih še opažati samozavest. Oni so čuvali svoje naravno pravo in se branili, kadar so bili napadeni, kar se, žal v druzih deželah le izjemoma dogaja. Barcelonski delavoi so se toraj branili, oni so streljali in kamenjem napadali, kjer so bili napadeni in na ta način so saj deloma dosegli vspehe, ker inače bi promet in kupčija gotovo ne bile ustavljena. Iz političnega stališča pa sedanje nemire ni pripisati niti aiiarhistič nej, niti socijalist'n^j agitaciji, temveč edino le delovanju stranke, ktera hoče izposlovati neodvisnost pokrajini Cataloniji. Španska vlada je slednjo stranko (federativno-re-publikansko) na vae mogoče načine tasledovala in proglasila njene pristaše jednostavno sa anarhiste, do bro vedoč, da bodo na ta načii udi druge vlad« njeno postopanj* odobravale. Oai nesrečniki, ktert v trdnjavi Montjuich do smrt) mučili, niso bili anarhisti, temveč le republikanci is Catalonije. Strauka katalonskih anarhistov, ktera namerava Španijo spremeniti v republiko, je pa z nemiri v Bar celoni gotovo mnogo pridobila in baš tu je uxrok, čemu madridauska vlada s takim strahom sa»ledaje gibanje v Barcelomi. Dolžnost angleške vlade je zahtevam irskih pol edeleev ugoditi, kajti baš veleposestvo preti uničiti irski kmetski stan. Znano je, da je angleška vlada o priliki osvojitve Irske roparskim načinom odvze-la zemljiško posest domačinom in je podarila svojim ljubljencem, toko da so bivši irski posestniki morali postati pravi angleški vlasteli-ni, ali se pa izselili tostran atlahti-škega oceana. Ako hoče Anglija postopati na* rodno pravično, mora ugoditi irskim zahtevam 1 Dopisi. Irsko vprašanje. Ifed tem ko je v Irskej vsled trogosti angleške vlade že več let vladal mir, opažati je v novejšem času med irskim ljudstvom nena vudno živahno gibanje in poznavalci sedanjega položaja na Irskem trdijo, da bode v kratkem prišlo do Bplošne vstaje. Vtrok tsmu je takozvano posest no vprašanje potom kt^rega se žele Irci oprostiti od angleških velepo sestnikov, kteri so na Irskem last niki zemljišč, dočim so Irci na lastnej zemlji le najemniki. Temu nameravajo priti Irci Btem v okom, da odkupijo Žemljišfia, kt°ra naj se ratdile v manja zemljišča. Vele-posetniki pa le redkotledaj predajo del svo^e posesti na IrBkej, vsled česar se najemniki branijo plačevati obresti najemščine. Veleposestniki so pa one najemnike, kteri aiao hoteli plačevati najemščine za zemljišča, na Kterih so že njihovi pradedje pridelovali vsakdanji kruh, jednostavno zapodili in ker najemniki niso hoteli pro stovoljno oditi, so jih pognali e silo. Ker pa isrski konstablsrji b pregnanci niso baš našno postopali, množe se dan aa duevom pritožbe radi surovega postopanja vladinik sastopnikov s Irci. Pred kratkem so na posestvih lorda de Freyne v countjju R^ common zapodili najemnike štiri desetih farm, dočim čaka jednaka osoda še stotero druzih najemnikov Irski poslanec John Redmond pravi, da je vzrok nezadovoljstva na Irskem angleška vlada sama, ktera se brani petrditi zakon, ki bi določeval, naj veleposestniki prodajo najemnikom svoja zemljišča, kar je najiskreceja želja irskega ljudstva. Vzgledom navaja Redmond pro dajo velepoaestva, ktero je mejilo na Frtynovo. Posesetvo je bilo preje last Lorda Dillona, od ktere-ga ga je kupila angleška vlada in potem v manjših delih dala ▼ najem prejšnjim najemnikom. Položaj in stanje slednjih je mnogo ugodneje nego ono njihovih tovarišev, kteri morajo plačevati najem-ščino veleposestnikom. Vladini najemniki plačujejo namreč sa 50 odstotkov manjšo najemščino nego oni, kteri obdelujejo zemljišča vele posestnikov. Razuu t-ga bodo pa leailjišča vladinih najemnikov postala njihova last, kakor hitro se po vladi plačana kupnina z najem-ščino amortizira. Prejšnji posestnik omenjenih zem Ijišč, John Dillon, politični prednik John Redmonda, potrdi navajanja slednjega in pristavlja, iiako ljudstvo le potom »akupa vil .posesti v gospodarskem pogle- Iz našiti novili kolonij Vstaški general Cortez vjet. Manila, 23. febr. Oddelek domačih stražnikov je vjel v Santa Cruz, pokrajina Laguna na Luzonn vata-š cega generala Corteza, druzpga načelnika vBtašev. Cortez je sta noval v predmestju Alipit, Santa Crua-povsem varno in vspešno sodeloval z VBtaši. V pokrajinah Batangas in Laguna je le še malo vatašev. Mnogo slednjih se je pridružilo tovarišem v pokrajini Cavite. Pričakovati je. da bede v kratkem zavladal popol ni mir. Palma, prvi predsednik Kube. Havana, 24 fubruarja. Volilni odsek izvolil je danes jedaoglaano seujor Estrada Palmo predsednikom, dr. LduIs Estevez podpred seduikom in Cabello Paraga, Zeyas in Eatrada Moro senatorjem. Vojna mi Boerci in Angliji, Boeroi poraženi. London, 23. f^br. General Kitchener poroča iz Pretorije, da jt polkovnik Park pri Nooitgedacht v Transvaalu premagal boersko taborišče; 164 Boercev je vjetih Angleži bo vplenili mnogo strelji va, konj in vozov. Angleži niBo zgubili ni jednega vojaka. Johannesburg, 3d. febr. V Jo-banndBbnrgu ni več opaziti, da je v jnžnej Afriki še vojska. Mnogo meščanov, kteri so v minolem letu bežali, se je vrnilo in v mestu vse posluje kakor pred vojsko, dasirav-no je število brezposelnih še vedno veliko. Na tisoče naseljenikov se je napotilo v Johannesburg. Cape Town, 22 febr. S prevoz nim parnikom ,,Victorian" doBpel je danes Bemkaj S. polk kanadske konjiče. Vožnja je trajala 23 dni. London, 24. febr. V boju pri Nooitgedacht, Transvaal, vjeli so ADgleži tudi sedanjega predsednika