UREDNIŠTVO IN UPRAVA TABOR-TELOVADNI DOM • LJUBLJANA Telefon 33-85 — Čekovni rač. uprave 16.416 j
NIK Z A F I /.KULTURO
LETO II ★ IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE * ŠT. 15
IZHAJA REDNO VSAK PETEK MESEČNA NAROČNINA DIN 12 — Rokopisi se ne vračajo
Pomladanski kros - zmaga množičnosti
V	Sloveniji nad 20.000 tekmovalcev. Maršal Tito je šliri ure prisostvoval tekmovanju v Beogradu.
V	Zagrebu je teklo 12.000 tekačev in tekačic. Tudi podeželje je dalo veliko število tekmovalcev
Prva preizkušnja množičnosti v fizkulturi je za nami. Priznati moramo, da je bila uspešno prestana. Že množične prijave so dale slutiti, da bo udeležba ogromna, tako ogromna, kot so si jo lahko predstavljali samo največji optimisti. Z vseh delov Slovenije in iz ostalih federalnih republik so prihajale vesti, ki so dokazovale, da bo .ta veličastna manifestacija fizkulture, manifestacija mladosti, moči in trdne odločnosti, do pokažemo v tej kratki dobi po osvoboditvi v fizkulturi tak napredek, ki ga zmore le zavedno ljudstvo v ljudski državi. Kakšen polet in popoten preokret naziranja in mišljenja je doseglo naše fizkul-turno gibanje, je najboljši dokaz to, da niso tekmovali samo deset tisoči mladine, ampak da so veliko važnost fizkulture spoznali tudi stari ljudje, ki so morda pred nekaj leti še s prezirom govorili o fizkulturi, kot o stvari, ki se ne tiče ljudstva, ali ki morda o fizkulturi sploh niso vedeli.
Nastop nad 60 let stare iz Ko-zarij pri Ljubljani in 'prav toliko starega Marolta, ki je na Rakovniku tekel skupaj s svojimi sinovi, ki so se več let borili v narodno osvobodilni vojski, je dokaz, da se je ljudstvo zavedlo potrebe in lepote fizkulture, kar pomeni, da bomo v najkrajšem času priča še bolj veličastnemu vzponu.
Po do 'sedaj še nepopolnih vesteh, manjkajo še podatki iz mariborskega in novomeškega fizkulturnega okrožja, je teklo v Sloveniji 19.665 tekmovalcev in tekmovalk. To število pa bi bilo najmanj dvojno, če ne bi v nedeljo dopoldne deževalo in zaradi tega veliko prijavljenih ni prišlo na tekmovanje, ker so mislili, da teka ne bo.
S tem tekmovanjem so bile postavljene na glavo vse »bogate izkušnje športnih strokovnjakov« izpred vojne, ki so bili pekoč mnenju, da je nemogoče, da bi lahko v enem dnevu nastopili stotisoči tekačev in tekačic. Stotisoči tekmovalcev in tekmovalk pa so najboljši dokaz; da je naše ljudstvo zmožno velikih organizacijskih dejanj, čeprav do sedaj ni imelo v tem nobenih izkušenj.
Največ zaslug, da je Pomladanski kros 1956« tako uspel, ima v Sloveniji vsekakor ZMS, ki je vložila vse svoje sile za organizacijo prireditve in za pridobitev čim večjega števila tekmovalcev in tekmovalk. Največ ja propaganda za tek je bila izvršena ravnp preko organizacij ZMS, ki so si stavile za nalogo, da bo tek uspel tako, da bo resnični 'Začetek množičnosti v fizkulturi.
V Beogradu, prestolici FLRJ, je tekmovanju nad štiri ure prisostvoval tudi maršal Tito, s čemer je bil Pomladanskemu krdsu dan pečat največje važnosti.
mr

Ena od, številnih skupin pod Tivolijem, takoj po startu
V LJUBLJANI 4.782 TEKMOVALCEV
V soboto popoldne so pod Tivolijem tekmovali v kros kontriju funkcionarji ljubljanskih fizkul turnih dru-društev. Mlajšim letnikom "so se pridružili tudi starejši. Med mnogimi, ki so izpolnili svojo dolžnost, so- bili stari fizkulturni delavci inž. Stanko Bloudek, Joso Gorce, polkovnik Lojze Vrhovec in še cela vrsta drugih. Najprej so tekmovale ženske na 800 metrov dolgi progi. Prva je pritekla na cilj Zupanc Vida v času 4:30.2. Druga je bila Papež Nuša, tretja Grmek Vlada. Na progi 1600 m so tekli moški, 52 po številu. Vrstni red na cilju je bil naslednji:
1. Czurda Ilugon v času 5:34.2 2. Rus Vojan, 3. Božič Mi lunj 4. Pribo-, še k Franc, 5. Bergant Janez. Zlasti starejši letniki so s svojim primerom med gledalci želi mnogo priznanja.
Poleg tega so na tem tekmovanju tekli tudi člani tajništva GO ZMS, mnogi starejši tekmovalci iz raznih športnih panog in uradniki ministrstva, s čimer so dali najboljši zgled mladini.
Črni oblaki, ki so zjutraj prekrivali nebo in dež, ki je lil, kot da ne misli več prenehati, je deloval zelo nepovoljno na vse, ki so se v nedeljo zbudili z mislijo na Pomladanski kros kontri. Nekateri so obupali takoj in se vdali v usodo, da teka ne bo in da so se zaman pripravljali. Okrog osme ure zjutraj je izgledalo, da teka ne bo mogoče izvesti. Kljub temu pa vsi niso obupali in začelo se je z zadnjimi pripravami..
Pol ure pozneje je dež nekoliko prenehal, kar je pomenilo za prireditelje, naj hitro končajo vse potrebno. Med tem je radijski napovedovalec že naznanit, da bo tek, kljub slabemu vremenu, izveden.
Na Rakovniku
Kmalu smo videli prve tekmovalce s številkami na prsih, ki so se zbirali na startu. Bilo jih je vedno več in ko je bila poklicana prva skupina, da se pripravi za začetek teka, se niso mogli vsi zvrstiti na zelo
širokem prostoru v eno vrsto, ampak so stali v več vrstah. Ko so bili časom erilci pripravljeni, je starter dal znak za začetek, nakar Se je množica tekačev vsula v hitrem tempu čez travnik proti ribniku, tekla nato ob njem kakih sto metrov, nakar so sc obrnili in tekli v breg. se spustili zopet navzdol, zavili na desno, na levo in proti cilju. Čez 3 m nute in pol so bili trije že na cilju. Za njimi pa sc je še borilo preko 100 tekačev, ki so prihajali na čili v majhnih presledkih.
Tekačem, starim komaj 14 let so sledile skupine starejših, nato dekleta, pa zopet moški in za zaključek še sedem »veteranov«, ki so sc z vso resnostjo podali na progo. — Tempo so izdržali prav do konca in niti niso pokazali prevelike utrujenost.
Posebno veliko je bilo deklet, ki so se brez strahu pognale s starta. Že na polovici proge je pokazala ura, d.a so hitrejše od fantov istega starostnega razreda. Mislili smo, da bodo na drugi poiovci proge popustile. Toda to se ni zgodilo. Prve, med katerimi se je vse do zadnjega metra vodila ostra borba, so tempo celo stopnjevale, k čemur jih je silila borba za mesta.
Uspehi tekmovanja sp bili:
Člani nad 18 let: Magušar Janez, Krim, 7.53. Mitrovič Branimir, avto-ba tal j on 7.55, Herman Oto, Krim, T. N S. 8.17.
Starejši člani: Volje Ivan, sindikat Pošta 4.00, Šuštar Anton, sind. Pošta, 4.01, Marolt Janez. Želez. 4.16.
Naraščajnice nad J6 let: Magušar Mica, Krim, 1. ženska drž. gimn., 3.11, Kovač Vida, Krim, 3.16, Šuštaršič, Krim, 3.17.
Naraščajnice do 16 let: Matos Marija, Krim, 2.11, Žalohar Ivana, Krim, 2.13,5, Plaveč Vera. 2.23.
Deca do 16. letac Šuštaršič Janez, Krim, 2.15, Puc Jože, Krim, II. drž. gimn., 2.15,3, Potokar Adolf. Krim. 11. drž. gimn.. 2.17.
Naraščaj od 14. do 16. let ar. Aplenc Andrej, Krim, II. drž. gimn. 3.28,5, Kovač Jože, Krim, II. drž. gimn., 3.29, Pungartnik Edo, Krim, 11. drž. gimn., 3.29.2.
Naraščaj od 16. do 18. leta: Deu
Marko, Krim, 6.13, Zajc Miroslav, Krim (Barje), 6.15, Podlipec Franc, Krim (Barje), 6.16.
