— m —	■ I
ŠOLSKI PRIJATEL.
Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po pošti, 2 fl. brez pošte.
Čišlo 19.	V torek 4. maja 1852.	I. tečaj.
Ljudska šola.
Kaj je storiti, da učenci učitelja ljubijo ?
Učenci bi se imeli navaditi, da še bojo radi in s veselim ser-com učili. To se pa nikolj ne botle^*žgodilo, ako jezen in razkačen učitelj u šoli vpije in razbija, kolne in pretepa, in tako svoje učence preplaši in prestraši, ter njihovega duha omami in vbije. Le kar iz serca pride se zopet serca prime; le od učitelja, ki ljubezen do šole in šolske mladine u svojem sercu nosi, se sme in more po pravici reči, daje on u stanu, prav podučevati in odgojevati. Naj toraj učitelj nikolj ne pozabi, in se vedno ravna po tih zlatih besedah: „Učitclj! ljubi šolo in učence, — ljubi svoj stan in poklic; ljubezen čez vse!" Ljubezen si pridobi ljubezen: u šolo, kjer ljubezen prebiva, stariši radi in pridno svoje otroke pošiljajo in učenci radi hodijo in se pridno učijo; — u šoli, kjer je ljubezen doma, učitelj rad in vesel podučuje, in na težave in nadloge svojega revnega Stana pozabi. —
Da pa učitelj svoje učence u resnici ljubi, takole pokaže:
1.	ako zvesto in resnično skerbi, da bi se naj učencom dobro in srečno godilo;
2.	ako je mu ljubo in prav, da se otroci veselijo in si kratek čas delajo;
3.	ako se do vsili učencov — ne glede na nobeno reč — pri-jasno, ozbilno (ernsthaft) in pravično obnaša;
4.	ako se do vsih učencov vselej ravno tako derži, kakor so vredni in zaslužijo.
Zavolj tega je treba:
u) ako kak učenec kaj zavozi alj se pregreši, vselej dobro pre-vdariti, od kod lo pride;
b)	razločili, alj seje učenec le samo prenaglil alj pa s hudo voljo kaj napravil; —alj se je to še leenbart alj pa že večbart in morebiti iz hude navade in terdovratnosti pripetilo;
c)	tudi tako do učeneov se obnašati, da oni iz tega lehko vidijo in čutijo, alj so se prav alj slabo zaderžali, alj so si hvalo alj pa kazen zaslužili;
d)	tudi tedaj, ki si prisiljen opomniti, posvariti alj clo kazniti, po očetovsko in prijatelsko postopati in tako pokazati, da se vse to le samo iz ljubezni do njih, s težkim in žalostnim serconi in k njih sreči agodi.
Učencom vse dopustiti iti spregledati, — vedno pred njimi govoriti in prisegati, kako da j!li ljubi, — njim se prilizovati in š njimi sladkariti se, — alj clo'druge ljudi in sodelavce obreko-vati, černiti in poniževati, ter po tih ovinkih ljubezen učeneov iskati: — učitelj moj! to je vse narobe, škodljivo in grešno, — s tim sam sebi jamo kopleš.
Nekaj za učiteljske shode.
Da bojo naši učitelji in š njimi naše šole napredovale, so učiteljski shodi koristni, ja! neobhodno potrebni. Ni taj čuditi, da vsi gg. šolski svetovavci po volji vis. ministerstva duhovnike in učitelje opominjajo in spodbadajo, take shode večbart deržati, — ni čuditi, da vsi duhovniki in učitelji, kterim je kaj za šolo mar, se radi in pogosto shirajo, eden drugega podučujejo in k dobremu spodbadajo. Le iz nekterih krajev slišimo, da se učiteljski shodi zanemarjajo in opuščajo, akoravno učitelji za nje prosijo. Učiteljski shodi niso le dovoljeni temuč zaukazani, — nobeden ni zavezan, te shode u farovžu deržati in kaj na mizo postavljati, — tudi nobeden moder učitelj kaj tacega pričakoval alj clo tirjal ne bode. Zatega voljo bi radi zvedeli, kaj je, da u nekterih krajih od učiteljskih shodov ni besedice slišati. —
Šolski časopis: „der iisterr. Schulbote" č. 15. t, 1. je prinesel: „Offenes Schreiben des VolskschuIinspektorsfiirSteierinark an die Lehrer." U tem sostavku šol. svetovavec, g. Hermanu,
nektcrc učitelje pohvali zavolj njihovih izvcrstnih spisov; — veselilo je nas, nektere tudi iz slovenskih krajev med tirni pohvaljenimi brati: Jan. Kaceli u Ponkvi, Anton Miiller u slov. (iradcu; — dalej cele dehantije pohvali za to, da so učiteljske shode pogosto napravile in obilno obiskale, da so prav lepe in koristne reči pretresovale,u šolah marsikaj dobrega na noge spravile, marsikaj slabega pa popravile in iztrebile, da so knjižnice napravile itd.