Schalk Bnrgerja, kteri jim je pa kmalo na to všel. London, 24. febr. Capetownski dopisnik londouskih „Times4t javlja, da so člani kapske državne zbornice z Rhodesom na čelu pričeli agitirati na to, da angleška vlada prej ko mogoče ustanovi mir in prejšnji red v južnej Afriki. kropilo delavska zborovanja in ob-' du zamore pemagati. Petrolejski trust za Japonsko. Tacoma, Wash., 24. februarja Iz Japonske se poroča, da so tamoš-nji zastopniki ,,Standard Oil Co." storili potrebne korake, da ustanove tudi na Japonskem petrolejski truBt. Ameriški trust je že več let zalagal Japonsko b petrolejem in je v minolem letu ustanovil takozvano mednarodno petrolejsko družbo, ktera izkorišča petrolejske stu dence v Echigo na Japonskem. Zastopstva novega trusta se nahajajo po vseh mestih Japonske. Houston, Texas, 24. februarija. Senator Hogg, kteri se mudi Bedaj v Londonu, da uBtanovi angleški petrolejski trust, kteri bode kontroliral pridelek petroleja v Beau montu, Texas, naznanja, da njegova pripravljalna dela dobro napredujejo. Prometna glavnica novega trusta znaša $15 000.000. Rodbinska 2alolgra. Peoria, 111., 24 febr. V dvanajst milj oddaljenem mestecu Kiokapoo je gospa Jenkins umorila svojega da se! *°Pr°Sa 1 aekiro. Potem je vzela revolver in ustrelila tudi sama sebe. Jenkinsova je to storila v hip-nej blaznosti. Otroei nesrečni«« so groznemu činu priaostovali. Federal, Pa., 20. februarja. Tukajšnje društvo bv. Barbare štev. 4, spadajoče J. S. K. Jednoti, je sklenilo pri svoj«j redni mesečni seji dnč 9 februarja, da si cmisli novo druStveno zastavo, za ktero ee bodo nabirali prostovoljni pri spevki. Goapcd Veneel Perešuti je dosedaj nabral $29; darovali so gg rojaki: Janez Dolenc in Jakob Mi-klavčič vsak po $X, Jernej Aipbro-žič, Janez I>Bkovic, Peter Dolenc, Janez Tavčer, Margareta Virant, Urban Debelak, Matija Demšar, Ignac Krek, Frank Šifrar, Janez Šubic, Frank Ušeničnik, Marija Krek, Martin Rainer sr., Janez Lenarčič, Antou Gorjup, J sip Plut, Pavi Fortuna, Frank Natek, Tomai Fortuna, Josip Peternel, Ivan Fer-lic, Peter Jurman, Matija Miklavc, Anton Mezek, Anton Trobec, Josip Orel, Josip Orel jr., Roey Orel in Janez Novak po 50 centov, Jakob Ferlie, Janez Koplenik, Martin Tavčer, Jakob Tavčer, Jauez Bar-bič, Vencel Štravs, Jakob Kervina, Janez Brodar, Josip Miklavčič, Ja nez Krek, Frank Odbela, Frank Krivačič, Marko Mihalič, Val. Peternel, Margareta Pavlič, Frank T^rpin, Josip Kokalj, Frank Walla, Pavi Tavčar, Janez Kovačič, Bjšt jan Podobnik, Janez Vojska, Ant n Cerar, Janez Molk, Josip Mrak, Josip A. Ablauf, Martin Mirt, Valentin Lah, Frank Fortuna, Janes Maček, Jakcb Podobnik, Josip Sta nonik, Janez Mahovne, Frank Do-linar, Pavi Osebek, Marija Karlin, Janez Martinšek, Frank Zamida Andrej Podobnik, Alojzij Orel, Jakob Vehar, JoBip Škonja, Josip Bratkovič, Frank Mohorčič, Janez Bratonič in Anton čadež po 25 ct-, Frank Čuden in Valentin Fortuna po 20 ct, Lovrenc Tavčer in Johaua Dinec po 15 ct., Matija Regina. Anton Jerše in Ignac Bozovičar po 10 ct. Konečno izrekam najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem v imenu društva sv. Barbare. George Modritch, I. tajnik. Biwabik, Minn., 18. februarja. Kar časa že v tem kraju životarim še nisem bral dopisa v nam cenjenem listu, daBiravno se v pre teku enega leta marsikaj zgodi, bodisi da kterega v rudniku pobije, ali celd ubije, ali da se zgodi kak* elementarna nesreča, takih in ena-cih stvari je dosti. Da danes popri mem za pero, naznanim Vam g. urednik kakor tudi vsem dragim rojakom, rojakinjam in čitateljem ,,Glas Naroda41, da moram grajati zanikarnost nekterih tn živečih ro jakov, kteri si naročajo svojce h stare domovine, na pr. brata, sestro, hčer, sina, ali pa makari reči mo svojo ljubico, ter puatč, al; cel6 is kake zavisti raje priti pc tujih agentih, nego po domačih To vse velja ne le več denarjev, temveč ima potnik tudi veliko pre stati, ljudje stradajo na parnikih, so izpostavljeni obiranju in slepa-renju, namesto da bi Be vozili sedem dni, se vozijo 14 do 16 dni, keliko imajo prestati pa potem pri izkrcanju in nadaljni vožnji? Temu je krivo v prvej vrati, da se naf trpin premalo briga za berilo in □aroč.tev ,,G!as Naroda4', posebne sedaj ko izhaja trikrat na teden in se dobiva toliko zanimivega branja za ubornih $3. K uam sta prišla pred kratkim dva fanta iz Kranjskega, seveda k svojim ljndjem ; ta dva sta se podala v Bremen in od tam sem; v Bremenu so jih Nemci prav dobre osnažili, vzeli lepe novce obečaje jim hitro vožnjo za sedem dni, al> siromaka sta bo zibala 14 dni, o ka kej postrežbi pa ni niti govora. Nikakor ne morem umeti, zakaj se naši rojaki ne obračajo do predobro nam znanega g. Fr. Sakserja, kteri ven dar vse mogoče stori za svoje rojake, cel* za take, ki mu niso dali nič zaslužiti; ona uborua dva dolarja, ki bi jih on zaslužil, marsikdo raje d4 zaslužiti Nemcem, Židom ali požrešnim in vedno Slovence sovražečim Italijanom, vsi ti jih pa poleg dveh dolarjev ie — dobro osleparijo. Rojaki, le vedno svoji k svojim! Zimo imamo pri nas tako lepo, da nobedea na pomni toka Kraqjsko slovensko katoliško podporno društvo* sv. Barbare Forest City, - Pennsylvania^ Jobjs Te lb ax, I. tajnik; A^to.x TnatrC, II. tajnik; ODBORNIKI: Jean Dba^lh, predsednik; JLiejz Kres, podpredsednik; Martin ^iunič, blagajnik. GOSPODARSKI Ilf RAČUNSKI ODBOR: Jožbp Zalar, JeisF Bwcbnel, John Žioon, Jaxob Tbrček7 Dopisi naj s« jsošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. ftlaailo „GLA8 NARODA". zime, za kar se pa prav Brčne zahvaljujemo Vsemogočnemu. Mladina je letos tudi kaj marljivo nalagala si jarem — zakona in smo se v marsikakem slučaju dobro imeli. Da je k tema koraku marši koga napotilo stalno delo in tega imamo res, spomladi se bode baje pa še bolje delalo, marBikak mladenič ali dekle Bi pa tudi želi postati Bamostalen gospodar, oziroma goBpodinja, ter si mislita: ko bedem oženjen, si bodem tudi več lahko prihranil. Srčni pozdrav vsem znancem in prijateljem! J. D Trail, B. C., 15. februarja Naznaniti imam žalostno vest o smrti našega rojaka John Freliha. Omenjeni rojak je šel dnš 13. febr. zvečer veselo na delo in se zjutraj 14. febr. zdravo vrnil, potem je popil nekaj kave in se podal k počit ku, od kterega še ni več sbudil; kap ga je zadela ob 9. uri zjutraj. Pogreb je bil dn6 15. februarja. Pokojnik je dosegel 34 let in je oženjen, doma je iz Gorenjih Dan 1 nad Škof jo loko; tukaj je že kacib 14 let. Žal, da ni bil pri nobenem podpornem društvu in tudi nič denarja Bi ni prihranil, tato smo mo* rali kolektirati in nabrali blizo 10C dolarjev ter ga pokopali na katoliško pokopališče. Pokojnik se je lani dnč 14. junija oženil in sedaj za ujim žaluje vdova brez otrok; vdova ima tu mater in sestro, pokojnik pa oetavlja tri sestre v starem kraju in brata, ako se ne motim, v Jolietu, 111. Naj v miru počiva I Naravnostna črta med ST. LOUIS in PUEBLO mana kot COLORADO KRATKA ČRTA. Izborna postrežba in hitra vožnja. Vsak dan vozita po dva vlaka. Prodaja rožne listke za izlete. Natančnega pojasnila so dobiti pri: W. E. HOYT, Gea. Ha«tern Pas«. Agt, 361 B'vray, New York WM. HOGG, Pass, ft Ticket Agent, Pueblo, Colo H. C. TOWNSEND, Passenger ft Ticket Agent, St. Louis, M«. Koledar imajo na prodaj nastopni rojaki: JAKOB VIDMAR, 1136 St. Clair St., Cleveland, Ohio. MATH. KOMP, 1003 FirBt St., La Salle, 111. JOSIP SCHARABON, Ely, Minn. 8TARAŠINIC in KOFALT, 247 S. Front St., Steelton, Pa. Z dele m gr* tukaj prav slabo, J- KRAKER, Anaconda, Mont, večinoma vae miruje, toda upamo, GRAHEK & SUNICH, 431 7th da se v kratkem na bolje obrne. Srčni pozdrav rojakom po dirnej Ameriki kakor tudi Vam g. ured nik I Frank Vidic. Osem osob utonilo. Kapitan parnika „El Rit," kteri je prii^l dne 24. t. m. is New Orle. ansa v N*w York poroča, da je •stega dne sjutraj pri Sea Girt, N. J., nadel raabiti refiilai čoln in dvo je j.mfcor večje jadranke. Brea-dvomno so to ostanki jadranke „Mary Whitridge," ktera seje mi-nolo Boboto potopila. Ob časn nesreče bilo je na ladiji kapitan in sedem mornarjev, kteri so bres-dvomno vtonili. Ladij a je Tosils 1617 ton premoga sa Providence. Proti trustu za Jeklo. D. O. Mills, H. McTwombly, Adrian Iselin jr. in Henry A. C. Taylor in drugi posestniki „Lacka-vr ima Iron & Steel Co.", kter^ vstanovna glavnica SDaSa 40,000.000 dolarjev, so potom okrolnic naxna-ui!i način, po kterem bodo tekmovali s truBtom sa jeklo. Druiba Hode povečala svoje tovarne v Buffalo in vkrenila vse potrebno, ia bode xamogla vspeflnotndi gled* auličine isdelka s trnstom tekme-vala. Morganu na ljubo. Washington, D. C , 14. februarja. Vrhovno državno sodišče je danes razsodilo v zadevi države Minnesota proti ,,Northern Securities Co." K^kor znano je Minnesota prosila, naj tveiina vlada ne privoli v vsta novitev železniškega trusta, kar j^ nameravala imenovana druiba stori ti. Razsodba se glasi jednostavno. •la s to zadevo vrhovno driavno 10 difiče nima kaj opraviti in toraj čudi ,,Northern Securities Co.u ne moie braniti v njenih nakinah. Ljudstvo valed te razaodbe ni bilo izn*> ladeno, kajti minolo seboto so Mo-sfan, Rockefeller, Mark Hanra n drugi trustijani ■ predsednikom večerjali. Is tega p» sledi, da morajo predsednik kakor tndi vaa so- St-, Calumet, Mich. MAT. GRAHEK, Oor. Santa F6 progo vao južno Afriko od Cape Towna do dežele Mašakalum-bov. Slednji ao ga napadli in mu odvzeli najpotrebnejši stvari, valed česar se je leta 1887. yrnil v Sho-shong v deželi Bečuanov in od tam v Evropo. On je spisal več knjig, v kterih opisuje svoja potovanja. Mlnisterska kriza v Italiji. Rim, 21. febr. Danes popoludne je odstopil ves ministeraki sbor, ker vladini kandidat ni bil izvoljen predsednikom zbornice. Dosedanji predsednik, Villa dobil je 185 glasov, dočim je bilo 142 listkov nepopisanih oddanih. Med tem ko v drusih državah volitev jpredaednika nima skoraj nikiC^a pomena, je v Italiji voli te v zborniškega predsednika največjega političnega pomena. Mini ateratvo je bilo prepričano, da bode Villa v novič isvoljen in take ja pozabilo p a ati vse poslano« vladine stranke k volitvam. Poraz vlade pripiaati je aknpna-mu delovanju konservativcev in aooijalistov. Klari kaloi trdijo, da ja poraau vlad4 kriv novi sakea, ki develjnjs ločitev zakona. Eyropejske in drage vesti. Augsburg, Bavarska, 91. febr. Danea zjutraj usmrtili ao na žilo-tini roparskega morilca Kneisla, kterega so po 6mesečnem lovu vjeli. Kneiselje bil najnevarnejši ropar na bavarskej gorskej planoti. London, 21. febr. Vojno mini-sterstvo predložilo je danes vladi proračun za vojno mornarico v skupnej svoti 31,255.000 funtov šterlingov. Petnajst milijonov funtov šterlingov rabi vlada za nabavo novih vojnih ladij, kterih bodo 49 že letos spustili v vodo; 60 ladij zgradili bode v prihodnjem letu. Razun tega naročila bode vlada nove topove z 47 palčno odprtino in najnovejše vrste. Stockholm, Švedska, 