Pregled udeležbe v Sloveniji
Ljubljana 4782, Dol pri Lj. 95, *S!o-venjgradec 690, Mengeš 119, Celje mesto, skupno 871, Trbovlje (70% mladine) 542, Mozirje 850,, 'Slovenske Konjice 137, Celje Okolica 1032, Šmarje pri Jelšah 55, Zagorje 115, Kranj 609, Bled 212, Bohinjska Bistrica 157, Jezersko 48, Tržič 73, Preddvor 53, Križe 35, Dol. Logatec 103, Novo mesto 132 Črnomelj 450, Kbčcvje (samo mesto) 110, Krško 450, Vrhnika 450 Borovnica 238, Grosuplje 75, Litija 254, Medvode 70, Ježica 221, Škofja Loka 187, Jesenice 415, Kamnik 150, Rakek 310, Logatec 170, Brežice 300, Laze 15, Teharje 545, Sevnica 230, Videm 120, Leskovec 45, Maribor 1420, Ptuj 360, Murska Sobota 840, Prevalje 110, Lendava 150, Ljutomer 210, Radgona 300, Trebnje 220, Ruše 122, Roče 59, Dravograd 105.
Skupaj po prejetih o or oči lih v Sloveniji torej 19.665.
17.000 TEKMOVALCEV V BEOGRADU
V Beogradu so izvedli tekmovanje na Banjici tako, da je bil cilj za vse tekače in tekačice na istem mestu, start pa na različnih točkah. Tekmovanje je trajalo od 8. ure zjutraj do 14.30 popoldne. Po še nepopolnih podatkih je nastopilo 17.000 tekačev in tekačic, verjetno pa jih je bilo še mnogo več. — Tekmam je prisostvovalo preko 45.000 gledalcev, med katerimi so bili tudi maršal Tito, ki se je mudil na tek-
Rankovič, minister za finance Sreten Žujovič, načelnik generalštaba, generalni poročnik Koča Popovič, predsednik vlade LR Srbije Blago je Na-škovič in drugi.
Tekmovalci so tekli v skupinah od 300 do 650 tekačev. Vsega skupaj je teklo 35 skupin.
V glavni skupini, ki je tekla na 3500 m dolgi progi, je zmagal Stefanovič (Partizan), katejemu so sledili
movanju nad štiri ure, nadalje mini- dr. Rem (Partizan), I niotijevič (Me
ster zvezne vlade podpredsednik Mo-ša Pijade, minister za notranje zadeve, generalni poročnik Aleksander
talae), Dordevič (Partizan), Ilič (Cr-vena zvezda). Mikuška (Partizan) in drugi.
V ZAGREBU OKROG 12.000 TEKMOVALCEV
Tudi zagrebški fizku Burniki niso hoteli zaostati za drugimi v državi. Že po predpripravah sodeč, je kazalo, da bo tekmovalo ogromno število tekačev in tekačic, kar sc je v nedeljo tudi uresničilo.
Kakor v Ljubljani, so v soboto popoldne tekmovali najprej sodniki, sodnice in ostali funkcionarji, vsega skupaj' 170. V skupini sodnikov sta tekla tudi 61 letni Matija Videc (FD Milieionar) in 59 letni Stjepan Kušar.
Največ je tekmovalo moških v starostnem razredu od 18 do 33 let, ki so bili razdeljeni na 8 skupin. Vsega skupaj je v Zagrebu teklo okrog 12.000 tekačev in tekačic.
V Splitu
Start in.cilj za tek v kros kontriju je bil v Splitu na igrišču Hajduka. Nastopilo je 533 tekačev in tekačic. Pri naraščajnikih je na progi 1000 m zmagal Gulič (Klasična gimnazija) v
času 3:29.2. Prvak med moštvi p,a je postal FD Split s 58 točkami, kateremu slede Hajduk 32, I. gimnazija 20, Učiteljišče 6 točk.
V Varaždinu
se je na igrišču »Slobode« zbralo preko 300 tekmovalcev. Med ženskimi tekmovalkami je zmagala na 700 metrov Žimjakova v času 2:33.0, med člani na 201 K) m pa Petek v času 7:09,0 minut.
V Osijeku
je tekmovanje pokvarilo slabo vrele. Pihal je močan in' mrzel veter, ki je precej oviral tekače. Tekmovalo je 535 tekačev in tekačic vseh starostnih razredov. Tek je bil izveden v »Parku kulture«. Med člani, ki so tekli na 2000 m, je zmagal Cvetkovič (Edinstvo).
Vsega skupaj je nastopilo na tekmovanju na Rakovniku, ki so ga organizirali s tehnične strani člani TD Krima, 490 tekačev in tekačic.
Ob istem času so bila tekmovanja tudli v drugih ljubljanskih' četrtih. V teku četrti Center (TD Udarnik) je nastopilo 587 tekmovalcev, s Tabora (TD Svoboda) 570, z Viča (TD Edinost) 555, z Bežigrada (TD Partizan) 501. iz 'Sp. Šiške (TD Železničar) 380, iz Stepanje vasi 252, s Kodeljevega in Most (TD Borec) 250, na Ježici 221. v Polju (TD Rdeča zvezda) 424, v Z«or. šiški (TD Bratstvo) 187. v Št. Vidu 165 in Vr-hovci-Dobrava 200 tekmovalcev.
Prispevaj v fizkuliurnem tednu za izgradnjo fizkulturnih domov
KROS KONTRI V NOVEM MESTU
Veliko udeležbo na Pomladanskem krosu je na žalost pokvaril dež, toda kljub slabemu vremenu se je zbralo na startu 132 tekmovalcev.
'Največ udeležencev je bilo iz dijaških vrst in vojske.
Novomeška mladina se je zelo številno pripravljala za ta nastop. Posebno, gimnazijska, ki je priredila že dva peš izleta v okolico, kjer so dijaki tekmovali v kros koritriju ter v štafetah. Zato so bili dijaki najbolje pripravljeni na nedeljskem teku, kar so tudi pokazali.
Zbor vseh tekmovalcev je bil v fizkulturncm domu, nato je bil v sprevodu odhod na start. Tekmovanje ,se je hitro odvijalo, čeprav je bilo sodnikov malo, ki pa so odlično izpeljali svojo nalogo. Posebno pa so se izkazali na koncu tekmovanja, ko so sklenili, da skupno pretečejo en krog, d oči m jih je mladina ocenjevala na ciljal. Kaj is ličnega se do sedaj še nikoli na nobenem tekmovanju mi dogodilo.
Proge so bile lahke in dobro zaznamovane, tekmovalci so se izrazili pohvalno o progi. Tudi številni gledalci so imeli priliko opazovati sikoro ves potek tekmovanja. Zvečer na telovadni -akademiji so vsi zmagovalci prejeli priznaniee za uspehe na prvem pomladanskem kros kontni teku.
Podrobni rezultati nekaterih tekov so bili:
Naraščaj niče na 800 m
1.	Marin Suzana (gimjn. IV. a)
—	4:4,2
N ar a š č a j n i k i na 1000 m 1. Rotar Janez (gimn. VI.)
—	4:16,2
Članice na 1000 m
1. škedelj Štefka (s in d. Penca)
—	5:00
Č la ni na 2000 m
1. Gloinar Jože (proisv. .sind.)
—	6:20,4
Prvi je z lahkoto tekel in vodil od začetka do konca.
Tudi vojaki so pokazali lepe borbe med tekom na 2000 m.
1.	Ohač Ivan (J. A.) — 6:56
2.	Zobšek Aleksander (J. A.)
—	7:00,8
3.	Niza novi č Husein (J.	A.)
-4 7:26
Tek je pokazal, da ima Dolenjska mnogo naravnih talentov v teku. S pravilnimi treningi jih moramo vzgojiti za boljše uspehe.
Tek je bila prva točka sporeda v fiizlkuliturnem tednu od 7. do 14. aprila. Popoldne so odigrali nogometno tekmo, zvečer pa je uspela akademija v izvedbi tukajšnjega dijaštva. O njej bomo poročali prihodnjič. V fizkuiturnem tednu se je pričel tudi okrožni vaditejski tečaj, da se vzgoji kader delavcev za fizkuliturno delo. Program je doibro sestavljen, prav tako predavatelji. Med tednom sc bodo vršila po rajnih krajih propagandna predavanja o fizkulturi, dopolnjena s skioptičnimi slikami. Mladina je sklenila, da bo v tem tednu obnavljala športne naprave in igrišče ter da se bo v večjem številu udeleževala treningov.
Novo mesto bo torej izvršilo za fiz k ulit urni teden velik program.
J. Glonar
Zdi se ti, da je cilj strašno daleč. Obraz se kremži, srce pa se smeje. Še nekaj metrov, napeti je treba zdaj vse sile. Kako bi ne šlo, saj je človek močnejši, kakor pa se zdi.
Potem se pri čaju človeku spet razveže jezik.
