INFORMACIJA o poslovanju OZD v obdobju januar—september 1986 1.UVOD Informacija o poslovanju OZD v obdobju januar-september 1986 obravnava dosežene rezultate in problematiko na področju blagovne menjave s tujino, iridustrijske proizvodnje, kmetijstva in gozdarstva, finančne rezultate poslovanja gospodarskih OZD, znanstveno-raziskovalnih OZD in OZD družbenih dejavnosti, sta-nje na področju priprave planskih dokumentov OZD ter oceno poslovanja v letu 1986. Neugodni rezultati pri uresničevanju resolucije za leto 1986 ugotovljeni v posameznih obdobjih letošnjega leta, se nadaljujejo tudi ob devetmesečju. Ugotavljamo nadaljnje padanje količin-skega obsega industrijske proizvodnje, ki zaostaja že za dobrih 9 odstotkov za lanskim. Prav tako so slabši rezultati na področju konvertibilnega izvoza, saj je le ta za odstotek nižji kot v lanskem enakem obdobju, medtem ko smo v predhodnih kvartalih letoš-njega leta dosegali minimalne rasti glede na obdobje leta 1985. Pozitivno lahko ocenjujemo uvozne rezultate z vidika uvoza potrebne opreme zlasti za raziskovalne organizacije. Doseženi finančni rezultati občinskega gospodarstva kažejo razmeroma ugodne rezultate z vidika rasti posameznih finančnih kategorij, ki pa niso posledica predvsem boljših rezultatov dela, temveč rasti cen in nerealnega obračunavanja dohodka. Razporeditev dohodka tudi v devetmesečju kaže premike, ki so bili značilni za polletje, to je dinamično rast obveznosti za splošno in skupno porabo ter čiste osebne dohodke. Delež aku-mulacije v dohodku je malenkostno nižji kot v prvem polletju, vendar večji kot konec ieta 1985. Vse te ugotovitve lahko strnemo v skupno oceno, da se spre-jete aktivnosti za uresničitev resolucije, ki jih je skupščina občine sprejela ob obravnavi majske analize na posameznih področjih ne uresničujejo in tako resolucijskih usmeritev za leto 1986 ne bomo dosegli. Težka gospodarska situacija in neuresničeni cilji v prvem letu srednjeročnega obdobja zato zahtevajo poglobljeno delo na področju razvoja v OZD, hitrejše prilagajanje proizvodnih programov tehnološkim in drugim zahtevam trga ob zagotovitvi stabilnejše dolgoročne ekonomske politike. 2. MEDNARODNA MENJAVA V resoluciji za leto 1986 je načrtovana 12-odstotna rast izvoza, 15-odstotna rast konvertibilnega izvoza ter 7-odstotno povečanje uvoza. 18 Obseg občinske blagovne menjave s tujino je po devetih mese-cih letošnjega leta dosegel vrednost 9896 mio din (37 mio $) kar je za 14 odstotkov bolje od obsega v lanskem enakem obdobju in za 10 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1984. Primerjava obsega blagovne menjave po letošnjih treh kvartalih prikazuje trend kontinuiranega povečanja kot posledica močnih uvoznih aktivnosti. Izvoz je po letošnjem tričetrtletju za odstotek boljši od lanskega v enakem obdobju, kar je nekaj bolje kot v letošnjem prvem (IND 100) in drugem kvartalu (IND 99). Rast občinskega izvoza je podobna rasti izvoza Slovenije, v primerjavi z izvozom Ljubljane pa je občinska rast celo za 1,2 odstotne točke hitrejša. Konvertibilni izvoz se po letošnjih devetih mesecih slabša, kar je popolnoma zaobrnilo pozitivne trende v letošnjih predhodnih dveh kvartalih (IND prvega tromesečja - 102, IND drugega trome-sečja - 109). Delež konvertibilne blagovne menjave v izvozu naše občine pada. Zmanjšanje občinskega konvertibilnega izvoza pa je vendarle manj intenzivno kot zmanjšanje konvertibilnega izvoza v Ljubljani (IND 95,7) ter Sloveniji (IND 97). V občini se je izvoz po devetih mesecih povečal predvsem v države SEV, tudi strukturno predstavlja izvoz v te države največji delež v celotni blagovni menjavi. Še nadalje zaskrbljuje dejstvo, da se povečuje izvoz surovin (skoraj 5-kratno povečanje v letoš-njem septembru v primerjavi z lanskim) in blaga nizke obdelave medtem ko se izvoz finalnih proizvodov zmanjšuje. Izvoz blaga na konvertibilno področje se je po letošnjih devetih mesecih povečal le na področju industrije in rudarstva (IND 104) ter gozdarstva (IND 147), v vseh ostalih panogah dejavnosti pa se je zmanjšal. . V nasprotju s konvertibilnim pa se je v letošnjem tričetrtletju povečal klirinški izvoz, kamor se izrazito usmerjajo v DO HP Kolinska TOZD Vinocet, DO IGO in DO Iskra Merilna elektronika (posledica ugodnejše dohodkovrm uspešnosti). Tendenca vse večjega preusmerjanja s področja konvertibil-nega izvoza na področje s klirinško blagovno menjavo, ki se že dlje časa kaže v širšem okolju, se je v naši občini pokazala šele v tretjem kvartalu. Konvertibilni izvoz navljub ugodnejšim izvoznim stimulacijam še vedno ni dovolj stimuliran, OZD na izvozne sti-mulacije čakajo tudi po leto dni, devizni tečaj se prepočasi prilagaja, obresti za kredite za pripravo proizvodnje za izvoz pa so previsoke. V letošnjem letu se je organizacijam združenega dela z novo devizno zakonodajo ponudila možnost vključitve v skupne pro-grame, ki imajo izrazito izvozno orientacijo. Tako se je v naši občini DO Hoja vključila v skupni program »AKA« (program lesnopredelovalnih OZD), kar jim bo v naslednjih letih omogočalo pridobivanje ugodnejših kreditnih pogojev za izvoz oziroma za pripravo proizvodnje za izvoz, uvoz potrebne strojne opreme brez carinskih dajatev ter nenazadnje lažji prehod iz trenutne težke situacije. Trendi pri uvozu so se v letošnjem tričetrtletnem obdobju nekoliko zaustavili v smeri stalnega povečevanja. Močno se je povečal uvoz opreme (kar za 2,2-krat v primerjavi z lanskim enakim obdobjem), medtem ko se je uvoz repromateriala v pri-merjavi z lanskim letom zmanjšal. Navkljub visokemu preseganju načrtovane rasti uvoza, pa je pozitivno, da se povečuje uvoz znanstveno-raziskovainih OZD. Pokritje uvoza z izvozom je komajda pozitivno, saj je izvoz le za dober odstotek večji od uvoza. Konvertibilno pokritje uvoza z izvozom pa je le 62-odstotno, kar pomeni, da je konvertibilni uvoz večji za 1646 mio din od konvertibilnega izvoza. Konvertibilni izvoz je po letošnjih devetih mesecih v primerjavi z lanskim enakim obdobjem manjši v DO ISKRA IEZE TOZD SEM (IND 86), DO Inštitut Jožef Stefan (IND 67), DO IB Elektroprojekt (IND 13), DO IZIP TOZD TEHNOMONT (ND 24), DO KZ Velike Lašče (IND 55), in DO Tiskarna (IND 35), vendar pa navedene organizacije ocenjujejo *, da bodo do konca leta 1986 dosegle lanskoletni izvoz. Pri OZD s področja finančno-tehničnih in poslovnih storitev ter znanstveno-raziskovalnih OZD je potrebno omeniti, da v obsegu blagovne menjave ni zajet izvoz storitev, rezultatov izvoza storitev OZD pa nam Narodna banka Slovenije za letošnje leto še ni posredovala. DO TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA je letos z izvozom tobaka v Alžir največja občinska konvertibilna izvoznica. Ob