Tudi je gosp. Hermann u ravno tem sostavku nekaj pra-šanj na znanje dal, od kterih misli, da bi dobro in koristno bilo, jih per učiteljskih shodih u pretresovanje in posvetovanje vzeti. Te prašanja so tako izverstne in praktične, da jih tudi mi u „šols. prijatelu" razglasimo in šnjimi svojim bravcom postreči mislimo. To se pa samo od sebe zastopi, da bi ne šlo, vse prašanja u cdnem učiteljskem shodu pretresovati in se od njih pomenkovati. Ni toliko na tem ležeče, kaj in koliko se pri ednem shodu opravi, temuč to je naj imenituejše, kako se opravi. Dosti, popol-nama dosti bode, ako se pri vsakem shodu edno alj pa nar več po dve prašanji obširno in temeljito pretresete, na vse strani razjasnite in tako sbranim gospodom u glavo vtisnite.
Prašanja so pa sledeče:
1.	Kako se zainore nauk u branju tudi u tistih šolah, kjer učenci pismenkovajo (buchstabiren), tako vravnati, da ne bode samo le nekaka prazna in mehanična vadba?
2.	Kako je treba pri pismenkovanju in slovkovanju postopati, da se učenci ne navadijo, nekako polževo in ednoglasno brati (citati)?
3.	Kako se morejo učenci odvaditi, polževo in ednoglasno čitati, in zraven navaditi,lepo, to je tako čitati, kakor omikani ljudi govore?
4.	Kako zamore učitelj učence pismenkovati, slovkovati in čitati tako učiti, da jih pri tem tudi že na pravopisanje (Rechtschreibung) pripravlja?
5.	Kako se je treba pri čitanju obnašati, da bodejo učenci za-stopili, kaj čitajo?
6.	Kako se je treba pri čitanju obnašati, da se otroci zraven tudi navadijo, gladko in pravilno govoriti in svoje misli napisovati?
7.	Naštejte mi vse prostore, kamor učitelj svoje učence zavoljo nazornega (oglednega) uka u mislih peljati more, in reči, ki se tam znajdejo, da bode tako u stanu,svoje učence modro in primerno učiti, te prostore in reči narprej imenovati in potem ogledovati?
8.	Povejte mi, kaj pa je po pravici to: ogledovati, in kako se ima ogledni nauk vravnati, da se otroci navadijo, na reči, ki jih obdajajo, paziti, pri tem kaj misliti, pravilno govoriti in svoje misli tudi pismeno izreči?
9.	Kako zamore učitelj pri nazornem uku alj pri tako imeno-vih mislenih in govornih vadbah (Denk- und Sprachiibun-gen) ob ednem učiti, dele poznati, iz kterih stavki in govori obstoje?
10.	Kako more učitelj, mesto da bi narekoval (Diktando dik-tiren), pri čitanju svoje učence to naučiti, kar je iz pravopisa in slovnice znati narpotrebnejše?
11.	Kako je treba pri nauku u pisanju začeti, da se učenci koj od začetka navadijo, s roko hitro in lehko potegniti, in da najprej, ko je mogoče zamorejo, brez predpisov urno in znatno pisati?
12.	Kako zamore učitelj pervence tako dalječpripraviti, da svoje misli za potrebo napisati znajo?
13.	Kako je treba sploh, to je: u vsih razredih na to gledati in za to skerbeti, da se otroci nauče, svoje misli jasno in hitro tudi napisati?
14.	Kako se zamorejo učenci iz svojih spiskov lehko in krat-kočasno pravopis naučiti, brez da bi si veliko pravilic u glavo zabijali?
15.	Kako more učitelj svojim učencom prav vidljivo pokazati in razjasniti, kaj je število (Zahl), kaj se pravi šteti?
16.	Kako more učitelj učence podučevati iz glave alj na pamet raj-tati, da jim ne bode treba s toliko tako imenovanimi pomočki (Vortheile) glavice treti, temuč da vselej sami prevdarijo in znajdejo, kako je najbolje to alj uno nalogo rešiti; dalej kaj
je storiti, tla dano nalogo ne samo eden po imen« poklican učenec, temuč vsi učenci zajedno rešiti se trudijo?