»Pri obratu si bil še pred menoj, potem sem te pa, prav čez tisto blato ob potoku. Preveč si se pomišljal fant, kar čez bi šel, kar po sredi, prava reč, če si malo umazan.«
»Res je, bom vedel za drugič.«
Počasi srebata čaj, ki talko prijetno greje utrujeno telo. Ko se še okopljeta, jima je V duši, da bi vriskala — ne samo njima — vsem, ki se niso ustrašili težav in blata, in postali tako bogatejši za nekaj lepega, za zmago nad samim seboj, se bomo tekli !	7. Erman
Tekači JA in sindikatov pred tekom
Balkanske igre in prvenstva 1946
Sklepi balkanske konference
PREKO TRAVNIKOV
Velik lepak je vabil: 7. aprila vsi na pomladanski kros . . . Ob njem smo se zbirali vsak večer in se menili. Kje borno šli? Tudi čez tisti močvirnati pas? Seveda
—	naprej preko travnika in čez blato - - s smehom naprej preko vseh težav, čez dr,n in s trn
—	saj smo mladi! Si se prijavil? Kako bi se ne! In ti? Še je čas. Kdo neki bo prvi? Tudi dekleta bodo šla, saj rada tekmujejo. Koliko le nas bo?
Organizacijski odbor je imel polne roke dela. Pisalni stroj je pel: prijave, zapisniki, kontrole, seznami in dopisi — sto in sto drobnih skrbi in opravil. Bo šlo? Mora iti! Prireditev mora biti manifestacija mladosti, zdravja in moči. Predvsem pa mora mladim kazati pot naprej in jim biti v spodbudo za novo delo. Človek je včasih nervozen pri takem delu. Brez tega pa skoraj nikjer ne gre, gicer bi bito življenje preveč enolično.
Zjutraj pada dež. Koliko mladih src sc je to jutro, bridko raz-1 očaranih, obračalo v posteljah, j Saj bo ponehal in potem bomo šli. Pa tudi če ne bo — šli bomo, nočemo biti • ogoljufana za svoj j veliki dan. April bi se rad norčeval iz nas, pa se borno mi iz njega. Več je poleta v nas, lca-1 kor pa zlobe v njegovih muhah ! Čez drn in strn, navzgor in navzdol, da pokažemo, kaj zmoremo. Naši borci sc niso plašili no-1 ■bonih težav, njihov duh je v tem
času obnove prešinil tudi nas. Zato gremo tudi skozi dež in vihar, preko blata in opolzkih steza, naprej do cilja!
V oblačilnicah in na startu je vse živo. Manj jih je, kakor se jih je prijavilo! Nekaj jih je le oplašilo vreme! Bomo pa mi drugi tekli še zanje. Poltem jim bo žal!
». . . pozor, zdaj !« Kar zacmo-kalo je po lužah na startu. Vrsta se je potem razvlekla, noge so hitro drobile po travniku. Skozi kozolec je treba — kdo bi si s tem belil glavo, kolikokrat smo se že podili pod prečkami, toda zdaj gre za to, kdo bo hitrejši! Skupina se razteguje, tisto nervozno občutje pričakovanja pred začetkom je že mimo, zdaj gre le za pot naprej. Ob rdečih trakovih, kar naprej čez travnik pa v breg in čez stezo preko njive do obrata ob gozdu in po zapuščeni gozdni poti nazaj. Čez polovico smo že!
Potem sc zdi, da je telo nekoliko trudno, nerodno težko. Bi popustil? Nikoli! S skupino naprej čez ovire, naprej čez težave, življenje je težko, toda mladost, volja in vztrajnost nam dajeta dovolj moči, da vzdržimo in se krepimo.
Čim bližje je cilj jem bolj nerado uboga telo. Volja postane birič, ki vihti bič nad popustljivostjo mišic. Zato le udari, ne popusti, danes je naš dan!
Na drugem sestanku fizkultvmih voditeljev balkanskih držav, ki je bil od 29. marca do 1. aprila v Beogradu, so bila rešena številna tehnična vprašanja, ki se nanašajo na organiziranje balkanskih iger in prvenstev.
Romunska delegacija je ooročala tudi o smučarskih tekmah za prvenstvo Balkana, ki so bile v Sinaji. Za tem kritično iznesenim poročilom se 1 je razvila diskusija, ki je v veliki | meri koristila določanju podrobnosti za nadaljnjo organizacijo balkanskih ger in prvenstev,	z
V naslednji točki dnevnega reda, so delegati razpravljali o sporedu in tehničnih pogojih organizacije tekmovanj. Določeni so bili naslednji termini in podrobnosti:
Telovadba in streljanje
Prvenstvo v streljanju bo v Sofiji 8. in 9. junija. V istih dneh bo tudi prvenstvo v telovadbi za moške in ženske. Vsaka vrsta je sestavljena iz 8 tekmovalcev. Poleg tega pošlje na tekmovanje vsaka država še po dva sodnika in voditelja.
Za moške je spored sledeč: vaje na bradlji, drogu, krogih, lesenem konju z ročaji, skokih čez konja in talni telovadbi.
Za ženske pa je spored sledeč:
dvovišinska bradlja vodoravna gred, krogi v gugu, skoki čez konja v šir in talna telovadba
točke. V \vatterpolu pa se oceni vrstni red z 10, 6, 4 in 2 točkama. S seštet jem doseženih točk v plavanju in watterpolu pa se dobi končni, službeni vrstni red:
Šah
Balkansko prvenstvo v šahu bo v Beogradu od 28. do 30. avgusta. Moštvo sestavlja 8 igralcev im 2 rezervi.
Igralo se bo po Bergovem sistemu, vsako moštvo z vsakmi. Tempo igranja je 16 potez na uro. za prvi dve uri in pol pa 40 potez.
Ekipe se morajo prijaviti s točno določenim vrstnim redom igralcev. Če eden od igralcev ne more igrati, pride rezerva na 8. desko, ostali pa se pomaknejo naprej.
Košarka in odbojka
Prvenstvo v košarki in odbojki bo od 21. do 23. septembra v Bukarešti za ženske in za moške. Moštvo za košarko šteje 10 igralcev, za odbojko pa 8 igralcev. Vsaka reprezentanca privede 2 sodnika-
V	košarki se igra po sistemu točk. vsako moštvo z vsakim. Za moške traja igra dvakrat po 20 minut, za ženske pa dvakrat po 15 minut. V primeru neodločenega rezultata, se igra podaljša enkrat ali večkrat pa 5 rrrnut.
V	odbojki igrajo moški pet setov, ženske pa tri.
Petindvajset let so tuji okupatorji zatirali vsako slovensko besedo v Primorju in Koroški. — Prispevajmo v Tiskovni sklad za Primorsko, Koroško in izseljence!
Tek po gozdu je velik užitek
Vsak tekmovalec bo nastopil v enem prostem sestavu.
Za končni vrstni red se šteje prvih šest tekmovalcev. Prvenstvo se bo računalo v štirih različnih konkurencah: moški posamezno, ženske posamezno, moške vrste iin ženske vrste.
Ocenjevalo se bo od 0 do 10 točk.
Plavanje in vvatterpolo
Balkansko prvenstvo v plavanju in \vatterpolu bo od 31. avgusta do 1. septembra v Splitu. V plavanju bodo tekmovali moški in ženske, v vaterpolu pa samo moški. Moštva sestoje iz 16 plavalcev in 12 plavalk, 2 skakalcev in 2 skakalk ter 9 igralcev vatterpola. Vsako moštvo ima 2 voditelja in 2 sodn ka.
Spored tekmovanja:
Moški: 100 m, 200 m (neobvezno), 400 m in 1500 m prosto, 100 m hrbtno, 100 m prsno, štafeta 4X100 m prosto in 3X100 m mešano (hrbtno, prsno in prosto).
Ženske: 100 m, 400 m prosto, 100 m (neobvezno) in 200 m prsno, 100 m hrbtno, 4X100 m prosto in 3X100 m mešano.
Za vsako reprezentanco nastopata v vsaki točki po 2 tekmovalca, v štafetah 1 moštvo.
Skoki: prirejeno bo samo manife-stacijsko tekmovanje moških in žensk z deske, višine 3 m in moških s stolpa. višine 10 m.
V cvatterpolu tekmuje od ■ vsake reprezentance po eno moštvo. Igra se po sistemu točk.
Točke se bodo računale posebej za plavanje in posebej za cvatterpolo. Za plavanje se točkuje 8 prvih mest po ključu: 10, 8, 6, 5, 4, 3, 2, 1; za štafete pa: 20, 16 12 in 10. Pri \vat-terpolu pa se računata za zmago 2 točki, za neodločen rezultat pa ena točka.
Izven prvenstva se določi skupni vrstni red v plavanju in wattcrpolu na sledeči način: Moštvo, ki si osvoji prvenstvo v plavanju, prejme 20 točk, ostala moštva pa 12, 8 in 4
Lahka, atletika in nogomet
Od 6. do 13. oktobra bodo balkanske igre v Tirani in sicer v lahki atletiki in nogometu.
V lahki atletiki bodo tekmovanja za ženske in za moške.
Spored za ženske je: tek na 100 m in na 80 m preko zaprek, skok v dalj, skok v v-is in met krogle.