neupošteva- nju tega izvoza, bi bil občinski konvertibilni izvoz še bolj osiroma-šen, zlasti ob upoštevanju dejstva, da nekatere tradicionalne izvoznice v naši občini v letošnjem letu manj izvažajo kot v preteklih letih (DO Slovenijales Žičnica, DO Hoja, DO Tovil, DO IGO). Med vzroki za zmanjševanje konvertibilnega izvoza navede-nih OZD so poleg zunanjih dejavnikov tudi notranji - od prepo-časnega reagiranja na tržne spremembe (DO Hoja in DO IGO) do premalo agresivne prodaje (DO Tovil, DO SlovenijalesŽičnica) ter slabosti pri organizaciji in vključevanju v mednarodno menjavo, marketingu, komerciali in kadrih. Ocena navedenih OZD do konca leta je, da lanskoletnega nivoja ne bodo dosegli. Čeprav v DO AVTOMONTAŽA TO2D UTENSILIA po devetih mesecih letošnjega leta presegajo lanskoletni konvertibilni izvoz za 18 odstotkov, pa v oceni do konca leta 1986 pričakujejo, da lanskoletnega nivoja ne bodo dosegli ob koncu letošnjega leta. Problematika in številne notranje slabosti (kakovost proizvodov, spoštovanje dobavnih rokov, razvojna pasivnost, pomanjkanje naročil), ki vplivajo tudi na zmanjšan količinski obseg proizvod-nje ob koncu leta 1986, še nadalje hromijo normalno poslovanje te temeljne organizacije. Materialni stroški in vsi ostali stroški so v tretjem kvartalu konstantno rastli, del načrtovane akumulacije je izpadel, produktivnost dela je padla. Položaj se v primerjavi s polletnim ni bistveno spremenil, vrzeli na kritičnih mestih ostajajo ter se celo dodatno poglabljajo. Glede na podatke Narodne banke Slovenije DO AVTOMON-TAŽA TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV ne dosega lanskolet-nega nivoja (enako tudi v oceni do konca leta). Vendar med temj podatki niso vsebovani izvozni posli, ko jih TOZD TGN opravlja preko TOZD Servis in trgovina v DO Avtomontaža. Že v nasled-njem letu bodo na nivoju DO Avtomontaža organizirali službo, ki bo opravljala zunanjetrgovinske posle za vse TOZD. V DO IUV TOZD GALANTERIJA polletnih napovedi o realizaciji letnega plana in realizaciji lanskoletnega nivoja ne bodo uresni-čili, po oceni same temeljne organizacacije zaradl omejenih proizvodnih možnosti. Za premostitev navedenih problemov že iščejo kooperante, v naslednjem letu pa načrtujejo tudi prestruk-turiranje proizvodnje in navedbo novih strojev. Mizarske OZD navkljub slabi realizaciji po devetih mesecih letoš-njega leta predvidevajo, da bodo svoje letne plane izpolnile.' * Vir: Anketni vprašalniki OZD - ocena do konca leta 1986 - plan za leto 1987 TABELA 1: Celotni In konvtrti bilni izvoz v OZD obgine Ljubljana Vič-Rudnik z» obdobje januar - september 1986 vOOO dia & * 264, 53 CELOTNI IZVOZ KONVERTi .BILNI IZVOZ QZD 1 I-"/»» I-IX/.« IND^ff- IND jffi™ IND |^86| !¦«/„ !¦«/., > jfgfg- IHD ^gfg ^D^fM- " r1 I 2| 3 4 I 5 \ 6 7 I 8 I 9 | lo DO Surovina TOZD Surovina Ln Tf. o65 23.476 32 24 3o 74. o65 23.476 32 24 , 3o DO Slovenijales Žičnica 62.255 29.48o 48 96 51 62.255 2o. 724 33 71 41 DO Avtomontaža TOZD Ueisili a213. 393 226.621 Io7 133 Io2 145.832 172.594 118 15o ' 98 DO Tovil 62.125 26.58* 43 35 38 62.125 26.584 43 36 39 DO Kovinska industrij a IG 45.141 Io9. 574 243 96 219 4o. 81o 69.o22 169 61 149 DO IGO • 1.358.819 988.694 73 89 77 19o. ol9 19.1oo lo 16 lo DO Plutal 38O..985 367. ool 97 88 Io7 371.552 359.623 97 94 lt>7 DO HOJA . 646.18SJ 326.447 51 38 59 636. Io6 299. o4o 47 35 55 DO Slovenijales Si lvaprodukt 16.4o5 17.828 Io9 126 116 16.4o5 17.828 Io9 126 116 DO Ilirija Vedrog 918.59]1 769.522 84 76 76 419.366 442.593 Io6 Io7 84 DO ISKRA IEZE TOZD SEM 72.187 62.328 86 Io7 83 . 72.187 62.328 86 Io7 83 DO Inštitut Jožef Štefan 22. o74 6.987 32 385 34 lo. 48o 6.987 67 385 57 ; "; DO IEVT 23.822 16.573 7o 57 64 23.822 16.573 7o 57 64 < DO Zmaga 17.391 17.172 99 82 Io7 17.391 17.172 99 82 Io7 '-'¦ DO IB Elektroprojekt 72. llo 3.692 6 6 29.183 3.692 13 - 13 DO IZIF TOZD Tehnomont 2.978 7o2 24 513 18 2.978 7o2 24 513 18 DO Iivar TOZD LBK 222. 683 373.716 168 394 2oo DO ISKRA Servis 377 1.282 34o 44 58 377 1.282 34o 44 58 DO Kolinska TOZD Vinocet 135.666 181. 65o 134 133 124 121.947 169.842 139 153 135 DO DINOS TOZD Reg. tekst. Tfel s 1.134 - - - 1.134 - DO Mizarstvo Ig 7.937 lo. 983 138 37o 127 7.937 lo. 983 138 37o 127 DO Mizarstvo Trnpvo 3.732 872 23 8 2o 3.732 872 23 .8 2o KZ Velike Lašče 46.998 25.8oo 55 54 58 46.998 25.8oo 55 54 58 DO GG Ljubljana 7o. 22o Io3.361 147 129 134 7o. 22o Io3. 361 147 129 134 DO ISKRA Merilna elektrcnika 298.276 643.492 216 Io8 159 69.291 142.124 2o5 253 151 DO Avtomontaža TOZD TGN 113.126 Io4.34o 92 2o8 69 113.126 Io4.34o 92 2o8 69 DO IUV Galanterija 19.69o 16. 973 86 227 83 19.69o 16. 973 86 227 83 DO Emona IPKO - 5.4o9 - 49 188 - 5.4o9 - 49 188 DO LM TOZD Poseatva - 3. 796 - 27o - - 3.796 - 27o . - DO Tiskarna 1.716 14.472 844 69 125 1.716 588 35 5 5 DO Tobačna tovarna Ljubljana 13.487 48o. 688 3.564 1.317 2.o79 9.o8o 48o. 688 5.294 - 4.287 DO OZ Triglav 1.5o4 2.665 177 - 138 1.5o4 2.665 177 .- 138 DO Astra Ars Inženiring - 1. 9oo - 7 1.9oo - DO TIPRO 128 - 128 DO Inštitut za celul. in papii. - 18 - . - 18 - - - •• DO BF VTOZD za agronomijo 273 - - - - 273 ... DO Mizarstvo Vič 6.484 3.235 5o 86 33 6.484 3.235 5o 86 33 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik | _________2.645 | - |__________-________[______________ | 2.645 |_________________-_______[____________-________ VIR: Carinske deklaracije OZD, Narodna banka Slovenije 3. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V resoluctji o politiki izvajanja družbenega plana občine za leto 1986 je načrtovano 6 odstotna rast industrijske proizvodnje. Po podatkih Zavoda SR Slovenije je letošnja tričetrtletna nižja za 9,2 odstotka kot v enakem obdobju leta 1985, kar je še slabše kot v predhodnih kvartalih letošnjega Ieta. Po oceni OZD (podatki obdelani po lastni metodologiji OZD)* industrijske OZD ocenju-jejo, da bo letošnja raven proizvodnje za 2 odstotka višja od lanske. Navedeni rezultati znova potrjujejo, da resolucijskih ciljev ne bo možno uresničiti do konca leta, vendar pa že v naslednjem letu industrijske OZD predvidevajo precejšnje povečanje proiz-vodnje ob predpogoju, da se ustvarijo ugodnejši pogoji za gospo-darjenje. Občinska raven proizvodnje je zaskrbljujoča, saj se je industrij-ska proizvodnja v letošnjih devetih mesecih tako v Ljubljani kot v Sloveniji nekoliko povečala v primerjavi z lanskim enakim obdob-jem, čeravno tudi rezultati proizvodnje v širši sferi niso sklenili z načrtovanim resolucijskimi okviri. Ob ugotavljanju vzrokov za tako nizek nivo občinske proizvod-nje je potrebno omeniti, da je oskrbljenost z uvoženimi surovi-nami v povprečju še vedno slaba, da imajo kritično oskrbljenost, podobno kot ob polletju, v DO Emona IPKO, DO Slovenijales Žičnica in DO Tiskarna. Oskrbljenost z domačimi surovinami je v povprečju dobra, enako velja za naročila za domači trg. Kritično je stanje za domači trg le v DO llirija - Vedrog TOZD llirija in DO Emona IPKO. Stanje naročil za izvoz se je v ietošnjem septembru v primerjavi z marcem in junijem izboljšalo, kritično je stanje le v DO Slovenijales Žičnica. Stanje kreditov za obratna sredstva je kritično v DO Avtomontaža TOZD Utensilia. *Vir: Anketni vprašalnik TABELA 2: Količinski obseg proizvodnje industrijskih OZD v obdobju januar - september 1986 in ocena realizacije do konca leta 1986 0 Z , ^rlMd^. «%-X»>fegffi Uc.narealisacij. DO KIP 1,7 112 99(255) 156 156 DO LIVAS TC8D LLK 1,6 119 124 13* 155 DO AVI. TOZD UTENS. 