Posamezna številka 4® vin. Izhaja vsak dan razen pondeljka in dneva po prazniku. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ul ca štev. 61. Oglase računamo po dogovoru. Izdajatelj : Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh Tiska tiskarna Mostbock, Maribor. Telefonska številka 312. Glasilo {ngostev. socijalito-demekratiSne stranke. 236. štev. V Sjubifani, sreda, dne 10. decembra 1019. - 1 ■' 1 ■ -----~l—J" V -^=—--------■...------------------ t—lv jr .rr,- ___--------- _ ... < Mednarodni dogovori o dsiaoskiii Manji!) v versailjshi mirovni posadbi. (Konec) Dr. Ivan Shvegel, član parlamenta. Ostali členi mednarodne delovne pogodbe obravnajo svobodo združevanja, otročje in dečje delo, tedenski počitek za vsakega delavca, položaj tujega, zakonito v drugo državo pripuščenega delavca in ureditev inšpekcijskega sistema, pri katerem bodo udeležene tudi žene, za zakonito izvedbo delavskega varstva, V slučaju, da vsakoletna delovna konferenca svoja tolmačenja ali predloge o tem zadevam spremeni v sklepe, so delegati udeleženih držav zavezani, iste najpozneje tekom enega leta predložiti v razpravo zakonodajnemu zboru. Dolžnosti, da se ti sklepi sprejmejo, ni. „Mi računamo", kakor je rekel angleški dejavni minister Barnes „tu na pritisk javnega mnenja". Kdor bere izjave, ki so bile izrečene k tej zadevi v ameriškem senatu, ne more pač črpati iz teh internacijonalnih dogovorov nobenih prevelikih nad za interese delavstva, marveč nasprotno misliti, da se bo moglo iste slejkotprej uspešneje ohraniti in pospešiti v okvirih posameznih dežel in istovrstnih razmer, internacionalna delavska varstvena zakonodaja more delavcem naprednejših držav malo nuditi, česar niso oni že v svoji državi preje in lažje dosegli. Nasproti pa je nevarnost, da se bodo reakcionarni elementi v takih državah posluževali primere z zaostalimi narodi, ali pa migljaja na njihovo konkurenco, da postavijo svojemu lastnemu delavstvu zapreke na poti njegovega stremljenja. Socijalni boji ne bodo s tem mogoče oslabljeni, marveč poostreni. In na drugi strani ne bo gotovo takozvanim naprednim industrijskim državam omogočeno, odkrižati se konkurence države s cenejšo delavno močjo s tem, da ji skuša v jmenu človeštva in s pomočjo internaci-jonalne delavske zakonodaje produkcijske stroške zvišati. Morda pa je zanimivo, fte pomisleke vsled tega omeniti, ker razsvetljujejo posamezne prikrite nagibe, koji bi mogli poleg vseh zmirom in povsod predpostavljenih idealov veljati kot Želja po ustanovitvi mednarodnega foruma za delavska vprašanja od strani pariške, po kapitalističnih in imperialističnih interesov obvladane mirovne konference. Sedaj v Washingtonu zborujoča prva konferenca se je sestala ob neugodnih predznamenjih velike stavke železarskih in jeklarskih delavcev ter one ladjedel-niških delavcev v New-Yorku, ki podve-zuje morski promet, in preteče stavke v premogarski industriji; od nje moremo tem manj pričakovati pozitivnih rezultatov, ko Združene države same ofi-cijelno pri razpravah niso prav nič udeležene, ker ni Amerika doslej še ratificirala mirovne pogodbe ter sprejela pogodbo zveze narodov, koje del tvorijo delavne določbe. Nemčija in Avstrija, ki se, dokler mirovno pogodbo ‘ne ratificirajo najmanj tri aliirane države, teoretično nahajata še v vojnem stanju, sta bili sicer dodatno, na zahtevo amsterdamske strokovne federacije povabljeni, a se vseeno nista mogle udeležiti konference. Zi ozirom na Združene države se mora zmcti pred očmi, da je kompetenca vezne uprave v Washingtonu v delavskih vprašanjih zelo omejena in da pridržuje ustava te zadeve zakono-davstvom posameznih Zveznih držav. Naj se že v bodoče zastopnik Združenih držav na mednarodni delavsko-varstveni