Spored za moške je: teki na 100m, 200 m, 400 m, 800 m, 1500 m, 5000 m, 10.000 m, štafete 4X100 m, 4X400 m in 800X400X200X100 m (balkanska štafeta). Maratonski tek bo letos iz tehničnih razlogov odpadel. Nadalje se bo tekmovalo v skoku v dalj, v is, ob palici in troskoku ter v metu kopja, krogle, diska in kladiva in kot posebnost bo »Partizanski marš«.
Pravila za Partizanski marš so naslednja: Partizanski marš je tekmovanje moštev in je sestavljeno iz hoje in iz teka. Na celi 45 km dolgi progi, ki mora biti speljana po hribovitem terenu, mora biti hoje 14 do 16 km. V 3. do 5. odsekih je hoja obvezna. Ti odseki morajo biti vidno označeni. Višinska razlika mora biti 200 do 500 m. Tekmovanje se prične s hojo.
Vsako moštvo sestavlja 5 tekmovalcev. ki morajo priti na cilj skupaj v razdalji 5 m. V prmeru, da tekmovalec ne more slediti svojih tovarišev, ali če mu je postalo med tekmovanjem slabo, mu morajo tekmovalci njegovega moštva pomagati, v skrajnem prmeru tudi nositi. Zaradi tega nosi vsako moštvo s seboj šotorsko krilo in nož, da spotoma lahko odreže les za nosila.
Na progi se postavijo okrepčevalnice, na katerih tekmovalci lahko dobe hrano.
Vsaka lahkoatletska reprezentanca postavlja za vsako disciplino po dva tekmovalca, v štafetah pa po eno moštvo. Točkuje se prvih šest mest po ključu: 6, 5, 4, 3, 2, 1 in štafete: 8. 6, 4, 2. Partizanski marš pa se točkuje z 18. 15, 12 in 9 točkami.
V istih dneh bo v Tirani tudi balkansko prvenstvo, v nogometu. Vsaka država je zastopana z enim moštvom, ki šteje z rezervami 16 igralčev.
Končno je bilo še sklenjeno, da bo prihodnja konferenca balkanskih fizkultumih voditeljev 22. in 23. novembra v Bukarešti. Na njej bo predložena bilanca uspešnega dela in bogatega sporeda letošnjega leta in določen spored balkanskih iger in prvenstev za prihodnje leto.
★ ★ ★
Beograjski športnik — heroj španskega neba
Božidar Petrovič, nogometaš v bivši beograjski »Jugoslaviji«, je eden onih svetlih likov naših borcev, ki so padli v španski osvobodilni vojni. Leta 1936., ko je španski narod začel krvavo borbo, je kot član nogometne reprezentance Jugoslavije odpotoval v Pariz. Po odigrani tekmi z reprezentanco Francije, pa se Petrovič ni vrnil v Jugoslavijo, ampak je ostal v Franciji, od koder mu je uspelo na ilegalen način priti v Španijo.
V knjigi »Kri in življenje za svobodo«, ki je izšla 1. 1938. v Španiji in ki opisuje junaške podvige naših študentov, borcev internacionalnih brigad v Španiji, je omenjena tudi smrt Božidarja Petroviča, ki naj bo svetel primer naši mladi fizkulturni generaciji.
»Decembra meseca 1936. leta, je vstopil v republikansko avijacijo mladi študent prava beograjske univerze Boško Petrovič. V dneh, ko je Španija trpela največje pomanjkanje tehničnega osebja, ko so bili dobri piloti skoraj redkost, je prišel on, da izkoristi svoje strokovno znanje in svoje mladeniško navdušenje v borbi proti fašizmu.
Kadri španskih pilotov so se za- j čeli šele formirati, ko je Boško že pričel borbo s »Caproniji« in »Jun-1
kersi«. V onih dneh je postajala slava španskega junaštva, tako v Španiji kot v inozemstvu, vedno večja. Republikanski piloti, čeprav v manjšini, so morali sprejeti boj in tolči fašistične ubijalce. V teh bojih iz dneva v dan, je mladi Petrovič vedno ostal zmagovalec. Skromen kot je bil, ni nikdar dosti govoril o svojih uspeh h. toda njegovi tovariši so s ponosom omenjali beograjskega pilota, ki je strl v prah in pepel šest fašističnih letal.
V brunetski ofenzivi v juliju 1937. leta, je prišlo do borbe lovskih e skati ril, v kateri se je boril Petrovič proti množici fašističnih lovcev in bombnikov. Petrovič je dohitel s svojim lovcem nek »Fiat« .n ga nevarno zadel, zaradi česar je začel padati. Ker pa se je Petroviču zdelo, da pilot »Fiata« samo simulira, da je zadet, se je spustil za njim. Toda nasprotnik je bil zadet v resnici in je začel goreti, ko je padel rta zemljo. Petrovič je bil v tem trenutku samo nekaj metrov nad gorečim letalom. Flotel se je dvigniti, toda v hitrem zamahu so sc zlomila njegova zmagovita krila. Aparat se je zrušil na zemljo in pokopal pod svojimi ruševinami slavnega pilota španske »Glorioze«, ki se je rodil zato — da bo živ.el večno.«
TuzUutiuca -	rile fyucUiva
VI. kolo nogometnega prvenstva ljubljanskega okrožja
Prvo povratno kolo je skoraj Prineslo precejšnje presenečenje za vse poznavalce nogometa. Poslednja na tabeli Edinost, je skoraj obračunala z vodečim -Železničarjem, kar J>i povzročilo v tabeli velike spremembe.
Kot prvi par sta nastopila
Železničar: Edinost 6:3 (2:3)
Prav malo je manjkalo, da bi Železničar doživel presenečenje. Ob veliko večji pazljivosti Vičanov pri rezultatu 3:1 bi po pritegnitvi igralcev v obrambo in v srednjo linijo, najbrže ostalo pri doseženem rezultatu. Edinost se od tekme do tekme vidno popravlja in izgleda, da so minili časi, ko so doživljali dvo-stcvilčnc poraze in ,so bili ostalim le nasprotnik za popravo količnika. Najboljši igralec je bil v obrambi Gabrijelčič pa tudi njegov tovariš Petrovčič ni mnogo zaostajal za njim. Vratar j c mnogo pripomogel, da so tiskarji izenačiti in celo zmagali. Kriv je vsaj treh golov, ki bi jih ob malo večji pazljivosti moral ubraniti. V • napadu sta se trudila še Turšič I in Loborce, ki pa poleg borbenosti nista poka-1 zala prav nič drugega.
železničar je zatajil na vsej črti. Nastopili so v kaj čudni postavi, in sc je zopet pokazalo, da 1 ni koristno postavljati tipične I obrambne igralce celo v napad, | kjer ne znajo igre graditi, niti s se prilagoditi kombinatorni igri.' Močno podcenjevanje nasprotnika, bi se kmalu bridko maščevalo. Tudi s slabšim nasprotnikom je treba zaigrati resno.
Tekmo je sodil tov. Doreče objektivno.
Borec : Krim 4:2 (1:2)
Vsi, ki so pričakovali, da bo tekma v tehničnem pogledu lepa, so bili dokaj neugodno presenečeni. Ni bilo videti ne tehničnih, ne duhovitih potez. Bilo jc v glavnem le nabijanje žoge, izvzemši nekaj momentov, ki pa so bili redki. Glavno krivdo na tem nosijo igralci. Krima, ki so to pot skoraj vsi zatajili. Napad, od katerega smo bili vajeni efektne j še igre, je igral dobro le prvi polčas in še to ne preveč povezano.
Borec se nam je predstavil kot izredno borbeno moštvo z močnim startom. Vse hvale vredno je, da je to pot, razvem Povil ota, opustilo ostro in surovo igro. Vse vrste so bile dokaj izenačene in kar jc najvažnejše, pri vseh prvenstvenih srečanjih, znali so se boriti za vsako žogo. Najboljša moža sta bila Zavrl in Pavlica. Žigon to pot ni prišel do polnega izraza, ker je bil dobro čuvan. Stranski srednji krilci so bili na mestu. V napadu jc bila ltpa stran boljša od desne. Vse je pa pokvaril nedisciplinirani in surovi Povhe.
Sodnik jc poklican, da na igrišču napravi red in skrbi, da sc tekma vrši po pravilih. Borec je zmago brez dvoma zaslužil. Tekmovanje za L1.; 3. in 4. mesto bo, kakor izgleda, dramatično in odločeno šele v zadnjem kolu.
Po V. kolu jc vrstni red naslednji :
1.	železničar	5
2.	Krim	5
3.	Borec	5
4.	Svoboda	4
5.	Edinost	5
4	1 0	33:10 9
3 0 2	20:9	6
2 1 2	14:10 f)
12 1	7:7 4
005	3:42 0
Na naših nogometnih tekmah je toliko gledalcev, da nekaterj najdejo prostor samo še okrog vrat
★ ★ ★
Telovadni dvoboj Zagreb: Beograd
V nedeljo, 31. marca je bilo v beogradu v veliki dvorani šole za telesno vzgojo, pred več kot 300 gledalci, prvo povojno tekmovanje najboljših zagrebških in beograjskih telovadcev v orodni telovadbi.