2,9 109 109 100(95) 116 DO AVT.TOZD TGH 3,4 136 113 118 102 DO PLUTAi 5,7 100 69 94 115 BO KIG 5,1 112 95 109 104 DO TOVIL 3,8 101 95(99) 100(100) 102 DO EM0NA IFKO 1,} 112 111 69(105) 80 DO IGO 9,1 105 102 117 100 DO SL0V.ŽIČMCA 2,1 115 106 111 1C7 DO II^VEDR.TOZD ILI. 1,9 112 84 89 80 DO IL-VEDR-TOZD KOZ. 7,7 112 98 98 101 DO SILVAPRODUKT 0,6 110 105 103 105 DO HOJA 7,2 104 100 105 10: DO HAŠICA TOZE KOSF. 0,6 106 105 88 92 DO ZHASA 1,5 98 98 100 98 DO IUV TOZD GAiAHT. 0,4 104 123 120 120 DO TTL TOZD TOHBICA 0,5 122 101 110 DO TTL TGZD PROIZV. 18,7 98 88 86 92 DO KOLINSKA TOZD VIH. 4,8 105 101 100 104 DO TISKAHHA 2,7 96 94 94 DO GPG TOZD GP 2,4 105 73(82) 100 DO SUR.MB TOZD LJ. 6,2 100 96 100 DO DIKOS TOZD TEKST. 0,6 113 95'gJSBI) DO HERIIIIA ELEKTKOB. 5,5 108 114 114 DO TIFRO 95(oLttBa) DO HERCATOR-KOHDIT. 85(°S!BBa) OSTALE OZD 7,8 SKUPAJ OBČINA 102 Največje povečanje količinskega obsega proizvodnje po deve-tih mesecih letošnjega leta so dosegli v DO Avtomontaža TOZD TGN, DO IGO, DO IUV TOZD Galanterija in DO ISKRA Merilna elektronika, vendar navedene organizacije ocenjujejo, da se bodo sedanji nadpovprečni rezultati do konca leta zmanjševali. Še vedno je najbolj kritično upadanje količinskega obsega proizvodnje v DO Emona IPKO, DO Rašica TOZD Konfekcija Horjul, DO llirija Vedrog TOZD llirija in DO TTL TOZD Proizvod- nja. Nivo proizvodnje tudi do konca leta ne bo presegel lanskolet-nega. V DO Emona IPKO je v tem trenutku precej problematična in negotova nadaljna proizvodna usmeritev. V zadnjih dveh letih upada delež proizvodnje kmetijske farmske proizvodnje v celotni realizaciji, v letošnjem letu je namreč ta delež le še 40 odstoten. Nadomestilo iščejo v novih proizvodnih programih preko sodelo-vanja z drugimi delovnimi organizacijami (Elan), z opravljanjem kooperacijskih postov (DO Avtomontaža) ali pa zapolnjujejo pro-ste kapacitete s proizvodnjo po naročilu. Negotova finančna situacija še nadalje zahteva dinamično iskanje in aktiviranje notranjih resursov, ustrezno organizacijo dela in proizvodnje, iskanje novih proizvodnih programov v smeri razvoja novih izdel-kov ter ureditev kadrovskih problemov na področju prodaje. Čeravno v DO llirija - Vedrog TOZD llirija ob letošnjem devet-mesečju niso dosegli lanskoletnega nivoja in tudi do konca letošnjega leta ocenjujejo, da lanskega obsega proizvodnje ne bodo realizirali, pa so vendarle opazni nekateri rahli pozitivni premiki v smeri optimiranja proizvodnih prvin ter postopnega prilagojevanja na pogoje gospodarjenja (trend povečanja koefici-enta obračanja zalog repromateriala in gotovih proizvodov, dohodkovno donosnejši izvoz sveč). Vendarle pa problematika v nekaterih segmentih poslovanja, opisana že v polletnem poro-čilu, še vedno ostaja ključni problem zlasti to velja za ureditev kadrovskih problemov in večjo angažiranost na področju razvoja novih izdelkov. DO TTL TOZD PROIZVODNJA pojasnjuje, da vzroki za padec količinskega obsega proizvodnje in prodaje cigaret izhajajo iz politike cen cigaret, ki je v zadnjih letih podpirala cigarete nižjih kakovostnih skupin. TTL pa je zaradi ekonomičnejše proizvodnje in prodaje razvila predvsem eno masovno blagovno znamko prve skupine. Destimulativna politika cen in davka, ki se nadaljuje še danes, je v letu 1982 prjpeljala TTL celo v izgubo. Da bi se izognili še višji izgubi, so zmanjšali proizvodnjo. Kratkoročna ekonomska (čeprav neizogibna) pa je bila vzrok dolgoročnejšim posledicam na trgu, saj je konkurenca v tem času uvažala repromateriale in z manjšim rizikom vlagala v nižje kvalitetne skupine cigaret. Tako se je prodaja vodilne cigarete TTL začela zmanjševati. TTL je zato v srednjeročne planske dokumente zapisala naslednje usmeritve: utrditev obstoječe blagovne znamke Filter 57, razširitev asorti-mana in razvoj nove blagovne znamke v ekstra kakovostni sku-pini. Da bi to dosegli, pa bodo morali v TTL, več kot doslej, narediti na področjih organizacije marketinga in razvoja, ohra-njanja in izboljševanja kadrovske sestave ter vlaganj v trg in propagando ter proizvodnjo. DO RAŠICA TOZD Konfekcija v letošnjem letu prehaja na izde-lavo bolj zahtevnih modelov. Podobno kot ob polletju je tudi po devetih mesecih problematičen obseg izostajanja, kar zmanjšuje delovno storilnost. Proizvodnja v DO ZMAGA bo do konca letošnjega leta nekoliko slabša kot v lanskem letu. V letošnjem letu so del proizvodnega programa preusmerili za žensko modno obutev, ki zahteva večjo količino vloženega dela. Proizvodnja med letom tudi ni bila polno zasedena (90% zasedenost kapacitet). Pri spremljanju poslovanja DO Zmaga ugotavljamo, da se je situacija izboljšala, vendar pa je potrebno urediti različna kadrovska vprašanja, vrzeli na področju normiranja in standardizacije proizvodnje ter opredelili nadaljnjo razvojno pot v zvezi z investicijo obrata v Mokronogu. V DO DINOS TOZD TEKSTILKA, DO TIPRO in DO MERCATOR - KONDITOR ocenjujejo, da ob koncu letošnjega leta ne bodo realizirali zastavljenega plana. Planirana proizvodnja v DO DINOS TOZD Tekstilka ne bo reali-zirana zaradi spremenjenih tržnih razmer, kajti v tekstilni indu-striji se poraba sekundarnih tekstilnih surovin zmanjšuje. DO TIPRO letnega plana proizvodnje ne bo dosegla, ker je med letom prišlo do spremembe v konstrukciji tipke ter se je menjala struktura proizvodov (izdelava zahtevnejših proizvodov). DO Mercator - Konditor pri realizaciji plana za leto 1986 ovirajo obstoječe kapacitete prisotno pa je tudi pomanjkanje kadrov. 