17.	Kako je treba glaskovati sploh, in kako, »lase učenci pri glaskovanju zraven tudi na pravopis primerno pripravljajo, alj pa, da se učenci že pri glaskovanju u pravopisu vadijo?
18.	Kako se more in tudi ima u šolipomagati, dase narodsko in cerkovno petje na višjo stopnjo povzdigne?
19.	Kaj imajo učitelji, kaj duhovniki storiti, da bodo otroci šolo in ponavljačo šolo pridno obiskovali?
20.	Kaj je storiti, da bodo otroci u šoli pridni in pokorni, ter da vse po redu pojde, brez da bi palice alj šibe u šoli treba bilo?
21.	Kaj je u šoli začeti, da se u sercih učencov vsmilcnje in sočutje zbudi in vkorenini,da tako otroci sčasom postanejo miloserčni, ki drugim ljudem radi priskočijo in pomagajo?
22.	Kako zamore šola k temu pripomagati, da otroci postanejo brumni in resnično pobožni, da svojo deržavo in svojega cesarja ljubijo?
23.	Kako ima učitelj in katehet s učenci moliti, da bodo pri molitvi mislili, kaj molijo, da bodo počasi in dostojno molili , ne pa raztrcšeno in na vso sapo havdrali ?
24.	Kaj ima učitelj storiti, da bode njegov uk prav obilen sad donesel?
25.	Kaj ima učitelj, ki u ednej sobi (izbi) učence na več razrede alj tečaje podučuje, storiti, da bodo vsi zajedno kaj primernega opraviti imeli?
28. Kako zamore učitelj sam sebe dalje bolje omikovati in u znanostih čelajbolj napredovati?
(Konec sledi.)
Kosilice slepe babice.
(Dalje.)
Ljudomili otrok.
Vendar je Dragotin precej v zadregi bil, pomislivši, kako bi podaljšoval, kar je enkrat pričel; njemu je trebovalo vina za bo-lehljive osebe in serece (Greise). Akoravno še ni znal Dragotin dobro računiti (rajtati), je vendar bal se, spoznavši, da bi čez
7 dvajsetic na mesec za iakove stroške dovolj ne bilo. K sreči pa se ravno že novo leto približa, in s darili (Trinkgclder) njegovo mošnjico napolni; on bi ne bil dočakoval nigdar toliko denarjev.
Cecilia. Zakaj pa svoje stariše ni prosil za denarje? Oni bi jih bli njemu gotovo dali, ko so bogati bili, in vedeli so, da jih v dobro oberne.
Dediča. Gospodi Lidoni so že sami za-se toliko dobrega storili, da so cele družine preživili; ali siromakov je toliko blo, da bi ktemu še mnogo več treba bilo, če bi se hotlovshnpomagati.
Sin, ki je prav moder bil, jo dobro razumi, mislec, da bi s tim, kar bi sam sebi pritergal, lahko revežem pomagal, da ne bode starševe stroške večal. Hlapec si pa v misel vzeme, starejšem vse vedno odkriti in povedati. Starejši so zadovoljni in veseli, sina tako dobrega serca imeti; naverh vkažejo temu hlapcu toliko kruha in vina Dragotinu pripraviti, kolikor mu bode treba. Nič ni treba Dragotinu poveti; naj le misli, da je vse za svojih sedem dvajsetic kupil.
Ganljivo je bilo viditi, kako je Dragotin gnal se in gospodaril; on ni ničesar vničil in zavergel, še trohice kruha ne. Imel je u nekej izbici omarček lepo u steno nared; tam noter je vse za-peral in shranoval, kar je mu ostalo in kar sije nakupil.
Dokler je zima bila, je ves čas suh kruh kosilčal in malo južinal; tudi pri južini ni več vzel, kot juho in meso, kar je kej več na mizo prišlo, je pa svojim hranjenikom (Kostganger) dajal. On si ne kupi ne igrače ne podobice; reči, ktere bi ga veliko manj veselile kakor pa to: vedeti, da drugim ljudem dobro stori.