Tekmovalci, posebno beograjski, se zaradi pomanjkanja orodja žal niso mogli pripraviti tako, da bi lahko Pokazali vse svoje znanje. Za dolo-C|t_ey končnega vrstnega reda so se Tačunali uspehi petih najboljših telovadcev. Podrobni uspehi tekmovanja s° naslednji:
Proste vaje
. Najbolje' sestavljeno in tudi izva-Jano vajo je prcdvedel Sudarevič (Zagreb), ki je prejel 9.5 točke. Dru-??• tretje in četrto mesto pa si dele P'1'tenstein (Z.), Jurman (Beograd) n '• Jelič (Z.), ki so bili ocenjeni '8 » točkami. Tem slede Boltižar (Z.) ?t°’ D. Jelič (Z.) 8.6, Belčič (B.) 8.5
Bradlja
•a X .tekmovanju na bradlji sc »rebčani še povečali svoj naskol . zasedli prva tri mesta- Vrsti (7,1 ■ D. Jelič (Z.) 9.3, 2. Bc lf-1 9-2. 3. 1. Jelič (Z.) 9.0, 4., 5. » si dele Bjelič (B.), Dra M m Hirtcnstein (Z.).
Drog
Tudi na drogu so bili Zagrebčani v znatni premoči. Zmagal jc D. Jelič (Z.), ki je prejel 9.6 točk, slede Boltižar (Z.) 9.4, 3. 1. Jelič (Z.) 9.0. Od Beograjčanov je b:l najboljši Jurman z 8.9 točkami.
. Konj
Vaje na konju so bile izvajane najslabše, kar se tudi najbolje vidi iz uspehov. Prizadeti so bili posebno Beograjčani, ki so dobili konja šele en dan pred tekmovanjem, tako da sploh niso imeli prilike za .vadbo. Poleg tega je bil konj, ki so g,a pripeljali s seboj zagrebški telovadci nepravilen, tako da tudi Zagrebčani niso mogli pokazati svojega resničnega znanja. Vrstni red po ocenah je naslednji:
1. Bjelčič (B.) 9.2, 2. Boltižar (Z.) 8.8, 3. 1. Jelič (Z.) 8.0, 4. D. Jelič (Z.) 7.5, dočim so ostali prejeli manj kot 7 točk.
Krogi
V tekmovanju na krogih so Beograjčani pokazali še največ znanja in bili precej enakovredni Zagrebča-i nom.
1. in 2. mesto si delita Sudarevič in Boltižar (oba Z.) 9.2. 3. Bjelčič I (B.) 8.9. 4. in 5. mesto si delita Her-
cogov (B.) in D. Jelič (Z ) s po 8.8, 6.' Jurman (B.) 8.7 itd.
V preskokih preko kbflja so tekmovalci izvedli vsak po tri proste skoke, od katerih sc je najboljšega upoštevalo za končni vrstni red.
Končni rezultat tekmovanja moštev je bil: '1. Zagreb 250.7 točk, 2. Beograd 210.8 točk.
Končni vrstni red med, poedinci pa je bil: 1. Boltižar (Z.) 53.4, 2. D. Jelic (Z.) 53.0, 3. I. Jelič (Z.)' 51.7, 4. Bjelčič (,B.) 50.8, 0. H.rtenste:n (Z.) 47.3.
★
Mošlvo Igralcev košarke TD Svobode bo gostovalo na Reki
Po uspelih propagandnih tekmah s TD Udarnikom in 11. Div. KNOJ-a, bodo odšli 13. t. m. igralci košarke TD Svobode na Reko. To bo prvo tekmovanje Slovepcev izven meja Slovenije.
Košarka je igra, ki se je pričela vaditi pri nas množično šele letos. Igralci so po večini mladi in odhajajo na Reko z majhnimi izgledi na uspeh, posebno še. ker so Rečani znani kot odlični igralci in imajo v tej igri že večletno prakso. Gotovo pa bodo v tej igri dobili igralfci Svobode potrebnb rutino in videli igro preizkušenih mojstrov. Brez dvoma bo to prvo gostovanje naših igralcev košarke zelo koristno zanje, kakor tudi za vsa ostala slovenska fizkul-turna društva, ki so pričela gojiti to panogo.
Podjetnim igralcem košarke želimo, da se iz tega tekmovanja povrnejo čimbolj podkovani in potem doma pokažejo pridobitve tega gostovanja. Naj se ne ustrašijo morebitnega visokega poraza. Zavedajo naj 'se, da jih po povratku čaka težka naloga — namreč da te svoje izkušnje, pridobljene na Reki, pokažejo na tekmah v Sloveniji, da prebijejo led in popularizirajo košarko pri nas.
Za TD Svobodo bodo igrali: Šker-lep, Breznik, Kosec, Zakrajšek. Poč-kar, Cigler in Zupančič.
Ocenjevalna vožnja motociklistov na progi Škofja Loka—Žiri
Ocenjevalna vožnja motorjev, ki je bila dne 7. aprilu na progi Škofja Loka—Žiri, je dala sledeče rezultate:
Od 48 prijavljenih je tekmovalo in tudi prispelo na cilj 29. V prvo kategorijo so bili določeni motorji do 100 ccm. V drugo kategorijo do 200 ccm, v tretjo kategorijo pa od 200 ccm naprej
Rezultati 1. kategorije:
1.	Hafner Janko, DKW 97 £cm (komandir postaje NM Žiri);
2.	Omejc Janez, 97 ccm Fenomen (Žabnica);
3.	Kavčič Jože. 97 ccm (miličnik postaje Gorenja vas).
II.	kategorija:
1.	Jakopič Rajko, Puch 200 ccm (Škofja Loka);
2.	Stanovnik Jože. Ziindap 200 ccm (Škofja Loka);
3.	Uršič Ludvik, DKW 200 ccm (nam. okr. pov. NM Škofja Loka).
Izven konkurence v isti kategoriji:
(2)	Drofenik Ivan, DKW 200 ccm (Ljubljana).
III.	kategorija:
1.	Polak Ivan, BMW 500 ccm (Medvode);
2.	Rajkovič Bogdan, Triumf 250 ccm (okr. pov. NM Škofja Loka);
3.	Benedik Janez, BMW 250 ccm (kapetan JA).
Izven konkurence v isti kategoriji:
(3)	Janša Anton, NtSU 250 ccm (Ljubljana);
(4)	Slavič Zorko, BMW 250 ccm (Ljubljana).
Vsi navedeni, ki so- tekmovali v konkurenci, so dobili umetniško izdelane spominske diplome.
PO SVETU
NAJBOLJŠI LAHKOATLETSKI USPEHI NA SVETU V L. 1945.
'	100 m: Ewell (USA) 10,3; 200 m:
Klcmmer (USA) 20.9; 400 m: Shore (USA) 47; 800 m: Storskrubb (Finska) 1:49,3; 1500 m: Andersson (Švedska) 3,45; 1 milja: Haegg (Švedska) 4:01,4; 3000 m: Haegg 8:15,8 : 5000 m: Učno (Finska) 14:17,2;	10.000 m:
H cino 30:02; 110 m, zapreke: Lidman (Švedska) 14,3; 400 m, zapreke: Storskrubb (Finska) 52,9; skok v višino: Wiesner (USA) 2 m; skok v daljino: Bell (USA) 7,57 m: skok s palico: Moore (USA) 4.26 m; troskok: Ranti o (Finska) 15.48 m; krogla: Bangert (USA) 16.41 m; disk: Consolini (Italija) 51.90 m; kopje:	Ranta vaa ra
(Finska) 75.47 m; kladivo: Bo Erik-son (Švedska) 56.04 m; desetoboj: Kuznjecov (ZSSR) 7082 točk.
Salto nazaj
O vadbi skokov v vodo
Pri skokih v vodo je najvažnejši činitelj estetski moment in po tem kriteriju teže skoki v vodo bolj k vrhunški telovadbi, umetnem drsanju in podobnim športom, kjer se polaga glavna važnost na lepo izvedbo ih na težkočo vaje oziroma skoka.
V skokih v vodo smo bili Slovenci pred vojno skoraj edini v Jugoslaviji, ki smo gojili to panogo. Toda osvobodilna borba nam je kader skakalcev občutno skrčila. (Na lanskem državnem prvenstvu sta nastopila v skokih s stolpa le dva tekmovalca!) Poleg tega pa bo delo za povzdigo množičnosti v tej panogi otežkočeno, ker nam primanjkuje iz-vežbanih strokovnjakov.
Skoke v vodo lahko ,s pridom uporabljamo kot jnnožično vajo pri mladini, da ji privzgojimo odločnost, da posebno boječi dečki in deklice premagajo strah pred višino in podobne predsodke ter se vzgoje y pogumne in hrabre državljane.