4. KMETIJSTVO Neugodna razmerja med cenami reprodukcijskih materialov ter odkupnimi cenami živinorejskih proizvodov še naprej vplivajo na 21 zmanjšan odkup. V poljedelski proizvodnji pa so bili pogoji za razvoj bolezni in škodljvcev taki, da je pri žitih (pšenica, ječmen) ocenjen poprečno 30% manjši pridelek. Pri koruzi so doseženi v poprečju nadpoprečno dobri pridelki, razen na območju, ki ga je prizadel vihar v avgustu. TABELA3: V prvih devetih mesecih leta 1986 je dosežena naslednja tržna proizvodnja: Vrsta proizvodnje Efl Plan 1986 Bealisaci.ia I-H 1965 1966 I n d e k 8 86/65 B/P-86 nlako klavno govedo taleta konji praSiSi . pleB.telice plen.kotile pSenica oljna repica ajda vrtnine kroapir hl t t t t kon kom t t t n t t 85.400 1.558 12 217 17 578 «0 555 180 40 286 177 57.442 781 49 164 10,5 100 599 149 40 94 55.270 805 20 153 9,1 101 3 409 150 48 105 10 93 10J 41 81 86 101 68 100 120 112 64 60 166 61 53 27 7 74 85 120 37 5 Usposabljanje kmetijskih zemljišč s hidromelioracijami poteka po programu. Končuje se hidromelioracija v Horjulski dolini, opravljena je v Želimeljski dolini in na Gmajnicah. Vzdrževanje odvodnikov na Barju se izvaja v skladu s sprejetim programom Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava, Kmetijske zemlji-ške skupnosti in Kmetijske zadruge Ljubljana. Za intenzifikacijo kmetijske proizvodnje na melioriranih območjih se izvaja koma-sacija v Horjulu in na Dobravici in pripravlja za območje Resnika. Glede na polletne rezultate poslovanja kmetijskih organizacij ugotavljamo, da so rezultati poslovanja boljši v Ljubljanskih mle-karnah TOZD Posestva in Kmetijski zadrugi Velike Lašče. Poslab-šali pa so se rezultati v Kmetijski zadrugi Ljubljana, TZO Vič kjer je zlasti zaskrbljujoč padec sredstev za akumulacijo (IND/I-VI = 142; IND/I-IX = 55), ki gre predvsem na račun ohranjanja rasti bruto OD (IND/I-IX = 254) ob zmanjšanju rasti dohodka (IND/I-VI = 226; IND/I-IX = 181). Ocenjujemo, da se bo do konca leta izboljšal odkup klavnih govedi. V prireji in odkupu mleka pa planske količine ne bodo realizirane. 5. GOZDARSTVO V gozdarski proizvodnji načrtujemo za leto 1986 blagovno proizvodnjo v višini 98.828 m3 oziroma za 1% manj kot je bila planirana za leto 1985 in sicer v družbenem sektorju 27.785 m3 in v zasebnem sektorju 71.043 m3 (razmerje 28% : 72%). Blagovna proizvodnja iglavcev naj bi bila za 122% večja od blagovne proizvodnje listavcev. Blagovna proizvodnja v tej višini je bila planirana pred katastrofalnim žledom koncem leta 1985. Posle-dice žleda zahtevajo dosti večjo sečnjo kot je enoletni etat teh gozdov. Potrebno bo zastaviti vse sile, da bo do konca leta večina podrtega in polomljenega lesa spravljeno iz gozdov, kar pa ne bo lahko z ozirom na veliko površinsko prizadetost gozdov. Les mora biti čimprej spravljen iz gozda, predelan ali uporabljen za različne namene, da ne bi zaradi napada lesnih škodljivcev in tudi sicer nastala na njem večja škoda. Po podatkih iz tabele je razvidno, da realizacija v družbenem sektorju občutno presega celoletni plan (glede na povprečje letnega plana za obdobje 1986-1990), kar je rezultat močno preseženega plana v TOZD Lašče. Na tem področju je bilo še posebej dosti podrtega in polomljenega gozdnega drevja (cca 120.000 m3) in so angažirali za posek in splavilo tega drevja tudi delavce \z drugih obratov GG Kočevje. Vsled navedenega bo potrebno spremeniti in prilagoditi kompletne gozdnogospodar-ske načrte nastali situaciji. V zasebnem sektorju je realizacija 92% glede na plan, kar je dober rezultat glede na izredno slabe pogoje za dela v gozdu 22 (visok sneg) v prvih mesecih leta. Kmetije na splošno gledano, tudi niso najbolje opremljene s potrebno mehanizacijo. Blagovna proizvodnja je znašala v tem obdobju skupaj 126.082 m3 lesnih sortimentov oziroma 127,6% glede na celoletni plan (glede na letno povprečje v odbobju 1986-1990) in bo tako občutno presegla planirano. Tako kot v kmetijstvu tudi v gozdar-stvu ne moremo proizvodnjo večati neodvisno od razpoložljivih naravnih virov oziroma jo lahko večamo le do meje, ki je iz naravnih, družbenoekonomskih razlogov še dopustna, zato bo v naslednjih letih ta presežek poseka kompenziran (vaj delno) z manjšim od letnega povprečja za srednjeročno obdobje. Tabela 4: Blagovna proizvodnja (m3) LASINIŠITO BEALIZACIJA I-VI/1986 WBS reel/plan ifi^sNoi listavci skLpaj ifllavci listavci akn^j ifllarei listavci dowj TOa) aofljica TO3D Raeestva 6.375 4.830 13.205 9.021 3.970 12.991 141,5 92,2 93,3 8.190 3.310 11.500 59.511 14.550 44.061 360,3 43B.6 353,1 1.500 1.53) 3.030 1.910 1.677 3.567 127,3 106.1 116,S A.CRUŽKM SBOOR 18.065 9.730 27.785 «.442 20.197 60.639 223,9 207,8 218,3 TOK Šiofljica 33.184 10.294 16.845 10.720 43.478 31.357 9.003 40.360 27.565 14.186 10.895 25.083 94,5 87,5 84,2 lfll.6 92.8 91,0 B.ZAEEBNI ^KTOR 50.029 21.014 71.043 45.545 19.896 65.443 91,0 94,7 92,1 8.094 30.751 93.S 85.937 40.095 126.062 136,3 130,5 127,6 TAEELA 5 : Gcetiiogjjitvena dela (ta) Ugnngpn PLM 1986____________ffiAUZACIJA I-VI/19B6 MEKS n»l/plan __________________gtnora ns& 5kt$^j ofcnjva ne^ st ^| M ^f^ . 03SPODARSIW 46.763 56.130 105.967 217 ^ 192 - mietrija 46.791 51.639 101.692 217 197 - kmetijsfc/o 45.635 52.225 99.207 217 190 - gozdarstvo 65.365 66.911 118.722 182 177 - vodo aaepodarstvo 49.602 59.945 117.899 238 197 - graiieništvo 47.203 56.539 96.505 204 171 - proret 47.058 54.174 102.461 218 189 - trg^vina 46.496 53.907 100.798 217 187 - gcetinstvo 45.449 52.426 113.912 251 217 - cfcrt 50.378 53.266 119.912 236 206 - Btarewwj.-tamii.dej. 45.515 50.034 104.395 229 209 - finanč.-pc«l.stwitve 74.484 87.776 140.454 189 160 Poslovanje v obdobju januar-september 1986 so sklenile z izgubo naslednje temeljne organizacije: UNILES HOJA - TOZD Galanterija Podpeč 113,701.498 din - TOZD Pohištvo Polhov Gradec 13,984.506 din - TO2D Stavbno mizarstvo 77,108.581 din 204,794.585 din V primerjavi s prvim polletjem letos je izguba v devetih mesecih v navedenih organizacijah višja za 51.216 tisoč din. V TOZD Galanterija predvidevajo negativen finančni rezultat tudi ob koncu leta. Program ukrepov, ki so ga sprejeli v maju, se izvaja prepočasi, predvsem zaradi kadrovskih problemov. Reševanje trenutnega težkega položaja je usmerjeno na dolgi rok, saj v letu 1987 predvidevajo pričetek proizvodnje masivnega lesa v novi proizvodni hali (proizvodnja bo izrazito izvozno usmerjena). Ukrepi, ki so bili sprejeti v TOZD Pohištvo že po izgubi v prvem četrtletju se v nekaterih delih še vedno ne uresničujejo, zlasti to velja za prodajo odvečnih zalog žaganega lesa. V TOZD Stavbno mizarstvo se je izguba še povečala zaradi manjše proizvodnje v poletnih mesecih. Perspektiva te temeljne organizacije je v izrazito tržni usmerjenosti proizvodnje (veči-noma za izvoz), vlaganju več znanja in dela v posamezne pro-grame ter razbijanju velikosti tovarne v posamezne programske skupine po vrsti in obsegu dejavnosti. Z razporeditvijo dohodka za obravnavano obdobje niso bila razporejena nikakršna sredstva čistega dohodka za poslovni sklad oziroma za izboljševanje materialne osnove dela še v naslednjih organizacijah: llirija Vedrog - TOZD llirija, GP Gro-suplje - TOZD Gradbeni polizdelki, IUV - TOZD Galanterija Ljubljana, DOLM - TOZD Posestva in TOZD Strojni obrat Ko-zarje. TABELA 9: Indeksna rast glavnih elementov poslovnega rezultata gospodarstva na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju januar-september 1986 (I.