21. febr. Tukajšnji „Tidhingen" javlja, da je ameriški trust za jeklo pokupil skoraj vae delnice Gallivare železnih rudnikov za avoto šest milijo-nov kron. London, 22. febr. Tukajšnje ča-aopiaje se norčuje obiBku princa Henrika v New Yorku. Neki časnik je mnenja, da Yankee nameravajo princa s veselj- in iu gostoljubjem usmrtiti, kajti oni mu dovoljujejo vsaki dan le 4 ure počitka in od 18 dni moral bode prebiti 9 dni na železnici. V političnem smislu ne pripisuje angleško časopisje obisku princa, nikac^ga pomena Na Kitajskem je princcv obisk Netriči ji koristil, toda v Ameriki ne bode princ ničeaar opravil. Vsi časopisi pa dokazujejo, da se Američani „nazaj razvijajo" — od republika nizma v monarhizem. Seres, Turčija, 22 f^br ;Neki evropejski dopisnik javlja, da je 25 dobro oboroženih mparjev minolo soboto odvedlo miaijonarko Stone v gorovje Bozdag, ktero je trideset milj od tukaj oddaljena Tolmač ameriškega poslaništva v Carigradu je mnenja, da je poročno resnično, in da bode v gorovju pr'3'o najbrže do boja med roparji in vojaštvom Ako bodo roparji p^raž- ii, bodo miaijonarko Bton* gotovi umorili. Položaj y Makedoniji je skra;no kritičen. Kacih 200 Bolgarov ie prekoračilo mejo in dan ra dnevom •e vrše boji s vojašt™m. dD6 lg, t. m. ao roparji pri Ligodaču ustrelili tri vojake. Berolin, 22. febr. Ko so včeraj odsekali morilcu Knaislu v Augs-burgu glavo, pričeli so Augsburgu kakor tudi v Monako vem prodajati razglednice predstavljajoče umira jočega obsojenca brez glave. Oblasti skušajo dobiti založnika dopisnic, kterih namen je svetu pred-ičiti nemško ..kulturo" v 20. stoletja. London, 22. febr. Število ubosih v Londona vedno narašča in njih število ae je v aadnjem letu za 3726 <£sob pomnožilo. Stockholm, Švedska, 24 febr. Poslanec Hedin je danes državnemu sbora vročil predlog, naj se med švedsko, Norvtško in Dansko sklani pogodba, da bodo imenova aa tri kraljevstra v slučaju vojake mad kteriai dragimi evropskimi državami ostala neatralna. Na ta način bode postalo tudi aedanje število vojaštva nepotrebno, kar bode aevernim evropejakim državi •am koriatno. L^udon, 24 febr. Kralj Sdward odkaz&l je gospodičui Alice Roosevelt za dobo „kronanja" mesto pri aoprogah poalanikov. Rim, 24. febr. Mmisterski predsednik Zanardelli, kteri je moral sestaviti novo miniateratvo meato dosedanjega, ktero je odstopilo, je pregovoril ministre, da so sopet vsi sprejeli svoja prejšnja mesta. Carigrad, 24. febr. Ruski konzulat v Carigradu objavlja poročilo, da ao tekom leta 1001 Turki pomorili 2599 kristjanov; toraj vsaki dan povprečno šest. Le v 61 slučajih bili so morilci .kaznovani", namreč bili so obsojeni v ječo od štirih tednov do štirih let. Stone oproščena. Carigrad, 23. febr. Gospodična Elena Stone, ktero bo dne 3. sept. 1. vjeli macedonski roparji prišla je danes v Strunico. Pričakoval je ni nihče, ker roparji niso nasnani-li, kje jo bodo izpustili. Tudi gospa Cilka z njenim v jetništvu rojenim detetom je oproščena. Go-spica Stone se je osobno javila oblastim v Strunici. Od tam bode potovala v Solin. Boston, Mass, 24. februarja. Bor ten, tajnik ameriškega miaijona, dobil je iz Soluna brzojav, kteri potrjuje, da bo roparji misijonarko Stone in gospo Cilko spustili. Washington, D. C., 24 februarja. Drža vni oddtlek dobil je potrdilo, da sta jetnici Stone in Cilka oproščeni. London, 25. februarja. ,,Daily Graphic" javlja, da roparji jetnici niso spustili pri Strumnici, kakor S3 je prvotno poročalo, temveč pri vasi Kardufar. Tolmač Cargiulo je takoj odpotoval v S lun in bode prišel v vtorek z jetnicami v Serea Vesti iz Kitajske. London, 24. febr. Pekinški dopisnik londonskih ..Times" javlja, da pogodba, ktero sta sklenili Ki tajaka iD Nemčija radi rudniških ugodnosti v prid Nemčije še ni podpisana. VtnJar pa Lode Kitajska v pogodbo privodila. Nadalje so Nemci vstanovili v Sinau-Foo, pokrajina Shantung svojo pošto, ktera tekmuje z domačo. Nemška posadka v Shanghaju ostane tamkaj za stalno. London, 24. febrnaija. Kitajski državni d.hodki so sedaj dovoljni. Pokrajinska vlada v Tien Tsinu plačuje 70.000 taelov na mesec v pokritji ekupnega državnega dolga. Zastrupil se je v keljaških topli cah kivši trgovec Andrej Dietrick iz Ljubljane, ki je bil zastopnik bu- djejeviŠkega piva. • • * Ponesrečil ae je v Kropi Y Mohorič, star mož iz Sclc; padel je namreč v aneg in se v drebaem sae-zadušil. Dežnik je držal v r«ki, k* a« ga drugi dan aašli. " * * * Kočevska gimnazija. V proračunskem odseku državnega zbora je pesi. baron Schwegel predlagal, naj se kočevska nižja gimnazija razširi v višjo gimnazij*. * * • Ustrelil se je v Beljaku ondotni usnjarski tovarnar Brandt. Star je bil še le 35 let. * Dve železniški nesreči. Pri Sinčivasi na Koroškem je povozil brzovlak železniikega paznika Mar tina Podgornika. Truplo njegovo je vlak razkosal v kosce. Podgornik je vzorno skrbel za onemogle svoje Brii izpolnjena žena. Mttkcc (precej epit namerava zibaje domu iti): ,,Joj, joj, da bi le imel palico." — Gostilničar (zaupljivo Mukecu na uho): ,,Gospod Mukec. vaša žena Vas zamaj čaka ia isa palico v rekak." T ■ d i a e k a j. A.: „Yi ste lak-ko vaaeli, imate saj kljmč od rrat.4' - 1.: ,,Da, toda le p« daevi, po noči ga ima moja stara. " Glavna stvar. Malemu Iva nu je podaril oče aa igrače lep že lesen voz. Spočetka je bil iaveii sebe veselja, toda kmalu potem je prišel jokaje k očetu in mu dejal f,Papa, ta voz ne morem poloaaiti, pokaži aii. kako se to