(Skakalec začetnik, ki se namerava specializirati v skokih, mora imeti najprej že zunanje pogoje za to panogo. Biti mora predvsem mlad, lepo in skladno razvit, polne rasti in imeti ne sme organskih napak. Imeti mora dalje zdravo srce, zlasti ušesa in oči, ki pri skokih s stolpa precej' trpe. Velik vodni pritisk globoko pod vodo težko prenese človek z nezdravimi očmi in ušesi. Toda ti zunanji predpogoji še dolgo niso zagotovilo za dobrega skakalca.' Predvsem se že od skakalca začetnika zahteva, da ima svoje telo popolnoma v oblasti in d,a je v vseh udih, mišicah in sklepih dovolj prožen in mehak, pri vsem tem pa mora biti tudi precej močan. Iz tega sledi, da mora imeti skakalec začetnik že temeljito telesno predvzgojo v orodni telovadbi ali specialni skakalni gimnastiki. Skakalec mora imeti dalje zanesljiv čut orientacije v zraku, ne sme biti vrtoglav, poleg tega pa mora biti tudi precej .inteligenten. Dobrega skakalca odlikujejo še druge lastnosti kakor: drznost, požrtvovalnost in trdna volja do trdega dela pri urjenju. Tisti, ki je malodušen in boječ, ali tisti, ki po prvem po-
nesrečenem poskusu obupa, nadalje tisti, ki se boji padcev v vodo ali bolje na vodo, ne bo nikoli dober skakalec. Zelo važna duševna lastnost, ki se zahteva pri skakalcu in mu je neobbodno potrebna, je možnost popolne koncentracije in hitre reakcije. Skakalec mora biti ob pričetku skoka duševno popolnoma zbran in mora osredotočiti vse svoje mišljenje v izvedbo skoka. Hitra reakc j a je tudi del zbranosti, kajti skakalec se mora stalno zavedati svojih krotenj v zraku. Tudi ob\ ponesrečenem skoku bo dober skakalec v trenutku našel izhod in padel lepo v vodo. Jasno je, da sc od skakalca začetnika ne more zahtevati, da bi imel vse te lastnosti izgrajene. Veliko se da priučiti in vzgojiti, toda nekaj tega mora skakalec začetnik prinesti s seboj na desko.
Ko prične začetnik s sistematičnim urjenjem, ne sme takoj na desko, še manj pa z deske v vodo. Najprej naj vsak začetnik začne s pripravljalnimi vajami na suhem. Vaditi mora vse lege in položaje telesa, ki pridejo v poštev pri skokih, to je
FixKultura — last delovnega ljudstva l
togo, stegnjeno, uleknjeno, upognjeno, skrčeno itd. Nato naj vežba najosnovnejše gibe rok med skokom. Predli o odide na desko se mora žc na tleh naučiti pravilnega zaleta in odskoka. Na deski bo začel z osnovnimi prvinami, kot so skoki na noge in podobno. Seveda pa mora pri tem paziti na lepotno izvedbo skoka. Marsikdo bo mislil, da zna na noge vsak skočiti. To je res, toda izvesti skok na noge v skladu z vsemi pravili estetike pa nj tako enostavno. Če^ ne verjamete, poizkusite.
Zelo važno je za začetnika, da si pri urjenju izbere tovariša, ki ga stalno pazljivo nadzira in popravlja. Težko borno danes dobili učitelja, ki bo specialist v tej stroki, toda iz te zadrege si bomo zaenkrat lahko pomagali z dobrimi orodnimi telovadci, ki več ali manj poznajo te osnovne gibe in zahteve urjenju za skakalca.	Mitja P.
Prvenstvo ZSSR v smučanju
_lz Sverdlovska poročajo o poteku 27. prvenstva ZSSR v smučanju, ki je bilo izvedeno na Uktuski gori. Fa kraj je bil izbran zato, ker nudi kljub poznemu terminu zaradi velike množine snega, možnost neoviranega tekmovanja v vseh smučarskih disciplinah.
Dne 10. marca se je v teh krajih začelo 27. državno prvenstvo ZSiSR v smučanju. Na vznožju hriba se je ta dan zbralo okrog 1000 smučarjev, ki jih je pozdravil predsednik sverd-lovskega sovjeta delovnih deputatov tov. Golovin in namestnik predsednika Vsezveznega komiteja za fiz-kulturo in šport, tov. Nik forov.
Sverdlovčani zelo ljubijo smučarski šport, prav posebno pa še štafetne teke. Zaradi tega se je zbralo na smučiščih, kjer so bile tekme štafet okrog 10.000 gledalcev. Dobro organizirana poročevalska služba je s treh mest ob progi stalno obveščala gledalce o stanju tekme, ki so zato lahko neprestano sledili poteku. Tako so na primer mogli zasledovati, kako je Sverdlovčan Suvonen v začetku vedno bolj dohiteval Moskovčana Hrjaščiikova in kako je Moskovčan pozneje tempo zopet po-
spešil in znova zvečal naskok na 150 metrov;
V tekmovanju moških štafet na 4 krat 10 km, je torej zmagalo moštvo iz Moskve, v postavi Hrjašči-kov, Matjušenko, Ivanov in Dobri-šin v času 2:50,12, drugo mesto je zasedel Sverdlovsk 2:50,40, tretje Gorki j 2:55,46. Najboljši med poedinci je bil Anatolij Bonn, ki je svoj del pretekel v času 40:50,4 min.
Tudi v tekmovanju štafet za ženske, ki je merila 3X5 km, so zmagala dekleta iz Moskve v času 1 ura 16,54 min, n sicer v postavi Scdne-va, Markova in Bolotovi. Na drugem mestu so bile smučarke iz Leningrada v času 1:20,0, tretje so bife snmearke moskovskega okrožja. Najboljši čas med ženskami je dosegla Moskovčanka Bolotova 24,46 minut.
Na smučarski skakalnici so se nato • posebno odlikovali skakalci iz Moskve: KudriJašev, Krilov in Pavlov, ki so zasedli prva tri mesta. Kudrijašev je skočil dvakrat 43,5 m in prejel 228.6 točk. Najdaljši skok je dosegel Himičev, ki je skočil 44,5 m.
Mladinci fizkuliurniki — bodimo prvi v prvomajskem tekmovanju
GLAS Z GORA
Nasveti za alpsko smučanje v gorskih predelih
Mraz. Znano je, da pada temperatura za vsakih tisoč metrov za več stopinj. Vendar so v višjih gorskih predelih vplivi, ki povzročajo, da je v nižjih legah včasih hladneje kot v višjih. Z ozirom na to pomni, da čim bolj je pri jasnem vremenu v dolini mrzlo, tem bolj toplo je v višinah, najtoplejše pa v v šini 1500 m. Ni vedno nujno potrebno, da čutimo mraz takrat, ko nas vedno bolj ' zebe. Najsigumejše merilo nizkih temperatur je močno zmanjšana drsna zmožnost mazanih smuči, oprijemanje kože na kovinskih predmetih, strditev usnja in otežkočeno dihanje skozi usta.
Poznamo tri obrambna sredstva proti mrazu: hrano, -obleko in gibanje. Glede hrane je pomniti, da je treba opustiti vsako alkoholno pijačo in zaužiti čim več maščob in masti. Glede obleke pomni, da tudi v največjem mrazu ne imej veli-ko na sebi. Tudi proti najhujšemu mrazu zadostuje svilena majica, volneno perilo, volneni jopič in vrhnja obleka, ki ne prepušča vetra. Vso pozornost pa posveti zavarovanju ušes, prstov in pri zelo nizkih temperaturah tudi obrazu. Čevlji, ki jih ne maži z mastjo, marveč z dobro kremo, naj bodo prostorni, tako da lahko krčiš prste. Popolnoma zadostujejo trije pari nogavic: dvoje volnenih in en par svilemh. Če si še od časa do časa drgneš obraz, giblješ
Megla in snežni vihar sta v gorah naša največja in najnevarnejša sovražnika. V boleči razpršeni svetlobi se stapljata zrak in snežna povr sina drug v drugega in kaj kmalu izgubimo sleherni občutek nagnjenosti tal in globine, ne vemo ali se naša pot dviga ali pada, da, so včasih primeri, ko niti ne verno ali smuči drse po bregu, ali stojimo na ravnini. Temperatura hitro pada in padajoči sneg se oblikuje v ledene kristale, ki nas bičajo v obraz, vid je omejen, dihanje postane naporno in mraz se dokoplje do udov in sklepov, ki jih ohromi. Če v skupini, ki jo zaloti ta nesreča, tovariši obupavajo, se brezpogojno vrni, če je mogoče. V nasprotnem primeru pa si izkoplji v sneg votlino, ki mora biti zaščitena pred vetrom. Ob tej priliki bodi povedano, da moraš ob takih primerih nositi kijutr temu, da ni sonca, temna očala, ki te bodo obvarovala pred »snežno slepoto«.
Pomanjkanje smuške in gorniške izobrazbe ter omalovaževanje naravnih zakonov in nasvetov izkušenejših tovarišev so bile vzrok najmanj 70 odst. planinskih nesreč, od katerih so najčešče zdrčanje na skalnih in ledenih strminah, popolna izčrpanost in sproženje lavin.