-IX. 1985 = 100) aKumligija (v OX din)__________Delež *imilacl.je v dotajku«'^ ^J^** Celotni POTb. Ara-ti- Doeež. StS^^ Akutu- ^*1™*^ I-Di/85 I-K/66 M) I-H/B5 v 1.65 I-VI/85 1-K/IB ~ ^^ p-ilttfcfc sredstva zaiija dchai* bSc."0 lacija ^" ™* CttTCMRSNO 5.253.*0 10.288.355 196 28,0 23,5 24,9 24,8 25,4 fHPOnMST« 193 186 ai 218 227 196, 217 - inJiBtrij« 3.522.226 6.500.690 185 36,0 29,6 31,4 31,9 27,0 - iMJustrija 183 173 203 3)6 222 185 217 - kretijstvo 56.079 72.200 131 14,6 16,4 10,3 11,6 26,9 _ kmetijstvo 181 178 200 197 217 131 217 - g**terstvo 113.397 229.384 202 24,8 20,2 36,8 27,1 27,1 _ gazdarstvo 232 256 247 186 186 202 182 - vo*o gjepabrstvo 91.411 270.140 296 32,3 26,7 3,5 32,5 24,3 - vodr> gsprriarstvo 283 263 231 295 287 296 236 - gTBtoiištvo 105.000 160.343 153 25,5 21,3 20.7 30,2 15,2 - grartouštvo 220 255 Ifl6 167 201 153 204 - prcmet 326.815 233.815 72 28,6 26,9 11,2 10,6 10,7 - jroret 222 236 202 192 236 72 218 - trgouina 385.111 991.437 257 14,2 12,6 15,8 15.7 33,5 - tx«Mm 191 188 196 234 225 2S7 217 - gastiiKtuo 46.739 131.561 2B1 14,2 11,1 19,1 16,1 20,4 - gr»tirertw> 231 220 209 247 256 aai 251 -atrt 366.152 907.662 248 27.4 24,6 28.8 26,9 23.3 - oto-t 211 199 328 252 362 248 23B - st»«ji/!»\i*°->,,„,., v truto OD AKUMUIACIJA (v ooo din) ZAPOSLENI razlika neto OD na zaposlene prihod. aonoaeK ins.p. I-IX I-EC I-IX I-DC + za mesec (v din) -n™ IHD IND IND 85 86 HJD 85 86 I-DC/85 I-IZ/86 mD 12 3 45 6 789 lo 11 12 EGS EAVSKE EL- DSSS 222 2o2 192 - - - 85 89 + ~4 52.755 Io6.815 2o3 DO KIP 154 147 199 87-o36 53.98o 62 132 148 + 16 52.992 97.942 185 DO LTVAR TOZD LHK 156 173 228 82.214 I08.55I 132 82 87+5 43.512 97.399 224 DO AVTCK- TOZD UTESNIIIJA 195 251 242 Il.o96 49.261 444 39o 374 - 16 42.628 Io3.3o8 242 DO PLUTAL . 167 198 22o 158.678 279.51o 176 314 311 - 3 47.740 Io2.591 215 DO KIG 188 247 ' 24o 52.369 134.342 257 222 222 0 47.1o2 114.82o 244 DO TOVH • ¦ 2o3 2o7 2o5 41.857 68.744 164 313 317 + 4 45.163 93.860 2o8 DO IPKO - 80 147 178 26.327 29.6o8 112 I06 Io2 - 4 56.500 Io2.oo4 I80 DO IGO . 167 1*7 214 580.795 589.540 Io2 417 418 + 1 53.008 111.642 211 DO ŽIČHICA 211 26o 26o 65-119 15o.llo 231 182 197 + 15 46.436 Io5.o34 226 DO ATfl.CM-TOZD TGN 239 3o7 288 65.o58 19o.45o 293 153 178 +25 60.832 141.6o4 233 DO UZE TODZ SEM 227 278 216 76.342 31?.48o 416 2?o 276 + 6 45.768 loo.592 22o DO T3PH0 V USIAHAVUANJU - . - - 16.121 - - 21 - - 114.726 DO MlilIU!lA KEEKTHONIKA ¦ 216 3o4 261 lo.383 115-359 1.111 324 339 + 15 45.388 Io8.899 24o DO ILIHIJA VEDEOG 186 233 221 413-668 859-329 2o8 872 866 - 6 48-945 loo.218 2o4 DO Il.V. TOZD KOZMETIKA ' 177 I80 2o4 413.668 74o,61o 179 228 228 0 44.469 88.295 198 DO IL.V. DBSB 23o 228 217 - - - 2o3 2o7 + 4 54.46o Ilo.o72 2o2 DO SILVAERODUEi; 197 231 216 36.325 84.o2o 231 31 31 0 55.251 Iol.o63 183 DO H.V. TOZD ILIRIJA 191 389 22o - 48.857 - 228 215 - 13 46.114 93-794 2o3 , GP GEOS. TOZD GHADBENI POLIZ. 162 253 243 8.336 14.629 176 267 263 - 4 38.o59 92.3ol 243 DO HOJA 172 134 183 15o.o46 49.644 33 826 813 -13 48.464 86.4o4 2oo DO HOJA TOZD ŽAGA ROB ' 191 154 223 16.551 12.611 76 26 31+5 46.911 88.59o 189 DO HOJA TOZD TESAHSTVO IH ŽAG. 195 161 213 65-399 37.032 57 173 17o - 3 43.974 93.123 212 DO HOJA TOZD PCffilŠTVO 183 133 185 42.648 - - 185 193 + 8 44.o25 87.880 2oo DO HOJA DSSS 181 19o 184 - - _ • 95 91 _ n 55.103 Io3.69o 188 DO HOJA TOZD STAVBNO MIZABSTVO 126 114 167 13-152 - - 184 174 - lo 4o-411 79-716. 197 DO HOJA TOZD GALANTERIJA 162 66 157 12.297 - - 163 154 - 9 38.441 73.672 192 DO HAŠICA TOZD KONFEKCIJA 237 24o 219 8.721 26.64o 3o5 67 67 0 38.ol9 83.898 221 DO DINOS TOZD REG.TEK.TEKSTIL. STATUSHA SPRIMEMBA. - NI PRIKERLJIVO DO ZMAGA 225 32o 236 - 59.083 - 251 245 - 6 35-o55 78.715 225 DO ITJV TOZD «U1LANTEEIJA LJ. 252 247 24o 1.339 3.31o '247 43 45+2 41.824 92.351 221 DO .ToBAČNA TOVAHHA 1% 236 233 1.058.946 2.416.462 228 1.658 1.654 - 4 4o.67o 89.861 221 DO TTL TOZD TGRBICA 233 244 221 2.ol9 9.663 479 83 84+1 38.934 83.496 214 lo 11 12 HP KOLIHSKA TOZD VIHOCET DO TTL TOZD PEOIZVODNJA DO TTL DSSS DO TISKABHA DO PAR.K. TOZD GRAF. DEJAVNOST DO SUHOVHU. MB TOZD SUROV.U. DO VELIKE LtŠČE DO I« TOZD POSESTVA DO KZ LJ. TZO VIČ DO GOZDNO GOSPODARSTVO LJ. DO GG DSS DO GG TOK GOZDARSTVO ŠKOFLJICA DO GG TOZD GOZDNI OBRAT ŠKOF. DO GG TOK GOZDARSTVO LJUBLJANA DO KGP KOČ. TOZD. GOZD. LAŠČE 218 274 268 141.587 441.674 312 184 194 + lo 48.96o Io3.693 212 188 228 22o I.o23.226 2.317.277 226 588 552 - 36 38.8oo 87.o51 224 28o 31o 399 - - 111 137 + 26 5o.818 117.o56 23o 2o4 262 226 75.48o 236.28o 313 156 154 - .2 45.231 Io9.167 241 221 263 357 6.440 17.795 276 15 13-2 51.478 125.611 244 142 155 196 389.422 285.473 73 152 153 + 1 56.339 112.534 2oo 187 168 189 42.229 59.332 14o 69 7o + 1 43.936 8o.564 183 195 2o5 22o 325 - - 142 139 - 3 47-577 Io7.878 227 181 181 2o8 3.525 1-948 55 37 42+5 41.8o8 94.3o6 226 187 175 184 4ol.242 635-87o 158 626 606 - 2o 65-9^ 117.112 178 19o 178 173 - - - 79 7o - 9 75.oo6 146.594 195 19o 177 19o 43.261 69.134 16o 51 49-2 65.6o9 Ilo.3o3 168 2o4 2oo 186 28.o87 73-962 263 46 44-2 6o.9o5 Io8.413 178 176 186 173 19-754 38.826 196 31 31 0 66.000 I07.000 162 452 187 215 22.295 47.46o 213 48 5o + 2 52.6o9 Io6.979 2o3 PODJETJE ZA UREJAHJE HUDOURHI. GEADBENO PODJETJE TENOVO DO IM TOZD STSOJNI OBRAT DO ELEKTROMaNIAŽA OZ PHEVOZ DO PTT TOZD PTT LJUBLJANA DO MEH.H. TOZD DOLOIITI DO MER.E. TOZL SAVICA DO TTl TOZD TOBAK DO A.G. TOZD IOVEC DO H. KIT MODNA HIŠA DSSS BO MEHCATOR - HOŽNIK DO MEHCATCe - ROŽNIE DSSS DO KZ IJUBLJAHA DO KZ LJUBLJANA DSSS DO A.G. TOZS AGSOTEHHIKA TBG. 283 295 287 91.411 270.139 295 2o2 223 + 21 49.5o2 117.899 238 32o 236 227 Io.o7o 23.574 234 64 80 + 16 33.245 75.721 228 2o7 243 24o 373 3-928 I.o51 46 47+1 48.000 Io4.ooo 231 2o4 216 211 4o-759 9o.284 222 111 I03 - 8 46.365 Io2.598 221 249 256 3oo 8.921 12.58o 141 23 29+6 58.611 129.139 22o 201 19o 234 317-893 221.232 7o 74o 767 + 27 46.697 lol.43o 217 22o 257 241 125.o5o 368.630 295 482 488 + 6 45.459 Io6.872 235 2o7 24o 241 29-478 77-995 265 287 3o3 + 16 42.113 94.33o 224 202 248 234 33.7ol 89-522 266 876 881 + 5 4o-753 87-986 216 123 139 167 11.944 3.32o 28 37 36-1 53-744 %.2o3 179 233 246 237 - - - 19 2o + 1 49.632 115.067 232 / 268 3ol 293 672 2.789 415 36 38+2 47.816 124.411 26o / 276 276 274 ' - - 29 32+3 39.785 I00.380 252 166 2o7 2ol 32.2ol 76.87o 239 52o 53o + lo 49.000 94.000 192 12 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 DO KEMOGAHMACIJA 212 236 232 96.o43 233.497 243 2o5 2o8 + 3 61.385 136.614 223 SOZD MEECATOK KIT / SOZD MERCATOR KIT DSSS 166 341 231 - - - 126 124 - 2 62.784 143.879 229 DO IZIP TOZDTEHNOMONT 156 193 149 54.o21 137.573 254 74 71-3 64.327 12o.394 187 DO MEBCATOR KOHBITOE 233 234 255 2o.oo3 54.2o2 271 186 199 + 13 44.379 Io5.764 238 DO GOSTOTSKO PODJETJE VIČ 232 265 26o 21.738 57.531 265 121 125 + 4 45.852 111.o44 242 E&S DS ZA pbfllTNIŠKO REKHEAC. 