Prešla je huda zima, narava se zbuja in oblači svoje novo, mlado in lepo oblačilo, dela na polju pričenjajo po maloma; to je blo kaj za otročiče, za nje je bil naj lepši čas, in v celo vas je veselje zopet se vernilo. Dragotin seje zopet prehajal, in koder je hodil, povsod so mu vse dobro in srečo tisti želeli, kterim je pomagal. Brez njega, so vpile matere, bi moji sinovi od mraza in lakote pomerli. Bog naj ga blagoslovi in poplača, reče neka deklica, on mi je mojega ljubega ateja ohranil. Od vsili strani so mu prinašali pisane povojčice (pušelce) travničnih cvetlic in kopate cejnice jagodic, ki so jih v gori naberali.
Enega dneva igra Dragotin na bregu nekega ribnika, noga mu zderkne, in on v vodo pade. On bi se bil vtopil, ko bi dva fantiča, kterih je ob zimi hranil (živil), ne bila za njim skočila in iz vode ne bila poteguilu. On je sicer prilastil, pa njegovo serce mu je vedno dobro ostalo, in vedno ga je veliko več veselilo drugim kej dobrega storiti, kakor pa neumno in grešno veselje vživljati.
Škoda, škoda, prav počasi pristavijo dediča, da veliko otrok le tako neumno in gerdo veselje kaj porajta! —
(Dalje sledi.)
Drobtinčice.
* U Parizu obstoji neko pedagogiško družtvo, ktero časopis pod imenom: »Institut de la jeunesse, 1' Emulation" na svitlo
Prihod vigredi
Glej vigred se rodi, O serce poskakuj! Veselo se raduj! Pozabi vse terpljenje, Glej vrača se življenje Ker vigred se rodi.
Glej vigred se rodi, Že rožce prelepo Si glavce lepšajo; Le rožice cvetite, Zmenoj se veselite, Ker vigred se rodi.
Glej vigred se rodi, Kak bister vrele šumlja, Sreberno se iskra, fce poje vsaki ptiček, Po gričih čern čuriček, Da vigred se rodi.
Glej vigred se rodi, JŠkorjančki žvergole, Prot soncu hrepene; Kosiček milo piska, Prepeva ino vriska, Ker vigred se rodi.
Glej vigred se rodi, Le beži vsa britkost! Oživlja se radost — Radost me napolnila, Mi pesem je vdihnila: To vigred mlada stri.
T. Bolskovič.
(laja. To družtvo u tem časopisu razne prašanja stavlja. Mladina obojega spola more odgovoriti in tako odločene darila doseči. Imena tistih, ki so dobro odgovorili in darila dosegli, se u rečenem časopisu razglasijo. Naši bravci vejo, da ni še dolgo, kar je vojvodkinja od Angoulem-a u Frolulorfu zamerla. Ta smert je imenovanemu družtvu priložnost dala tole poprašati: „kako in v čem bi se ta vojvodkinja s Antigono prispodobiti mogla?" Na to prašanje je nar bolje odgovorila in darilo 500 frankov dobila Karolina Czajkoivska, krasna devojčica in hčer glasovitnega poljskega spisovatelja Czajko\vskega. Slava Slav-janki! —
* Svitla gospa knezinja Lichtenstein je dvanajst izti-sov šolskega časopisa: .,Der ostereichische Scliulbothe" plačala s tim, da se naj med borne učitelje naMoravskem razdelijo. Slovenskih gotovo tudi bornih učiteljev sta se samo dva žlahtna gospoda vsmilila in za nje nektere iztise „solskega prijatela" plačala: presv. knezoškof Slomšek in c. k. šolski svetovavec Rudrnaš. Pri tej priložnosti se tudi lepo in javno zahvalimo čast. gospodinu Šišman-u Farkaš-u, prisedniku c. k. zemaljske so-dije u Reki (Fiume), ki je u Reki dvanasjt naročnikov na »šolskega prijatela" nabral in nam naročnino te dni poslal. Med njimi najdemo p. n. gg. c. k. verliovn. župana, predsednika c. k. ze-meljs. suda, kanonika in ravnitelja gimnazie, nadzornika ljudskih šol, profesorje, s edno besedo: take gospode, kteri gotovo „šols. prij."niso za-se naročili; oni ga bodo siromaškim učiteljem darovali. Tako bodo ti žlahtni gospodi pobito serce marsikte-rega pridnega učitelja razveselili, zraven pa tudi pripomagali, da bode toliko potreben šolski časopis dalje izhajati zamogel. Slava! — Tudi u Celju štejemo dvanajst nčiročnikov; u Lju-blani — menda u slovenskej Meki?! — pa dva; na Dunaju, kjer stanuje toliko nekdajuih slovenskih domorodeov v do-brej službi in s debelimi plačili razun sviti, gospoda ministra Dr. Bach-a — pa nobenega !