Ti nasveti, podani v širokih obrisih, pravilna iztvra ture, ki naj ima podlago v telesni in tehnični zmožnosti skupine, v kateri se naj naj-
s prsti, ti mraz ne bo mogel do ži-: bolj upošteva najslabši, naj služijo
vega. Kadar si izmučen, ne sedi, posebno če si se predhodno potil, a m pak pojdi počasi naprej!
kot napotnica naši mladimi pri obisku visokogorskih snežnih planjav.
(Konec.)
»TRIGLAVSKI DAN«
Smučarji bodo proslavili obletnico
ustanovitve OF dne 27. aprila, o priliki Triglavskega dne na Triglavu.
Naši smučarji bodo v imenu vseh fizkulturnikov Jugoslavije priredili na Triglavu posebno proslavo na predvečer Triglavskega dne. Povzpe li se bodo na vrh Triglava in razobe sili na Aljaževem stolpu zastavo, ki bo vihrala z najvišjega vrha Jugoslavije v proslavo nositeljice našega osvobojenja' OF in v spomin vsem žrtvam, ki so padle za našo svobodo. S to proslavo bo dobil letošnji Triglavski dan še poseben pomen Fizkulturniki skupno s predstavniki Jugoslovanske armade, bodo ta dan na Triglavu izrazili svojo zahvalo vsem onim prvoboriteljem, ki so pred petimi leti pričeli borbo proti okupatorju, obenem pa izrazili odločno voljo, posvetiti vse svoje sile za močno in trdno Jugoslavijo in njeno lepšo bodočnost.
Triglavski smuk
Za letošnjo prireditev Triglavskega dne vlada tem večje zanirm.nje, ker je bil večini smučarjev zimski svet Triglava 6 let zaprt in tudi letos zaradi obmejnega pasu ni bil dostopen. Koč, tako oskrbovanih kot nekdaj, ni, navezani smo le na več alj manj skromno Staničevo kočo, ki bo toliko urejena, da bo bivanje v njej mogoče in se bo moglo kuhati čaj. Seveda mora nositi vsakdo vse s seboj, odejo, porcijo, jedilno orodje Jn tudi hrano bo treba imeti.
Število oseb, ki jih more sprejeti Staničeva koča, je naravno omejeno, ker je treba skrbeti za tekmovalce, da bodo imeli mir in potrebni počitek. Mnogo jih je. ki imajo vse leto kaj malo snrsla za tekme in nasto-
ZAPADNE ALPE V BARVAH
V sredo, dne 17. t. m., bo ob 20. uri drugo predavanje PDS v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti. Predava predsednik društva tov. dr. Avčin France in sicer o svojih turah v Centraln h Alpah.
Predvajana bo serija barvnih diapozitivov iz najvišjih alpskih predelov Evrope in v primerjavo tudi nekoliko slik iz domačih gora. Slike bodo s vzponov na sledeče vrhove Zapadnih Alp:
Grand Paradis (4061 ■ m), Grivola (3969 m) v G ra iški h Alpah, Dol-denhorn (3643 m), prečenje masiva Blumlisalp (3664 m), Monch (4005 m), Jungfrau (4165 m) v Bernskem višavju, Monte Rosa (4638 m). Dom (4554 m), Obergabelhom (4073 m), Deut Blamche (4364 m), Deut d’ He-rens (4180 m) v Waliski h alpah, prečenje Piz Bernina (4061 m) v Grau-biindenu,. Morite del F orno (3214 m)
stacija naše športne mladine, da je ne plaše niti najvišji vrhovi, niti najtežji napoti, da izvrši naloge, pred katere je postavljena. Triglavski smuk naj bo simbol naših naporov za obnovo. Dokažimo, da znamo, ceniti vse naloge, ki se stavljajo na nas in da jih bomo z zanosom in v poletu izvedli. Izpod najvišjega vrha v naši državi naj izzveni v lepem pomladnem smuku pesem mladine, znanilka naše lepše bodočnosti. Vsem nam bodi v vzpodbudo, da je mogoče premagati vse ovire, če sta dani volja in odločnost. Zato bodi Triglavski dan proslava mladine, proslava zmage, proslava dela in požrtvovalnosti.
Dosedanja tekmovanja
Spomladi leta 1930. je bil prirejen, prvikrat Triglavski dan. Zmagal je Albin Jakopič v času 31:52 pred Pavlom Lukmanom. Naslednje leto je zmagal Ciril Praček v času 16:52, leto pozneje pa je potreboval le 6:13, da Je bil prvi pred Heirnom. Leta 1933. sta se borila za prvo mesto Praček in Mušič, zmagal je prvi s časom 6:28. Mušič si je še leto. kasneje skušal priboriti prvenstvo, a ga je potisn i na drugo mesto Mariborčan Lettner v času 8:14. Leta 1936. si je zopet osvojil prvenstvo Triglava Praček. Naslednje leto je bil izveden Triglavski dan prvič kot mednarodna prireditev. Zmagal je Avstrijec Maier M., v času 6:46. Praček pa je bil kot naš najboljši četrti 16 sekund za prvim. To leto so tekmovale prvič ženske ter je zmagala Beinhauerjeva iz ČSR s časom 6:27. druga pa je bila Heimova s časom 8:43. Leta 1938. je -zopet zmagal Avstrijec Gustl Maier s časom 6:27, drugi pa je bil Heim, 6:52, med dekleti je Beinhauerjeva popravila čas zmagovalke na 4:30. dočirn je potrebovala Heimova 7:04. 1939. leta smo zamenjali smuk za veleslalom, ker je bilo vreme slabo. Zmagal je zopet Gustl Maier v časa 1:51, naš najboljši je bil Žvan na 4. mestu z 2:09.9. Zadnji Triglavski dan pred vojno je bil 1. 1940. na katerem je bil Gustl Maier zopet prvi s časom 5:01.2, do-čim je bil od naših najboljši zopet na 4. mestu, a tokrat S. Molnar s
pe, ki pa se sedaj prijavljajo za Triglavski dan. FZ'3 bo to upoštevala in bo pripustila k tekmi v prvi vrsti one tekmovalce, ki so pozimi nastopali na tekmah, vse ostale pa samo v primeru, če jih bo mogoče v koči nastaniti. Prav bi bilo, da bi že društva postopala po tem načelu in da ne bi prijavljala tekmovalcev, ki v zimi niso nastopali, da ne bo nepo-lčasom 5:46, med dekleti je zmagala trebnih pisarij. *	Schrottenbachova iz Nemčije s ča-
Z ozirom na zagotovilo oblasti, da	S01T 4:55, druga pa je	bila	Jelka Šul-
bo dana možnost urjenja kak teden	2®jeva s časom 6:11.7.
dni, bo prireditev precej olajšana.	Letošnji Triglavski	dan	bo torej
Računamo lahko, da bodo mogli priti	po vrstnem redu 12.	Med	moškimi
tekmovalci na urjenje že o Veliki ima doslej najboljši čas Molnar in noči, FZS pa bo preskrbela, da bo sicer 5:46, med dekleti pa Šulgajcva koča že od Vel. petka dalje priprav- 6:11.
ljena zanje.	Upajmo, da bo prvi Triglavski dan
Po tolikih .težkih zimah tujega go- v svobodi simbol naše lepše bodoč-spostva, mora izzveneti letošnji Tri- nosti.
glavski smuk kot mogočna mariife-	Joso Goreč
ZVEZINI RAZGLASI
FIZKULTURNO OKROŽJE LJUBLJANA
POVERJENIŠTVO ZA NOGOMET
1.	Spored prvenstvenih tekem dne 14. aprila:
v Ljubljani: igrišče Železničarja ob
14.	uri: Borec .'Svoboda, naraščaj: ob
15.	uri:	Železničar :Krim. naraščaj;
ob 16.15. uri: BoreccŽelezničar — službujoči tov. Gjud.
V Kamniku: ob 14. uri Kamnik : Domžale, službujoči Cerar.
2.	Izvršil se je žreb parov in ter-mnov moštev naraščaja po sledečem vrstnem redu:
14. aprila in 5. maja Borec Svoboda, Železničar: Krim,
21. aprila in • 12. maja. Svoboda: Železničar, Krim:Borec,
28. aprila in 19. maja Borec železničar, Krim Svoboda.
Pravico nastopa imajo igralci vključno letnik 1928. in mlajši.
3.	Program za 21. aprila t 1.: Svo-boda :Železničar, Edinost:Krim, Svoboda :železničar naraščaj, Krim:Bo-rec naraščaj, Mengeš:Dornžale.