stori !" starše in je bil vsled tega splošno derja« za dolžno stanarino tVrjati)! Drobnosti. V Ameriko »e je odpeljalo S. febr. zvečer z iuŽaega kolodvora S3 osob. * * • Ljudsko gibanje v Ljubljani. Tekom leta 1901 narodilo se je v Ljubljani 1161 otrok, umrlo pa je 1215 osob, uračunavši tudi one oso-be, ki so z dežele prišle v tamošnjo deželno bolnico ter tamkaj amrle. Poročenih je bilo 397 parov. * * m Mrtvega so našli v soboto zvečer dne 8. t. m. na Verhovčevcm dvorišču na Poljanski cesti v Ljubljani mestnega delavca Alojzija Fuchsa. Šnops ga je ubil. • * * Prijeli so v Pontebi nevarnega tata Franceta Zupanca iz Duplice, ki je meseca oktobra m. 1. ušel iz zapora v Gradiški in je mej tem časom izvršil več tatvin. Med eskor-tiranjem v Ljubljano jo je hotel v Tribižu popihati, a se mu ni posrečilo. Dobro uklenjenega sa prepe ljali orožniki v Ljubljano ia ga izre čil: sodišču. Snežen plaz se je vdrl pri Pliber-ku na Koroškem in je podrl štiri hiše. Pod razvalinami je bilo pokopanih več ljudij; dvoje osob so rešili še žive, edna je najbrže Še pod snegom, ker se je čulo stokanje, a se ne vč, od ktere strani. — Leta 1879, ko se je tudi vdrl snežen plaz, je bila katastrofa mnogo hnjia, ksr je tedaj izgubilo pod saogom življ nje 37 osob. spoštovan. — Pri Mitlovem na Ko roškem je železniški stroj prijel ču vaja Mart. Uštarja in razmesaril. Nektere dele njegovega trupla je vlak privlekel celo do Sin-ftevasi. • * • Novice. 13 mladih anarhistov so zaprli v Libercih. — Trojni samomor je izvršil učitelj Karol Mrzy-glod v Lvovu. Najprej je izpil mišico, ker pa je strup deloval prepočasi, si je pognal kroglo v prsi, a končno se je še obesil aa kljuko. — Nemški cesar je sporočil policijskemu predsedniku, da osobe, ki se pečajo s spiritizmom, nimajo pristopa na dvor. — V Godollo bivajoči naš cesar je ustrelil na lovu divjega mr-jasca in divjo svinjo. — Na vešala so obsodili dunajski porotniki koči-jaža Wallischa, ki je ustrelil svojo ljabico. Usmrtiti se je hotel istočasno pač tudi sam, pa se je le slabo zadel. — Izročitev Schmida, ravnatelja propale nemške akcijske družbe, je dovolila francoska vlada. — 80 milijonov mark hoče zahtevati nemška vlada od zbornice, da kupi westfalske rudnike. — V arze-nalu vojne mornarice v Pulju izde-ljujejo velikansko ladjenico ki bo izgotovljena v dveh letih ter bo stala okoli 3,000.000 kron. — Znana siamska dvojčka v Harnu-movem cirkusu je razločil v Parizu zdravnik dr. Dover. — Anarhistično zaroto so razkrili v Libercih ter razun že naznanjenih 13 osob še zaprli mnogo sokrivcev. — V zalogi Zucculinovi v Trstu je nastal požar, ki je uničil tudi zalogo sitarja Sauter-ja. Skupna škoda znaša 100.000 K. — No e vojaške puške s kalibrom 5 in 6 mm preiskuje posebna komisija avstrijske vojne uprave. • o • Boj z volkom. V Sevnici pri Županjcu v Bosni sta pasla Tomo in Jožo Vukadin ovce, ko se približa volk. Pogumno ga zasledujeta ter bombardirata s kamenjem. Ko odbije kamen zverini kos čeljusti, se obrne proti preganjalcama. Tedaj prihiti Marjan Radoš ter se zgrabi volkom. Po dolgem ruvanju se skoleba na volka, kakor bi ga jezdil, med tem pa prileti Še Radošev brat ter zver ubije. Volk je bil 9 let star in zelo vslik. • * m Nezgoda na železnici. Med Radgono in Halbenrajnom je povozil vlak neko žensko, za ktero se še ni zvedelo, kdo da je. , Mene danes že ves dan srbi leva __roka, bodem gotovo denar dobila !" ga strahovito — Boarder: ,,Ah, potem mi pa posodite polovico !" Skrajna ponižnost. A. • ,, Ali niste več v dvorni službi?" _ Bivši dvorni lakaj: „Ne, visokost me je blagovolila spoditi. Zahteva pr e v e č. Zdravnik: ,,Od zapisanih zdravil vzemite vsake pol ure malo žlico. Tudi kozarec pive smete od danes naprej piti." — Bolnik: ..Ali tudi vsake pol ure jednega ?" Vsak po svoje. Gospod (prosjaku): ,,Mene bi bilo sram prosjačiti." — Prosjak: ,,Glejte, vsak ma svoj ponos; vi ste preveč ponosni, da bi prosjačili, jaz sem pa preponosen. da bi delal." Si z a a pomagati. (Otroci med seboj.) Erna: „Moja punčika je iz Pariza, zna tudi govoriti!" _ Ema: ,,AIi nemoremo jo nič razumeti kar govori." — Ema: ,,Ali si neumna, saj govori francoski!" Rahločutnost. A.: ,, Nikakor nemoress umeti, da si se za-mogla poročiti s starim grajŠčakom Podvrbskim. Ali ima še kaj druze-ga, nego bogastvo?" — Ona: ,,Da, da — vodenico !" Koncem meseca. ,,Koliko je na uri gospod Perin (dijak)?««— Psrin: ,, Oh gospica kako me morete t* vprašati ob tem času !" Si ta o. Ženin: ,,Moja nevesta je čedno dekle, toda žal, da tako slabo slovenski govori!" —- Tovariš: ,,Tako — je li ptujka?" — Ženin: r,Ne. toda hudo jeclja!" Pravi trenotek. ,,Na svi-danje! Dobro se imej tel" — ,, Hvala lepa! Toda da se morem dobro ^meti je potreba denar, ali mi ne o ret c deset dolarjev ponuditi?" Enfant terrible. Teta: Ako bi zamogla biti ptica "_ Mali Dragotin: ,,Saj to si že posta la, teta!" — Teta: ,,Kako moreš tako govoriti ?'« — Dragotin: ,,Vče-raj je papa dejal, da se aameravaŠ pri nas vgnezdi ti!" Dobro znamenje. Gospodinja (ktera je hotela svojega ,,boar- DRUŠTVO SV. TROJICE, It. 87 N. H. Z., ▼ PUEBLO, COLO., >'m* »voje redne seie 15. dan Tsacega meseca. Vstopnino je znižalo za tri mesece in se vsakemu nudi prilika ▼ pristop. (>dborniki; Anton Pldte. predsednik; Daniel Badator^, podpredsednik; Marko M. Stepan, L tainik; Marko Relič, EL tainik; Martin G«r*i£, blagajnik; John Plut, i*ed-sednik bolniikega odbora, stanuje laiySoatfe ttaat* Ft Aranua, Paeblo, Col». Kje je? Andrej Mrak, doma ix Lufceo nad Skofjo Loko na Gorenjskem, poslednje pi-»ino sem dobil od njega iz McKinleya, Minn., meseca avgusta, od onega časa nisem o njem reč Cul. Ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj blagovoli naznaniti: Math. Golobich, 80*77, Greenland, Mich. (4111c.) Kje je ? Jaha Mlinar, doma is Škofje Loke. Kdor rojakov ve za njega, naj blagovoli naznaniti njegovemu svaku: Jakob JelovCan, Box 43, Redstone, Colo. (27111c.) Korz. Za 100 kron avstr. veljave trebe je dati 120.57 in k temu ie 16 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Liitmiea nrediištva G. a. J. v R. S., Wyo. NiC se ne bojite, doseda) le nismo nič dobili in ako dobimo, osobnosti n« tiskamo. G. F. M. v p., Pa. Nikar se ne pustiti oslepariti, naj dotiCni „agent", ki ni oficijel-ni agent, ponuja tikat sa kolikor hoče; bolje je iti vole ali koitrune krmiti, kakor se pc 22—26 dni zibati s kako laiko ladjo na morju; ali hočete za #26 ie polento jesti in biti * drulbi kalabrezov na morju n—»6 dni ? Menimo, da ste dovolj razumni. Ako on ie tako zatrjuje, da tako dela kakor Bog uči, je vse lat, Človeka oslepari kjer le more satoraj roke proč od ljudi, ki se t vero hlinejo pa so sami neverneki in v italijanskem jeziku vedno vse prekoloejo, pri teb ptičih je srce — £ep in se za Bogom skrivajo, da ljudi osleparijo. Delo dobi dober, trezen in pošten slovenski Le dobro izurjeni naj se blagovolijo oglasiti pri upravništvu ,,Glas Naroda", kteri potem v»e drugo povč. OPOMIN. KJE JE? Frank šeikar po domače Tonetov; njegov naslov bi rad zvedel: Frank Rozinka, Bc* 849, Falls Creek, Pa. (27fb). NAZNANILO Ker me je več rojakov vpraialo za pojasnilo zaradi mojega posestva v ^abji rasi iter. 10, pri Novem mestu jim odgorarjam tem potom, da kdor namerava isto kupiti naj poloti tretjino cene v roke gospodu Fr. Sak i e r j u, 109 Greenwich St., New York, ker drugače se ne moremo pogoditi; gospod Fr. Sakser je po vseh Zjed. državah znan poite-njak. To tretjino ie zato treba položiti, da se prične sodnijski prepis in potem, ko se listine uroče, plača ie ostalo svoto; skupna svota je 250 gold. Ako pa kakemu kupcu ne bi bilo zemljišče povieči, se mu denar vrn= in ae bode nič oikodovan. Joe Pirnauer, Grand Forks, B. C. ■H'M I I I I ■!■■:■: I I I-I-M I I I M I I i Math. Grahek, 1201—1203 Oor. Mesa in Santa Fee Ave., PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občiastvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalogo irocerijskega Map in železnine ; v salogi ima tudi Tri-nerjevo grenko vino. _ Pošiljam denarje v staro domovino najceneje in najhitreje ter sera v rvezi t gosp- Fr. Sakser-jem v Nevr Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK, lastnik. s: -i -i 1 m : 1 ■!■ -h- + -h- :: 11111 m itmnimiiiiimiinm Naravna kalifornijska vina na prodaj. Oobro črno vino po 50 do 60 ot. galon s prsodo vred. Oobro belo vino od 60 do 70 ct galon s posodo vred. izvrstnatropavica od $2 50-$3.00 galon s posodo vred. Manj nego deset galon naj nihče ae naroča, ker manje količine na norem razpošiljati. Zajedno s na* ročiiom naj gg. naročniki dopošlejo denar oziroma Money Order. Spoštovanjem: lffik. Radovlchy 702 Vermont St. San Francisco,Cat •k -m+ n i ++ + ++ n 11 n 11 h SLOVENSKA Pratika za leto 1902 Vse ene rojak«, ki so mi ostali na dolgu za hrano in stanovanje, ali dobili posojilo v go- j 9 dohiti pO 1 0 CBntOV kORiad. k*T-tonni, opominjam, da mi isto vrnejo. Tri j tonirane po i5 centov. Razprodajal- leta je le odkar mi je moj soprog umrl sem vdora ter ielim sroje sasluiene novce nazaj dobiti. Ako se me doliniki kmalu ne spomnijo, jih bodem dala tiskati s polnim ime-aom. Mrs. John Strittar, (aoms). Aurora, ni. cem jo damo 100 komadov sa $6, toda imajo sami plačati ekspretna stroške. ,,6tAS NARODA". Prosier prihranjen sa nasaamle tvrdke A. LOGAR & CO., 328 Cast 72nd Street,........NEW YORK CITY, Isdelovaloi avstrijskega tobaka ia saloga smodk. ' *' " Bedak. (Dalje.) Na ta nafti n je svedel Mirko vift tndi vae podrobnosti is Življenja slofiinoa, ktere bo popolojevale Bko-raj vae odo, kar je Želel zvedet . Zvedel je o Ivanovej surovosti, ktera ae je pri njem tndi radi malenkostnega nzroka pojavila, kakor tndi, da so bila Ivanova čuvstva vsaki dan drugačna. Prvotno mu ljndje niso hoteli mnogo zaupati. Vaščani o Ivanu aploh ničesar ni-so hoteli Bli&at kajti jeze, da je v njihovej vas pripetil grozni zločin, vaščani niso samogli opustiti in se jim je do-adevalo povsem nepravilno in skoraj nemogoče, da se je nadel dp ■vetu človek, kteri si ie dal nalog, pronajti vse podatke, kteri bi slu Aili v prid ohtožencu. Toda s ča •om postali so tudi ljudje drugačn Oni «o namreč uvideli, da odvetni ku ni bilo na tem ležeče, da b; resnico prikrival. BaA nasprotni . ou je liudem dokazoval in zatrdi), da ne zahteva nič druzpga, nege resnico in golo resnico. Toda ree nioa zamore biti vendar tudi drugi, nego ona, da je Ivan priprosti zle tineo. Kaj, ako bi sledil nekin notranjim glasom, kterim se n more nbraniti, in daje tako v hipe blasnosti storil umor, kakor n; primer kedo, ki nepremišljeno skr. •i ▼ vodo. Pri takem dokazovanju so tud veičani pričeli o stvari reBneje ir. atvarneje misliti. Nekteri so sevech bili mnenja, da je to le odvetniška avijača, s ktere pomočjo hoče Mir JcoviČ oproBt i ti svojega zavarovane: Baš vsled tega mnogi niso hote' podpirati namena, kterega cilj j bil itak takorekoč proti božji