213 28o 234 4.998 19.827 397 17 19+2 53.817 Io4.777 194 DO KPL TOZD EEMONT 229 264 24? 3.663 22.226 6o7 91 85-6 55.624 129.186 232 DO KOVINOSERVIS 156 143 246 49.o26 56.334 115 19 2o + 1 52.000 115.000 217 DO GALVANOTEHNIKA ' 197 256 278 49.o94 127.671 26o 42 44 + 2 69.o59 159.934 232 ISKHA DO SERVIS 221 264 26o 127.435 378.651 297 63o 7o2 + 72 5o.592 118.992 235 DO MIZAESTVO VIČ 232 262 34o 26.67o ^44.588 167 7o 7o 0 45.000 116.000 258 OZ PRCMONS - ?lo.499 - - 5 0 - DO OHRTNO PODJETJE PODPEČ 246 272 272 11.137 32.680 293 2o 21+1 49.633 124.374 251 DO MIZAHSTVO IG . 177 22o 241 22.794 4o.773 179 9o 93+3 38.341 91.165 238 DO PCHISTVO . 377 351 248 3-718 3o.l79 811 25 24-1 39.000 loo.ooo 253 DO MIZABSTVO TRNOVO 191 29o 269 lo.973 38.963 355 34 35+1 48.008 127.481 266 OZ THIGLAV . 247 236 295 18.6o9 59.148 318 9 9 0 67.415 213.181 316 ONPZ ONIES 164 221 232 43.o3o 93-147 216 14 15 + 1 9o.61o 151.9oo 168 DO KPl TOZD KOmJNALHE GRADHJE 213 269 244 12.59o 156.893 1-246 600 598 - 2 47.423 Io5.949 223 DO VAENOST / DO VAHHOST DSSS . 226 247 244 - - - 55 60 + 5 68.523 168. o67 245 DO VAEHOST TOZD VP VIČ 298 3ol 276 lo.725 61.198 571 253 288 + 35 36.o69 88.423 245 SOZD M. KIT HJTEBHA. BAHKA 225 225 219 - - - 67 66-1 57.000 122.000 214 SOZD KEMIJA DS HfTEHNA BAHKA 271 271 258 - - - 33 4o + 7 61.833 133.282 216 DO IL. VED. TOZD MAEKETIHG 187 39o 243 - 69-862 - 213 216 + 3 51.5o9 Io9.666 212 DO PTT IHŽENIHING I80 182 219 6.?4o 3.3o8 49 21 2o - 1 72.000 146.000 2o2 DO PlilHUH TOZD BIHO ZA PHOJEK. 4ol 217 228 1.732 3.o38 175 8 8 0 66.000 15?.ooo 238 IB ELEETRaPBOJEKI 172 194 189 112.185 246.783 22o 371 386 + 15 93-O00 156.OOO 168 DO ASTEA AES IHŽENIHIHG 216 145 17o 53-796 42.857 80 112 llo - 2 55-694 Io2.8o7 185. DO ŽP HAZISKOVAIiNI INŠTITHT NI PODATKOV DO ISKRA ZORIN / DO ISKHA ZCRIN DSSS 218 2o7 197 - 6 6 0 7o.4ol 171.3o6 243 DO MEHANOGEAPSKI CENTER 216 238 281 65.800 156.068 237 47 51+4 61.963 152.636 246 BO BHC HAČBHAIiBIŠKE BTOEITVE 24o 27o 251 33o.682 9o.432 295 66 66 0 58.1o4 138.497 238 6.2. FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA ZNANSTVENO RAZI-SKOVALNIH ORGANIZACIJ Po podatkih iz periodičnih obračunov za prvo polletje 1986 je 17 znanstveno raziskovalnih organizacij ustvarilo 11.102.406 tisoč din celotnega prihodka, oziroma za 138 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Inštitut Jožef Stefan še vedno bistveno vpliva na poslovanje znanstveno raziskovalnih organizacij, saj ustvari kar 42 odstotkov dohodka omenjenih organizacij. Za doseženi celotni prihodek obračunana porabljena sredstva so znašala 3.867.209 tisoč din, kar je za 104 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Gospodamost poslovanja se je v primerjavi z enakim obdobjem lani izboljšala, saj so organizacije za 100 din porabljenih sredstev dosegle 287 din celotnega prihodka, lani pa 247 din (IND 116). Doseženi dohodek 7.235.197 tisoč din je porastel za 161 odsto-tov. Največje povečanje dohodka so dosegli v Kemijskem inštitu-tutu Boris Kidrič (IND 337), Iskra Zorin TOZD Indok Center (IND 315), Inštitut za matematiko in fiziko (IND 312) in Inštitutu Jožef Stefan (IND291). Čisti dohodek je znašal 6.144.335 tisoč dinarjev in je porastel za 158 odstotkov. V strukturi čistega dohodka so najbolj porastla sredstva razporejena za poslovni sklad (IND 443) in osebne dohodke (IND 229), sklad skupne porabe se je povečal za 80 odstotov, rezervni sklad pa za 115 odstotkov. Delež akumulacije v dohodku se je glede na lansko prvo polletje povečal za 43 odstotkov. Največjo rast razporejenih sredstev za osebne dohodke so dosegli v Vodnogospodarskem inštitutu (IND 308), Inštitutu za matematiko in fiziko (IND 257), Iskra-lnštitut za kakovost in metrologijo (IND 257) in Iskra Zorin TOZD Standardizacija (IND 257), najmanjšo pa v Gradbenem centru Slovenije (IND 101). V večini organizacij je bila dosežena rast sredstev za osebne dohodke manjša od rasti dohodka, razen v Inštitutu za celulozo in papir, Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo, Vodnogospodar-skem inštitutu, Urbanističnem inštitutu, Iskri - Inštitutu za kako-vost in metrologijo, Metalurškem inštitutu in Inštitutu za elektro-niko in vakuumsko tehniko. Sredstva za akumulacijo v znesku 1.949.435 tisoč din so porastla za 274 odstotkov. Poslovni sklad se je odstotkovno najbolj povečala v naslednjih organizacijah: Iskra Zorin TOZD Standardizacija (IND 1.287), Inštitut Jožef Stefan (IND 1.073), Iskra Zorin TOZD Indok center (IND 1.036), Elektroinštitut Milan Vidmar (IND 521), Gradbeni center Slovenije (IND 511), Inštitut za matematiko in fiziko (IND 1.400), Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo (IND 1.500), znižanje poslovnega sklada pa beležijo v Iskri - Inštitutu za kakovost in metrologijo (IND 46), Urbanistič-nem inštitutu (IND 84)in Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (IND 28). Stopnja akumulativne zmožnosti se je napram enakem obdobju lani povečala za 62 odstotov, stopnja reproduktivne zmožnosti pa je za 35 odstotkov večja. Povpreči čisti osebni dbhodek na delavca znaša 163.994 din in je porastel za 114 odstotka. Najvišji povprečni čisti osebni dohodek je v Vodnogospodar-skem inštitutu (203.000 din), Inštitutu Jožef Stefan (191.337 din), Elektroinštitutu Milan Vidmar (178.000 din), Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (164.093 din) in Iskra Inštitut za kakovost in metrologijo (160.000 din). Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva SRS so vsi navedeni inštituti, razen Inštituta za kakovost in metrologijo že v 1. polletju 1986 imeli večji povprečni obračunani mesečni osebni dohodek na deiavca od podskupine dejavnosti. Primerjava podatkov s podskupino dejavnosti za obdobje 1 -9/86 ni možna, ker podatki še niso znani. Najnižji povprečni čisti osebni dohodek na delavca pa beležijo v Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (113.000 din), Urbani-stičnem inštitutu (123.423 din) in v Gradbenem centru Slovenije (120.240 din). TEBELA 1.1. Finančni rezultati poslovanja znanstveno raziskoval-nih organizaclj v obdobju 1 -9/86 ELEMMT ___________________________________I-K/85__________I-K/BS______________MD Celotni pritodek 4.663.552 11.102.406 238 Porabljena sredstva 1.891.370 3.867.209 334 - amrtizacija 342.021 . 