4.	Pozivajo se društva v kamniški skupini, da do prihodnje seje prijavijo sodelovanje v tekmovanju naraščaja.
Poverjenik za nogomet OBJAVA
Fizkulturni odbor Slovenije je na predlog organizacijskega odseka sprejel za člane Fizkulturne zveze sledeča društva:
TD Olimp, Celje; TD Braslovče, TD Breznica, TD Stara vas - Videm, TD Laško, TD Litija, TD Dolenji Logatec, TD Bratstvo, Rogatec. TD i-nrinv uci l umu kitili , Polzela. TD Petrovče, TD Zagorje v“Bergeiiur prečenje1 Grand Combina ',)b. '?avi:. TD Trebnje, TD Šmartno (4317 m) in Aiguille de Chardonnet Prr'	TD..Ormož. TD GuStanj,
(3836 m) v zapadni Švici, prečenje TD TDo*e,nJa Le"c;ava’ TD železw-Aiguille des Grands Charmoz (3445 car-' Ljubljana, TD Mozirje, m) in Aiguille de G rep on (3489 m) Ponovno pozivamo društvene te-v montblanški skupini.	lesno vzgojne odbore, da pošljejo
Na predavanje opozarjamo vse FOS-u (Telovadni dom, Tabor) svoje ljubitelje planin in barvne fotogra- prijave, če tega še niso napravili, fije.	Prijava mora imeti tele podatke: a)
Predprodaja vstopnic je v pisarni društveno ime in sedež, b) izvoljeni PD'8 na Masarykovi 14/11.	odbor (odbornikovo ime, poklic, sta-
------mnmniMiinirrTiiiiiM in i i■■■ .. rost in opravilo v odboru), c) seda-
Bertl Madon, ki je padel zadet od italij. fašistične krogle, pri izvedbi
salta nazaj z droga
Ustanovljena bo nova internacionalna delavska športna organizacija
nje število dece, naraščaja in članstva, ločeno po spolu, č) katere panoge lahko množično organ:zira, d) kakšne prostore ima društvo za gojenje telesnih vaj in čigavi so, e) dan društvenega zbora 'n udeležba članstva, f) potrdlo krajevnega' ljudskega odbora, da se. strinja z izvolitvijo.
Teh prijav nam doslej še niso poslala sledeča društva, za katere vemo, da že dalje časa obstojajo: Kamnik, Domžale, Rdeča zvezda-Dev. M. v Polju, Ribn:ca na Dolenjskem.
Šmarje pri Jelšah, Gornji grad, Ljub- organizacija zamejna z novo.
Prinašamo članek J. H. Elvina, tajnika Britanske delavske asociacije. ki je bil natisnjen v listu »Britanski j so južnih«:
Sedaj, ko je po štirih letih krvavih borb fašizem uničen, je vsem demokratičnim narodom končno dana možnost in osnova za boljše in srečnejše življenje. Izgradnja srečnejše bodočnosti pa bo učinkovita le tedaj, če se bodo narodi, ki so sc skupaj’ borili, tesno sodelovali tudi v miru. Mladino združen h narodov je treba zato čimbolj družiti, da se medsebojno čimbolj spozna. To sodelovanje pa je treba doseči z organizacijami, kj ustrezajo, ekonomskemu in političnemu napredku delavcev. Kot organizira vse svetovno delavstvo svetovno konfederacijo dela, tako mora tudi Delavska športna internacionala skrbeti za vistosmerjenje delavnosti vseh delavcev v fizkulturi.
Če pogledamo v preteklost, v:di-mo, da so bile delavske množice internacionalne tako v političnem kot v fizkulturnem pogledu. Toda kakor je mednarodni razvoj pokazal, da se mora Mednarodna delavska federacija postaviti na novo osnovo in je bila ustanovljena nova Svetovna konfederacija dela, tako nove prilike tudi zahtevajo, da se stara socialistična delavska internacionalna športna
no na Gorenjskem, Sevnica, Kočevje, Kozje, Rujhcnburg. Senovo, Rimske Toplice, Mislinje, Podčetrtek, Ptuj, Kranjska gora'. Dovje-Mojstrana, Konjice.
Okrožne fizkulturne odbore pozivamo, da napravijo točen pregled obstoječih društev v svoiem okrožju in da bomo prejemali prijave takoj po ustanovitvi društev.
FOS
OBVESTILO
Obveščamo vse telovadce in telovadke, ki se pripravljajo na tekme za balkansko prvenstvo v telovadbi, da bo prvi skupni trening v nedeljo, 14. aprila ob 8. uri v telovadnici Narodnega doma. Pridite točno in polnoštevilne!	FOS
ZA TRIGLAVSKI DAN je določeno sledeče vodstvo tekem:
Predsednik: Joso Goreč, telim vodja por. Lado Vučnik, starter: Bogo Šramel, pomočnik: Milan Fajdiga.
Cilj z s moške: sodnik Marzclj Ivo. časomerilci: Jernej Jelenič, Langus in Bernik Viljem Zapisnikar: Korče Danilo. Cil j za ženske: sodnik: Kunstelj Tone. časomerilci: Pelan Stane; zapisnikar Drofenik Ferdo. Nadzorniki na progi: Stane Predalič, Brvar Stanc. Kališnik Janez, Senčar Lado, Joža Kavalar in Stane Pišljar. Sanitetne. služba: dr. Ivo Pirc, dr. Zvone Šušteršič, Kopecky Lado.
Razsodišče bo dopolnjeno s funkcionarji iz okrožij in federalnih zvez, čim prejmemo prijave.
Smuški odsek FZS
1VV.IUV|UU c, UU V U.
(Socialistična delavska internacional-na športna organizacija je bila ustanovljena leta 1920. v Luzernu (Švica). Pred nastopom Hitlerja je štela
(USA), kakor tudi ZSSR, ki ni bila članica stare (Socialistične organizacije, čeprav je 1. 1937. sodelovala na 111. Internacionalni delavski olimpi-adi v Anvcrsu in isto leto pri delu Delavske organizacije za šport in telovadbo v Parizu,
Konec leta 1945. so sc zbrali' v Parizu na skupen posvet delegar iz Belgije, Anglije, Poljske, Finske, Švice, Franici je, ZSSR. C'SR, Madžarske-in Jugoslavije, d očim ostale države niso omogočile svojim delegatom pot v Pariz.
Na tej konferenci v Parizu je bilo. sklenjen o:
1.	Ustanovila se bo nova .Mednarodna delavska športna organizacija.
2.	Članice postanejo lahko vse tiste države, - za katere sc ugotovi, da se njih delavski razred bori za svoje pravice. Zaradi tega sc bo proučilo-stanje v vsaki državi, ki se bo prijavila.
3.	L stanavlja še Začasni komitet, ki bo vodil posle do prihodnje konference, ko sc bo odločalo o imenu nove organizacije, o njeni ustavi, o tehničnih pravilih, o izvolitvi sekretariata. o članstvu in o organiziranju delavskih olimpijskih iger.
4.	Začasni komitet je sestavljen iz predstavnikov Belgije. Anglije, Francije ZSSR in USA. •
5.	Začasni komitet mora vzpostaviti zvezo z vsemi organizacijami delavskega razreda, katerih članstvo je zaželjeno. Dalje, da zahteva od teh organizacij pomoč- pri ustvarjanju
Telovadba je za duševno neuravnovešene premnogokrat učinkovito zdravilo, ki jim omogoči, da se vrnejo v normalno življenje.
okrog 5 milijonov članov iz 2(1 držav, delavskega športa ter da se zanima o Posebno aktivno je delovala zlasti v stanju športa v drugih državah.
Zapadni Evropi, kjer je začel nastajati v nasprotju z buržujskim, čisto delavski šport Pozneje pa so se razmere, posebno v od nacistov zasedenih deželah, izpremenile. Nov položaj pa je zopet nastal po osvoboditvi Evrope, ker so se v nekaterih državah komunisti in socialisti v svojih razrednih organizacijah ujedi-nili in oddvojili od meščanskih organizacij, dočirn so v nekaterih državah delavske organizacije združene v splošnem narodnem pokretu. , Vsi ti razlogi so privedli do tega, da so se ob koncu preteklega leta sestali v Parizu na Internacionalni delavski športni konfederaciji delegati demokratskih držav, v cilju ustanovitve nove mednarodne organizacije za delavski šport, ki bi ustrezala novim pogojem. Ta nova organizacija bi organizirala, po načelih Svetovne konfederacije dela, delavce športnike z vsega sveta, vključno Združene države Severne Amerike
6. Začasni komitet bo pripravil vse potrebno za sklicanje konferen- I ee v poletju I: 1946.
Na konferenci so britanski d e! ega-ti predlagali, da bi letos gostovali v Angliji sovjetski lahkoatlcti, kar bi j bila do sedaj največja lahkoatletska ; prireditev, ki bi v veliki meri pri- I sp e vala k jačanju bratstva sovjet- I skega in britanskega naroda.
'ŠPORT V $S$R
NOVI REKORDI NOVAKA
Na tekmovanj h v CtSR, je znani dvigalec uteži Novak (ZSSR) zopet izboljšal 3 svetovne rekorde. Dvignil je na razne načine 134,5 kg, 128,5 kg in v olimpijskem troboju 422 kg. -i I Sovjetski dvigalec Kučenko pa je prekosil svetovni rekord v svoji kategoriji z dvigom 171.7 kg.
POSLUŠAJTE vsak. ponedeljek ob 13-30 oddajo ljubljanskega radia o fizkulturi!
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani, predstavnik Francž Štrukelj. — Ureja uredniški odbor.