Hlarofliio cgospodareivo in naroJna zavetlitosrf Malo je narodov, ki bi bili izpostavljeni tako težkim preizkušnjam kot slovenski narod. Posebno v današnjih časih se znova in z vso ostrino postavija vprašanje njegove nadaljnje usode, njegovega obstanka. Sedanjost narrireč ni naklonjena načelu narodne samoodlcčbe in zato je usoda manjših narodov negotova. Da pa bomo v teli težkih časih vadržali, je potrebno bolj kot kdaj koli prej skrbeti za dvig narodne zavednosti, ki pa mora sloneti na močnem in dobro vodenem narodnem gospodarstvu. Kjer dobro — tam domovina? Vzrok, da vzgoja k narodni zavednosti ni šla vzporedno z narodnim gospodarstvom, na katerega bi se bila morala naslanjati, je v liberalnem nauku, ki je učil, da kjer je dobro, tam je domovina. S tem naukom, ki je sad francoske revolucije (1789), je prekvašeno vse današnje javno in zasebno življenje. Sporedno z liberalnim naukom gre komunistični nauk, ki postavlja za vir vsega le delo. Geslo komunistov je sledeče: Kaj me briga domovina, glavno je, da imam kruh in delo. Ta gesla so danes povsod na dnevnem redu, vsakemu stoje pred očmi kot varljiva vaba, kot podobe iz sanj. Posledica tega je, da se iz dneva v dan veča število onih, ki dajo, ali so vsaj pripravljeni dati za posvetno dobro življenje, svojo narodnost, vero in vse, kar je lenega in dobrega. Kakšne so posledice tega mišljenja? V Italiji in Nemčiji sta Mussolini in Hitler miselnost ljudi za dobrim, udobnim življenjem, ki ni imelo prave domovinske podlage, združila z močno narodno zavednostjo. Posebno v Nemčiji so poudarjali, da bo Nemcem le tedaj frV ?*- - n._no za_ vedni, če bodo držali skupaj, kajti v skupnosti, kateri se je treba podrediti, bodo močni dovolj, Močan si, o slovensld narod! Tisoč in pet sto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod-mehkužnik bi dušo izdihnil — ti pa, tisočkrat ranjen, komaj zniajcš z ramami... Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temvee bogastvo bogatega. Že slutim zarjo tistega dne (Ivan Cankar.) Dr. Jože Jeraj v knjigi >Slovenci in Jugoelavija«, ki ae dobi za 2 din v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. V svobodi je še marsikatero ljudstvo mislilo, da mu bo v okviru velikih narodov možen vsaj boljši gospodarski obstoj, če bodo že raorda v narodnostnem oziru na slabšem. Toda ostala je neizpodbitna resnica, da je domače narodno gospodarstvo zlata vredno, pa čeprav je skromno. Ljudstva, ki so v današnjih časih izkusila na lastni koži zaščito tujih, velikih narodov, so sprevidela, da igrajo — predvsem kar se tiče gospodarskega življenja — podrejeno, neodločujoeo vlogo in da se jim — kar se tiče gospodarskega življenja in uživanja dobrot, po katerih so hrepenela — godi tisočkrat slabše, kot se jim je godilo prej v okviru domaeega, čeprav skromnega gospodarskega življenja. Zadovoljni bodimo s tem, kar imamo! Na zgledu drugih lahko Slovenci vidimo, kako je, če človek pri tujcu išče to, kar si na lastni zemlji in v skupnosti z lastnimi brati po jeziku in veri ni znal ustvariti. Vsi taki so doslej izgubili še to, kar so imeii prej. Zato bodimo vsaj mi pametnejši ter se zadovoljimo s tem, kar imamo! Če si sa.mi na lastni zemlji in pri pomoči bratov po krvi in veri nismo mogli ustvariti tistega prijetnega življenja, po katerem hrepenimo, nam bo to pod tujim gospodarjem, ki bo skrbel le za svoje lastno dobro, še tisc.krat teže. Zato naj ne