724.603 212 Dose&ni dctotek 2.772.182 7.235.197 261 S^jglcšna in druge ctove^ti ^ ^ ^^ ^ Čisti (totodek 2.385.793 6.144.335 25S - razparejaia sredstva za OD 1.723.785 3.937.O08 229 - razparejena sredstva zn sktpno parabo 141.975 256.092 180 Akunuleeija 521.543 1.949.435 374 Sredstva za rqprodii 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 15 14 15 16 17 1H "TT" 1 .VVO L.i.V.R. ' 285.190 743.7o5 265 252.ol5 599.256 285 22.4o9 4-6.497 2o7 ______- ______8.766 97.952 1117 8.766 97.952 1117 2.0S Franc L.L. 59.449 121.899 2o5 54.o5o 115.556 213 4.o2o 3-371 83 = - - 1.37827972 215 17378 2.972215 3.0Š Brezovica 37.572 87.ol4 231 33.392 76.782. 229 2.659 6.531 245 642 1.624 252 879 2.o77 236 1.521 3.7ol 243 4.0Š 7.m.Dobrova 46.91o 98.319 21o 37.689 84.464 224 3.188 6.859 215 4.935 4.66o 94 I.o98 2.335 213 6.o33 6.995 116 5.0Š l.-b.D.odr.H. 37.911 88.362 233 32.33o 7o.2ol 217 3.96o 8.839 223 736 7.238 983 885 2.o84 235 1.622 9.323 575 6.0Š Lj.Šer.Ig 35.436 78.o59 22o 32.72o 72.254 221 1.643 3.615 22o - - I.o74 2.19o 2o4 I.o74 2.19o 2o4 7.0Š Oskar K. 72.ol2 156.527 218 6o.51o 131.880 218 5.479 13.411 244 4.331 7.500 173 1.692 3-736 22o 6.o24 11.235 187 8.0Š Dol.odr.P.G. 41.841 8o.9o8 193 36.971 74.233 2oo 1.651 4.734 286 2.229 - - 987 1.941 196 3.217 1.941 60 9.0Š Kr.odr.Pres. 26.782 57.472 215 22.976 51.149 223 2.466 4.5o5 183 713 449 63 626 1.369 219 1.339 1.819 136 lo.OŠ L.br.Škof. 32.112 72.514 226 27.938 63.5o3 227 3.415 7-289 213 - - - 759 1.722 227 759 1.722 227 11.OŠ Pr.Tr.V.L. 37.972 7o.437 185 28.867 63.268 219 1.186 2.899 244 7.049 2.588 37 87o 1.682 193 1.919 4.217 54 12.OŠ X.SNOUB Lj. 53.587 12o.747 225 46.579 lo7-627 231 3.753 lo.232 272 1.992 - - 1.261 2.886 228 3-253 2.886 88 13.OŠ M.N.Jovo 71.192 155-752 219 58.456 141.737 242 6.135 lo.25o 167 4.925 - - 1.676 3.765 225 6.60I 3.765 57 14.OS Vl.M.Vrh. 35.258 7o.762 2ol 27.443 65-263 238 3.146 3.798 121 _______:________819 1.7ol 2o8 819 1.7ol 2o8 Skupaj 2-14 588.034 1.258.772 214 499.9211.117.917 224 42.7ol 86.333 2o2 27.552 24.o59 87 14.oo4 3o.46o 218 41.559 54.467 131 15.Sred.š.za rač. 39.9o7 82.083 2o6 33.987 72.860 214 2.615 5.721 219 2.377 1.554 65 927 1.948 21o 3.3o4 3.5o2 I06 16.Sred.agrož. 42.572 93.254 219 35.838 80.993 226 3.o57 6.oo3 196 1.694 4.o42 239 1.983 2.216 212 3.677 6.258 17o 17.Sred.š.za stroj. 63.87o 115.571 I80 53.1o2 Io9.245 2o5 3.854 4.623 119 3-925 - - 2.988 1.7o2 56 6.913 1.7o2 24 18.Sred.kem.š. 74.173 152.219 2o5 68.264 136.9o2 2oo 4.167 11.679 28o - - - 1.742 3.638 2o9 1.742 3-638 2o9 19.Sred.lesarska 38.449 61.972 19o 28.943 54.953 189 2.749 5.169 188 - - - 757 1.861 245 757 1-861 245 2o.Šol.del.t.Sol 45.657 84.o36 193 4o.5l2 80.003 197 1.671 3.245 194 381 -_______ I.o75 787 75 1.456 787 54 Skupaj: 15-2o 3o2.6o8 589.135 195 26o.646 534.956 2o5 18.113 36.44o 2ol 8.377 5-596 65 9.472 12.152 128 17-849 17.748 99 21.FAGG - DSSS 7.655 19.351 253 7.261 18-o75 249 393 I.008 257 - - - 267 267 22.FAGG - Arhit. 75.778 198.423 262 58.800 134.195 228 5.786 18.594 321 9-252 39-233 424 1.839 6.4oo 348 Il.o91 45.633 411 23.FAGG - Gr.in g. 154.929 46o.349 297 112.669 317.178 282 15.579 45.366 291 2o.o58 43.365 216 6.622 86.827 1311 26.680 97.8o5 367 24.FNT - DSSS 23.342 55.754 239 22.366 43.23o 193 976 4.323 443 - - 8.2ol - - 8.2ol 25.FNT - Framacija 33.723 81.265 241 25.996 56.29o 217 2.121 4.2o4 198 - - - 5.605 26.373 471 5.605 26.373 471 26.FNT Kem.tehnol. 27.FNT Matematika 54.0I8 145.llo 269 46.748 I08.197 232 4.138 7.695 186 - - - 3.133 29.219 933 3.133 29.219 933 28.FNT Tekst.tehn. 42.9ol Io6.263 248 31.697 73.574 232 2.198 5-o7o 231 - 9.oo3 27.617 3o7 9.oo3 27.617 3o7 29.FNT Fizika 61.168 14o-733 23o 53.843 111.568 2o7 4.o79 7.632 187 - - - 3.246 21.533 663 3.246 21.533 663 3o.BF Agronomija 91.633 23o.28o 253 85.o59 2o4.427 24o 4.249 14.155 350 - 5-722 - 2.324 5.976 26o 2.324 11.698 522 31.BF.-Zivil.t. 37.352 loo.583 27o 34.519 9o.419 265 1.826 7.396 73o - 2.000 - I.oo5 2.594 25o I.oo5 2.594 25o 32.BF-Gozdaratvo 39.594 121.587 31o 33-466 I0I.153 300 2.644 6.492 245 2.5o7 I0.672 433 977 3.068 314 3.484 13.94o 4oo 33.BF-Lesarstvo 5o.321 124.433 247 35.664 Io3.279 29o 3.ol2 6.052 2ol I0.454 2o.o29 192 1.191 2.988 251 11.645 I5.I0I 13o 34.BF-Veterinar. 161.29o 389-799 242 132.080 318.656 241 13.6o2 27.7o4 2o4 11.754 34.o81 29o 3.854 9.358 243 15.608 43.439 278 55.Fak.za elektr. 316.222 926.511 293 251.957 652.96o 259 23.915 54.742 229 9.652 Io8.94o 1129 3o.698 Io9.667 357 4o.35o 218.6o7 542 . Skupaj: 21-35 1.149.926 Moo.241 2?o 932.125 2.333.2ol 25o 84.5o9 21o.433 249 63.677 264.242 415 69.497 34o.o79 489 133.174 562.o27 422 36.Arhitek.m. 7.263 19.655 37.Knjiž.P.V. 7.668 23.562 38.Teh.zal.Slov. 36.23o 7.287 39.Zavod za t.i. 16.ol3 3o.683 4o.Zoolo6ki vrt 31.973 65.167 41.Hadio Stud. 4.931 12.547 42.Dom sred.š. 32.649 " 93.043 43.Stud.center 82.371 25o.813 44.ZDL TOZD Vič 28o.334 63o.5ol 45.DK0 - Ger. 56.263 143.47o 46.Glasbena š. 31.966 71.555 47.Mlad.d.M.B. 16.97o 52.839 48.Dom.st.obč. 115.136 294.731 49.Center za sA. 18.462 57.436 5o.Zav.za s.ml. 39.582 99.538 51.Zav.žp.p.Sv. 1.465 4.15o 271 3o7 2ol 191 2o4 25o 285 3o5 225 26o.o75 255 5o.516 224 24.oo7 311 13.127 256 lol.719 311 17.262 251 3o.533 282 1.335 6.2oo 6.895 2o.928 9.345 14.742 4.451 32.635 82.32o 13.951 17.o3o 47.253 21.642 32.498 11.345 8o.o36 198.257 582.376 132.65o 54.43o 37.21o 255.887 44.540 78.922 3.867 7 225 247 226 231 22o 254 245 241 224 263 227 283 251 258 258 288 888 593 1.682 389 1.875 186 13.174 4.3o5 I.o77 1.494 lo.713 765 1.937 7o 2.233 2.671 4.358 9o2 5.106 754 10.799 22.373 32.o43 7.157 2.798 3.608 31.81o 4.549 5.oo9 169 251 450 259 231 272 4o5 243 166 26o 241 297 594 259 24o _i±_ 12.787 5.918 14.487 148 1.957 6.197 25 12 13 1» 2.000 3.32o 19.484 7.421 26.671 19.949 - 175 - 179 153 834 125 361 184 867 - 145 14 - 7.025 - 1.44o - 6.882 lo.791 551 392 - 2.7o4 6.994 - 435 13.298 215 915 2o 80 35 13 471 541 1.712 718 891 246 2.2o6 lo.234 16.082 3.662 14.327 1.23o 7.o34 1.35* 2.3o9 94 T5_ JZ. 18 19 269 175 3ol 179 2o6 13.621 198 6.279 Io3 15.354 1% 293 14 227 7-085 254 1.44o 2o9 6.882 313 2.348 26o 2.7o4 311 435 252 7.112 270 65 3.471 1983 3.861 2151 21.1% 156 8.139 129 27.562 I80 246 83 2.2o6 16.o82 227 3.662 254 14.327 2o9 12.o2o 511 7.o34 26o 8.348 1919 15.6o7 219 114 175 Skupaj 36-51 779.24o 1.856.777 238 676.o9o 1.611.894 238 39.148 136.$59 348 41.519 Io9.948 265 22.463 63.111 281 63-986 143.875 225 SKOPAJ VSE 3.Io2.998 7.548.63o 243 2.62o,797 6.197.224 236 2o6.88o 516.o42 249 141.125 4o3.845 286 124.2o2 543.754 438 265.334 876.069 33o TAbELA-10: Zaposleni in osebni dohodki V 000 din ______Povprečno število zaposlenih__________ Obračunana Obračun neto povprečao:. po stan.kon.meseca na podl.vkal.ur masa OD OD na zaposlenega v dln _______________________________1-9/85 1-9/86 ind. 1-9/85 1-9/86 ind. 1-9/85 1-9/86 ind._______1-9/85 1-9/86______ind. 1 2 3 4- 5 6 7 8 9 lo 11 12 1? 