it ftloveškej postavi, češ, potem umor jeni trgovec niti v grobu ne bod-Imel miru, — priti bode moral vsb ko noč trkati na vrata onega, kter bi morilca zagovarjal. Toda zopet drugi so odvetnikov* razlaganja diugače razmotrivali Kaj, ako Barletov Ivan v resnic ni bil zdrave pameti, ako je v ree nioi, kakor pravi odvetnik — in odvetnik je učen človek — ako je grosni čin storil v resnici vleč blaznosti. Tako dejstvo ne bi ko ristilo le Ivanu samemu, temveč tudi imenu vse občine. Ivanu potem ne bode trebo na vešala in vasi kakor tudi občini se ne bode treba ■ramovati, da je tam med mirnimi ▼aščaoi živel roparski morilec, kte ri je morda iste nravi kakor oni Bazni. Toda kaj potem, ako se ▼ resnici dokaže, da Ivan ni bil prave pa meti? Potem ga nihče ne mor obaoditi v smrt. Vendr-r pa bod obsojen v dosmrtno ječo? Tako ao vpraševali vaščani od ▼etnika želeč dobiti pravi odgovor. Mirkovič je resno zmajal z glave. Človeka, kteri ne more zdravo mi-aliti, ni mogoče obsoditi in tudi v ječo ne more priti. (lNe, ne, in zopet ne!" odgovorili ao skoraj jednoglasno. „Naj g* le obsodijo na vešala! Ali naj pride zopet v našo sredo? Nikakor, pri nas nečemo imeti morilca in ke do vč, koliko ljudi zamore še umoriti?" » Odvetnika Mirkoviča je stalo zopet mnogo truda, predno je ljudjen pojasnil, da čeravno bi Ivan bil oproščen, še nikakor ne zadob: oaobne svobode. Splošnonevarnegr umobolnega pošlje sodišče v umo bolnico, kjer je tako dobro preskrbljen kakor v zaporu. To je mnogim ugajalo; toda ata rejšim, osobito pa občinikim od bomikom, stvar ni ugajala, kar pa niso naznanili odvetniku. Pač sc aa pa med seboj posvetovali in ra čuoali, koliko bode morala plače vati občina vsako leto v umobolnico Na, ■ tem oe amemo biti zadovolj ni, ▼ ostalem pa: ali Ivan ni bil morilec in ali moriloi že od nekda niso bili obsojeni na vešala? Na ta način osnovala se je v vas: vslika stranka, ktera z Mirkoviče vimi nasveti ni bila sadovoljna, ir O ktere j pa sam ni ničesar vedel. Daairavno je skušal Jerico pregovoriti, Daj mu ona pove o dogodkih in oMevanju s Ivanom, ni mogel ničesar zvedeti. Uljudno in sratko, toda povsem gotovo je Mirkoviča odrekla vsako nadaljno informacijo in izjavila, da bode vBe ono, kar vč, povedala pri sodišču, kajti razun sodišča jej nihče ne more pomagati. Vse pregovarjanje zagovornika, da bode baš preiskava stvari sodnikom olajšala delo, je bilo zaman, ona je ostala mirna in molčeča. Ko je zagovornik svoja poizvedovanja v vasi dokončal, vrnil se je v mesto, da se tndi z obtožencem po svetuje. Kar je Jam. S spoštovanjem > Martin Verzuh. Crested Butte, Colo* • Jacob Storileh, 89 B. Madison St., Chicago, I1L MATIJA POGORELO, prodajalec ir, Torisc, vhw in druge zlatnine. Bogata xaloga raznih knjig. Cenik knjig poiiljkm poltai d e prešla. Pilite po-aj I Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels $6.00 Boss case 20 let garancije 15 Jewels VValtham $9.00 16 size 7 Jewels $15.00 Srebrne ure z enim ,,15 „ $18.00 pokrovom - $13.00 Boss case 25 let garancije t 2 pokrovoma $16.00 16size 7 Jewels $25.00 in yiSje. „ 17 „ $30.00 V »▼•JI salo?1 mam tudl Fin plemeni papir z navedenimi okraekl v narolnih barvah. CENA : V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 $0.35 0.60 0.75 V ikatlji a ducata „ Slovenska Pratika 10 centov, velika 15 centov. Opoaita. Vse zlate ure »o z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naitetih arah jt Klgi> ali Walthana, kakorinega kdor leli. Blago pošiljam po Express C. O. D. W Vs« MOJE SLAVO JI GARANTIRANO t -«5. Math. Pogorele, 920 N. Chicago St., Joliet. 111. 7AQTAN I 14 KkASNIH DARIL! NAJVEČJA KUPNA PONUDBA SKDA-LAO I Uliti NJEGA ČASA! Ne stane nič si ogledati blago! Danes ponujamo najboljše ure, ktere so se kdaj prodajale: Pristni amerikanski s 14 K zlatom dvakrat pozlačeni trpežni pokrov, se navija in kazalci premikajo ob roču za možke ali 2en-ske, s pravim amerikanskim nikeljnastim kolesovjem, dragimi kameni oskrbljeno in regulirano s pismenim jamstvom za 20 let ter glede izgleda in trpežnosti jednaka pravi zlati uri za $40. Onim, kteri bi radi uro prve vrste, daino prihodnjih 60 dni popolno zastonj sledeča krasna darila: 1 dunajsko pipo iz morske pene v vrednosti $1 50; 1 cev za smotke iz prave morske pene 75 ct.; 3 cev za cigarete 50 ct.; 1 usniat mošnjiček za tobak 25 ct.; 1 nikljasto Skatljico za užigalice 25 ct.; 1 fino pozlačeno vereiico $1.50; 1 pozlačeno brošo $J, 1 par finih uhanov s kamenčki $1; 1 kravatno bodico 40 ct.; več pozlačenih gumbov itd. Uro in n*. šteta darila pošljemo po C. O. D. za $4 98 in ekspresne stroške s dovoljenjem, da se blago lahko ogleda in na naše stroške nazaj pošlje, ako ti ne ugaja. Kjer ni ekspresne postaje, poslati se mora $4.03 z naročilom, in takim dodamo še pripraven Šepni nož t*»r pošljemo blage V registrovanem zavitku. Kdor kupi ali proda 6 ur s darili, istemu damo ENO UfiO Z DA* SOVI V NAGRADO. Piši, ako želiš uro za moškega ali žensko. Piši danes predno je zaloga polla na „ATLAS JEWELRY COMPANY", 60 Metropolitan Block, Chicago, El. KNJIGE]; ktere imamo v naši salogi in jih nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo slonove kosti, ali v finem usnju in s »lato obrezo: Spomin na Jezusa 45 ct., 15 ct. Filoteja, b zlato obrezo $1.20. Rafael, platno 75 ct. „ nanje 85 ct. Kljuft nebeSkih vrat, II., 7ft at. Kruh angel j ski, 65 ct. Vrtec nebeški, 65 ct. 45 ot. Dnhovni studeneo, 65 in Ah at. Vodnik v nebesa, 65 ot. Rajski cvet, 65 ot. Jezna prijatelj otrok, 00 at. Hvala božja, 60 ct. Marija dobra mati, 80 at. Ave Marija, 10 ct. Drnge knjiga: Hitri račnnar, 40 Ot. Pratika, mebko vezana, 10 centov, Abecednik za slov. mladei, 20 ot. Slovensko-nemški besednjak 90 ot. Ornga nemška vadnica, 80 ct. Prva nemška Blovnica, 85 ct. Pavlinov slovensko - nemški slovarček, 40 ct. Preprotnik, zbirka raznovrstnih pisem in rafinnov, 30 ot KOLEDAR sa leto 1902, 25 ct. Hubad pripovedke I. in II. zvezek 20 ct. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem — 6 zvezkov $6. Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct. " " " velika " 50 ct. Bleiweis slovrnska kuharica $1 SO Oimmk avstrij. junaki vezane 90 ct " " " broširane 75 ct Slovenski šaljivec 30 ct. Boerska vojska 30 ot. Mrtvi gostaft JO ot Admiral T<= g^tthef 8f at. Marjetica 50 ct. 8v Ghnovefa 18 ot. Vrtomirov prstan 10 ot. Lainjivi'kljukeo.S0 et. Vaj ska aa Tnrikem 18 at. odpošljemo poštnine prosto, ako »e Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, I. in II. del, oba 50 et. Ciganova osveta, 20 ct. Sveta noč, 80 ct. Strelec, 25 ct. Prve skrbi, 30 et. Eno leto med Indijanci, M et. Jama nad Dobrušo 20 ot. Najdenftek, 20 ot. Mirko Pošten j ako vie, 20 et. Izidor pobožni kmet, 25 ot. ialjivi Sloveneo [zbirka kratko- čaBnio itd.] 90 ct. Nezgoda na Palavann, 80 et. Izanami, 24 ot. Zbirka ljnbimskih pisem, 80 e*. V domačem krogu, 25 ot. Pri Vrbovčevem Grogi, 20 ot. Potovanje v Liliput, 20 ot. Kako je izginol gozd, 20 ot. Doma in na tnjem, 20 ot. Razne knjiiioe za mladino, po lOot. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. PreSernove poezije vezane 75 ot. u ,, broširane 50 ot. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 20 ct. Narodne pripovedke S5 et. Šaljivi Jaka 20 ct. Mlinarjev Janez 40 et Poslednji Mohikaneo 20 et. Stezosledeo 20 ot. Naseljenci 10 ot. Repoštev|20^ot. črni bratje 30 ct. Maršal grof Radcokj 20 et. Pod turškim jarmom 20 ot. Naselnikova hči 20 ct. May E rie — amerikan. povest Met. Nikolaj Zrinsky 20 ot. Na Preriji 20 ot. Hirlanda 20 ot. Hildegarda 20 ct. Z prestola na morišče 10 et. Vstajenje 30 et. Zemljevid oelega sveta 25 et. Zemljevid Zjedinj. državah 25 et. Biron Raubar 20 et. Knez trni Jnij 2t ct BABI te'afon kaAar dospel na kako postajo v New York in na vel kake priti k Fjt Saxxjot. Pokli« številke 8796 Oertlaadt in geveri sleveaske. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE.PARIS-ŠVICO^INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNXKI so: „La Lorraine", aa dva vijaka________________________12.000 ton, „La SaToie", „ „ „ ..................................12.000 „ „La Touraine", „ „ „ ..................................10.000 „ ,,L'Aquitaine", „ „ ......................................10.000 „ „La Bretagne",....................................8.000 „ „La Champagne"..............................................................8.000 „ „UGucogne",..............................................................8.000 „ 15.000 konjskih mo£i. 25.000 12.000 „ 16.000 9.000 ,, 9.000 ,, 9.000 IV Parnikrodpljujejo od aedaj naprej vedno ob četrtkih ob zo. uri dopoludne. Parniki odpljujejo is pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Bretagne 2T. febr. 1902 ' * ~ " " ---- La Champagne 0. mar. 1902 La Gascogne IS. mar. 1902 * L'Aquitaine 20. mar. 1002 * La Touraine * La Savole * L'Aquitaine La Cb&mpagne 27 S. 10 17 mar. 1902. apr. 1902. apr. 1908. apr. 1902. Parniki z nraedo leistmortni imajo po dva vijaka. Glam agenciji: %i BROADWAY, NEW YORK. RBD STAR LINE (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New Yorka v Antwerpen Philadelphia v Antwerpen vozf naravnost iz prevaža potnike z slovečlmi poštnimi parniki: VADERLAND.nl dva vijaka I >••• t*R ZEELAND............i»oot bmn. KENSINGTON aa dvt vijaka FRIESLAND SOUTHWARK na dva vijaka 8607 ton. 7116 toi Pri eenak za asedkrevje to vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba Fet See Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike |f ali V Avstrijo I a* Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primoije, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Is NIVf YORKA edpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola it. 14, eb vanožju Tulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vinožju Washington St. ttled« vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 78 Broadway, HEW Y0BK. — Oor. Dearborn A Washington Stra, OHIO AGO. — 80 Montgomery St., 8AH FB4H0IS00 — Tlurd 4 Pino Stra, ST. LOUTS, ali na niece sastopnike. Holland-A merica Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) ml kraljevo ntzozemsko tn pošto Zjedinjenlh držav mea New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. NOORDAM, parmik t dvejniat vija ST ATEN DAM, parnik z dvojnim kem, 15,000 ten. vijakem, 10.500 ton. BYNDAM, paraik s dvojnim vija- ROTTERDAM, parnik z dvojnim kem, 13.000 ton. I vijakom, 8.300 ton. POTSDAM, parnik a dvajaim vija Parniki: k«», ij.too ton. MAASDAM In AMSTERDAN. Vij«ea«jša rtiaja do ali od yseh kraj«? jnine Avstrije. ^ Radi mi glej ma pesabej objavljanih listinak. Parobrodna črta ima svoje pisarne.v Trstu, it. j Prost« Ink« k Inomoatu, 3 Rudolfstraeae Dunaju, I. Kolnwrntrlng in. Brnu, sz Kron«. Parniki • d p 1 j % j e j e: U R.OTT»IL»AMA v»ajf šetrtek in k NEW YOBXAvaako • e b • t • eb 10. uri s j u t r a j. 39 Brtadway HOLLAND AMERIŠKA ČRTA, r, NEW YORK, 88 te 8aJie 8t, 0HI8A80, ILL