bo med nami Slovenci človeka, ki bi za svoje osebne trenutne koristi iskal pri tujcu to, česar mu domačija ni mogla dati. Ako se pa najde taka duša, jo naj narod izvrže iz svoje srede brez ozira na njegov položaj, kajti tak človek ni vreden, da je sin slovenske matere! Pokažimo svojo življenjsko silo! Pri težnji za ustvaritev boljšega življenja se naši ljudje le preradi naslanjajo na druge. Žive v prepričanju, da je edino tujec zmožen ustvarjati gospodarske dobrine. Tega prepričanja, ki izvira še iz prejšnjih časov, ko smo bili pod tujo oblastjo, se moramo enkrat za vselej otresti! Dokp.zano je, da naši ljudje po svojih zmožnostih daleko prekašajo tujce. Če bomo zmožnosti naših ljudi, ki jih navdaja še topla ljubezen do našega naroda, uporabili v našo gospodarsko korist, bomo ustvarili mnogo več, kot bi to mogli pod še tako brihtnimi tujci. V ta namen je pa potrebno najprej vse tujce, ki še danes sede na mnogih važnih mestih, brezpogojno odstraniti ter postaviti na njihova mesta ljudi naše krvi. Prav tako je nujno potrebno, da se pri vseh, tudi uradniških mestih, napravi pregled, kaiti tudi tu je mnogo takih, ki imajo za tujerodce velike simpatije pa uživajo večjo zaščito kot pristno naši ljudje. Šele, ko bo to opravljeno, bo naš narod lahko nemoteno v svojem lastnem krogu opravljal dela za gospodarski podvig in dobrobit naroda. S tem bodo široke Ijudske plasti dobile tudi polno zaupanje v lastno življenjsko silo, posledica pa bo, da bo tudi vsak posameznik z večjim zaupanjem v samega sebe začel graditi in gospodarsko delovati. To je važno predvsem za kmeta, ki je še vedno več ali manj gospodarsko in idejno podrejen mestu, kjer pa še vedno igrajo vidno vlogo — predvsem na gospodarskem polju — baš Ijudje, ki ne spoštujejo našega naroda in naše govorice. Nesmisetao je biti obziren Naš narod ni v gospodarski odvisnosti tujine, temveč obratno. Zato je nesmiselno, da smo še vedno do tujcev čezmerno obzirni. Samo če kdo zine tujo besedo, smo do njega — vsaj nekateri — polni spoštovanja. Tega mora biti enkrat za vselej konec! Ljudje, ki od nas žive, naj imajo do nas spoštovanje in se naj z nami pogovarjajo v našem jeziku, ne pa obratno. Posebno na gospodarskem polju ne smemo biti do tujcev nič več obzirni! Pa ne samo to. Tudi gospodarske dobrine, ki jih imajo pri nas nakopičene tujci v čezmerni meri, se naj urede tako, da bodo 8lužile splošnosti, kajti kolikor več imajo tujci, toliko manj ostane nam, ki smo kot celota lastniki te zemlje. Predvsem je treba pri trgovini narediti red, kajti tujci so vedno našli pota, da so v svoj prid izkoristili in izkoriščajo našo trgovino, predvsem trgovino 8 tujino. To ne velja samo za trgovino z vinom (o čemer smo že pisali), temveč za vse predmete, ki jih naše ljudstvo kupuje in prodaja. Baš trgovina je naša najbolj pereča in boleča narodna rana, kajti prav tu nas tujci gospodarsko onemogočajo, in ravno preko trgovine hromijo našo narodno zavednost. Če se bo v tem oziru napravil red, se bo nastavil nož pri korenini vsega našega narodnega zla, naš narod pa bo šel v vsakem oziru boljši in lepši bodočnosti naproti. V ta namen smo pa dolžni vsi, od najpreprostejšega pastirja pa do najvišjega javnega organa, storiti vse, kar je v naši moči, da tako rešimo in izboljšamo naše narodno gospodarstvo ter s tem obenem dvignemo tudi slovensko narodno zavest. Vsemogočnega pa prosimo, da nam pri tem pomaga!