1. W0 L.j.Vič-Rudnik____________514 513_______loo 475______461 97 182.Io2 586.642 212________42.597 93.189______219 2. OS Franc L.Luka : 79" 77 97 73 73 Too 3o.642 77.489 252 46.6J8 117.944 252 3. OŠ Brezovica * 5o 51 Io2 51 5o 98 23.06I 5L166 221 5o.241 113.7o3 226 4. OŠ 7.maja Dobrova 58 59 Io2 56 56 loo 27.244 59.3o9 218 54.o56 117.677 218 5. OŠ l.bat.Dol.od.Horjul 48 48 loo 48 49 Io2 23.3oo 48.944 21o 53.934 llo.984 2o6 6. OŠ Lj.Šercer Ig 49 49 loo 45 45 loo 23.566 5o.356 214 58.187 124.335 214 7. OŠ Oskar Kovačič 96 99 Io3 9o 9o loo 42.697 92.577 217 52.712 114.292 217 8. OŠ Dol.odr.Pohov Gradec 45 46 Io2 51 52 lol 26.61o 51.669 194 57.975 Ilo.4o5 19o 9. OŠ Krim.odr.Preserje 38 4o Io5 35 39 111 16.536 35.613 215 52.494 lol.461 193 10. OŠ Levst.br.Škofljica 39 41 Io5 4o 42 Io5 2o.l88 44.756 222 56.000 118.000 211 11. OŠ Prim.Trubar Velike L. 41 41 loo 44 44 loo 2o.763 44.111 212 52.433 111.392 212 12. OŠ X.SNOUB Lo.Trnovo 77 83 Io7 73 76 Io4 33.642 75-329 223 51.000 llo.ooo 215 13. OŠ M.Novak Jovo Io3 I06 Io3 loo 99 99 42.143 98.87o 235 46.826 llo.966 237 14. OŠ Vlado M.Vrhovci ____________45.______41________91 45_______41 95 17.854 45.614 255________46.000 124.000______269 Skupaj 2-14 ' 768 781 Io2 749 756 lol 348.246 775.866 223 51.660 114.o3o 221 15. Sred.šola za račun. 45 46 Io2 45 45 loo 24.295 5o.613 2o8 60.000 125.000 2o8 16. Sred.agroživil. 49 46 94 5o 46 92 24.o§7 56.416 234 54.000 136.000 252 17. Sretf.šola za stroj. 58 58 loo 64 68 I06 37-554 74.669 198 65.000 122.000 187 18. Sred.kem.šola 65 63 97 - 67 67 loo 46.133 9o.397 194 77.000 149.000 194 19. Sred.lesarska šola 35 35 loo 43 42 97 2o.764 42.117 2o2 53.653 111.42o 2o7 20. Čol.del.teh.šol________________5JS______5J>________95 67_______75 Io9 26.891 55.254 2o5 44.000 84.000______191 31o 3o3 98 356 541 lol I80.034 370.446 2o6 59-536 I2o.7o6 2o3 u ro 1 'i. 3 4 5 & 7 B 9 lo 11 12 13 21. FAGG - DSSS 9 9 loo 9 9 loo 5.229 12.7ol 243 64.56o 156.808 243 22. FAGG - Arhitektura 52 52 loo 52 52 loo 42.322 93-533 221 9o.432 199.856 221 23. FAGG - Grad.geodez. 125 134 Io7 126 129 Io2 81.o67 22o.o34 271 71.488 182.45o 255 24. FNT - DSSS 23 2o 87 21 19 9o 17.147 3o.755 179 9o.725 179.854 198 25. FNT - Farmacioa 31 33 Io6 34 33 97 18.514 39-161 212 "6o.5o4 131.855 218 26. PNT - Kem.kem.tehn. 27. FNT - Matematika 47 5o Io7 45 49 Io9 37.455 78.o86 2o9 92.481 177.066 193 28. FNT - Tekstilna tehnol. 39 39 loo 4o 39 98 23.976 54.381 227 66.6o2 154.933 233 29. FNT - Fizika 55 53 96 54 53 98 4o.926 8o.293 196 84.21o 151.496 199 30. BF - Agronomija 9o loo 111 9o 98 Io8 56.552 131.343 239 - 69.817 148.915 214 31. BF - Živil.teh. 43 5o 116 45 5o 111 22.895 59-5oo 268 " 56.533 132.222 235 32. BF - Gozdarstvo 37 38 Io2 37 38 Io2 22.1o4 61.875 277 66.378 18o.921 273 33- BF - Lesarstvo - 28 36 129 29 36 124 25.498 66.154 259 ' 96.76o 2o4.18o 2o9 34. BF - Veterinarstvo 16o 165 Io3 152 158 Io4 85.488 197-515 231 62.491 138.899 222 35- Fak.za elektrotehn. 245 25o Io2 241 245 Io2 181.425 454.685 251 83.64o 2o6.2o6 246 Skupaj: 21 - 35 984 i.o29 Io5 975 I.008 I03 660.634 I.580.0I6 239 75.29o l?4.16o 231 36. Arhitekt.muzej *8 9 112 8 8 loo 3-713 9.766 263 51-57o 135-64o 263 37. Knoiž.Prež.Voranc 9 12 133 11 13 118 4.958 12.855 259 5o.o83 Io9.874 219 38. Teh.zal.Slovenije 31 32 Io3 31 3o 97 15-115 32.866 218 55-o62 123.372 224 39. Zavod za teh.izobr. 18 15 83 16 14- 87 6.757 15.145 224 46.92o 12o.2oo 256 40. Zoološki vrt LJubljane 24 24 loo 23 24 Io4 Io.o23 21.915 219 48.422 lol.461 llo 41. Radio Študent . 8 9 112 8 9 112 3.217 7.878 244 33-51o 72.941 217 42. Doa Sred.šol". 67 63 94 65 60 92 23-496 55-771 237 4o-166 Io3-281 257 43. Štud.center 213 211 99 199 199 loo 59.148 137.433 232 33-o25 76.736 232 44. ZDL TOZD Vič 391 391 loo 383 384 loo 187-4o6 4o5-945 216 54-367 117.461 216 45. DKC - Gerontologija 85 9o I06 88 9o Io2 36.473 92.153 253 46.o5o Io2.392 222 46. Glaebena šola 36 4o 112 31 36 117 17.o75 37.447 22o 55-o8o Io4.ol9 189 47. Mlad.dom Malči Belič 23 25 I08 25 27 I08 9.454 26.o37 275 42.ol8 lo?.148 255 48. Dom star.občanov 2o9 224 Io7 19o 217 114 7o.276 176.494 251 41.o97 9o-371 22o 49. Center za soc.delo 25 25 loo 23 24 Io4 11.996 29.623 246 57.953 137.143 236 50. Zavod za elepo mladino 35 36 Io3 42 42 loo 21.151 46.25o 217 55-955 122.354 218 51. Zavod šp.p.Svoboda 4 4 loo 4 4 loo 999 2.793 28o 27.75o 77-583 279 Skupaj: 36 - 51 1.186 1.21o Io2 1.147 1.181 I03 481.257 l.Ho.471 231 46.62o Io4.48o 224 7. PLANIRANJE Temeljni nosilci srednjeročnega planiranja, bi morali v skladu z Odlokom o pripravi družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990, pripraviti in sprejeti vse predpi-sane srednjeročne planske dokumente do konca leta 1985. Stanje pri pripravi srednjeročnih razvojnih načrtov je zaskrblju-joče, saj je do meseca novembra pripravilo svoje razvojne načrte 55 odstotkov OZD s področja gospodarstva, 77 odstotkov znan-stveno raziskovalnih OZD in 45 odstotkov organizacij s področja negospodarstva. Med pripravljenimi planskimi dokumenti, pa je tudi nekaj takih, ki ne zagotavljajo pričakovanega razvoja organi-zacije. Med organizacijami s področja gospodarstva in znanstveno raziskovalnih dejavnosti so tudi organizacije, ki imajo priprav-Ijeno samo analizo razvojnih možnosti. Te organizacije so: DO Livar TOZD Livarna barvnih kovin, EGS DS za počitniško in rekreativno dejavnost, DO KIT LM TOZD Posestva, DO KGP Kočevje TOZD Gozdarstvo Lašče, DO KIT LM TOZD Strojni obrat Kozarje, PTT TOZD PTT Ljuzbljana, DO Kemofarmacija, DO Kovi-noservis, SOZD Kemija OS Interna banka, Analizo razvojnih mož-nosti in smernice pa DO Emona IPKO, DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD OZK Gozdarstvo Škofljica, DO GG Ljubljana TOZD Gozdni obrat Škofljica, DO KPL TOZD Remont, DO KPL TOZD Komunalne gradnje, DO Galvanotehnika, DO Mizarstvo Vič, DO Obrtno podjetje Podpeč, DO Varnost TOZD Varovanje premoženja, Urbanistični inštitut SRS, Pedagoški inštitut in Gradbeni center SRS. Rok za izdelavo analize razvojnih možnosti je bil julij 1984, za izdelavo smernic pa oktober 1984. Odraz stanja in odnosa do razvojnega načrtovanja so tudi slabi poslovni rezultati in neustrezne kadrovske razmere v posameznih organizacijah. V letošnjem letu bodo morale OZD pospešiti aktivnost na področju planiranja in do konca leta pripraviti in sprejeti kvali-tetne srednjeročne razvojne programe, ki bodo organizaciji zago-tavljali kontinuiran razvoj v danem prostoru.