konferenci kakorkoli zaveže, s tem še hi podana prav nobena garancija, da bo 48 združenih držav (ki se same nahajajo ha ragličnih stopinjah razvoja) uvaževalo ta dogovor. Brgovjavne vesti. Sklepi opozicijonalnega bloka. Beograd, 8. Opozicijonalni blok je končal svoja zborovanja. Udeležencev je bilo 121. Predsedoval je dr. Medako-vič, podpredsednika pa sta bila bivši minister Gostinčar in dr. Pavelič. Blok se je izjavil, da ne priznava volitev, ki bi se vršile na temelju oktroiranega volilnega reda. V resoluciji Jugosl. kluba se zahteva, da se nar. predstavništvo vzdrži do konstituante in da vzame takoj v, pretres zakonski načrt za volitve. Zbor je izdal manifest na narod, kjer opozicija napada vlado,kot vlado manjšine zahteva,da se narodnemu predstavništvu predlože že izdane naredbe, da se zakonito glasovanje proračun razpravlja o volilnem redu, o valuti, o agrarnem in invalidnem vprašanju. O vsem tem naj se razpravlja v parlafnenfu ali pa pokliče opozicija sedanjo vlado ob priliki na odgovor. Manifest so podpirali vsi člani opozicijo-nalnih strank. Vo na odškodnina za Srbijo. Pariz, 8. Srbija zahteva na mirovni konferenci odškodnino v znesku 6 milijard mark. Zavezniki pa stoje na stališču, da je- Srbija s svojo pridobitvijo ozemlja popolnoma odškodovana. Srbija zahteva, naj se ji izplača, kar ima dobiti, in naj se ji kfeditira, kar ima sama izplačati. Najbrže bo prišlo do poravnave. Priznanje republike Avstrije. Dunaj 8. decembra. Španska in bolgarskd vlada sta priznali avstrijsko republiko. Vseruski kongres komunistov v Moskvi. D u n a j, 8. Doznavamo, da se je dne 2. t. m. otvoril v Moskvi vseruski kongres komunističnih strank. V predsedstvo so bili izvoljeni Ljenin, Kamenov, Sinov-jev in Sosnovski. Ljenin je podal obširno poročilo o političnem položaju, kjer je obrazložil vzroke in cilje, ki vodijo sovjetsko vlado v boj, ter naglasil potrebo resnega dela za ustvaritev zanesljivih temeljev bodoče socijalistične države. Za obrambo ruske sovjetske republike. Pariz, 8. dec. „Humanite“ priobčuje vest moskovske brezžične postaje, da je sovjetska vlada na sedmem moskovskem kongresu sklenila, povabiti vse stranke, ki hočejo sodelovati v boju za obrambo ruske republike, med njimi tudi ukrajinske komuniste in socijalne revolucijonarce lovičarje Nota Rumuniji. Pariz, 8. Vrhovni svet je poslal dne 3. t. m. ramunski vladi novo noto, kjer opominja vlado na sprejetje določbe o mejah, podpis st. germainske pogod e, posebni dogovor o varstvu manjšin in ureditev dogodkov na Madžarskem. Zadnji rok je rumunski vladi potekel danes. Odločitev nove rumunske vlade in njen odgovor bo smatrala ententa za definitivno svedočbo o bodoči smeri lumun-ske politike in bi obžalovala eventuelno odcepitev Rutnunije od entente Izjave madžarskih poslancev rumun-skem parlamentu. Rozošvar, 8. Madžarski posland rumunske zbornice so sklenili, da se hočejo aktivno udeleževati parlamentnega dela. izdali bobo manifest na madžarsko prebivalstvo Velike Rumunije. Pozneje nameravajo sklicati velik madžarski tabor v Narosvasarhel^. Ti poslanci žele predvsem pospeševati gospodarske odnošaje med Rumunijo in Madžarsko in delovati za personalno unijo med obema državama. Madžarska vlada Clemenceauju. Budimpešta, 8. Ministrski predsednik Huszar je v imenu madžarske vlade poslal Clemenceauju dve brzojavki, kjer prosi vrhovni svet, naj bi izposloval, da bi bili komisar komitata Kološa Emil Grandpierre v Kološvaru, podžupan Ludovik Severtius v Braševu in Gašper Muth v Fogarošu, ki so določeni za u-deležbo pri mirovnih pogajanjih, izpuščeni na svobodo in da bi dobili vsa potrebna pooblastila za potovanje v Budimpešto. Dalje, da izposluje pri rumunskih oblastih zadostna jamstva za varnost rodbin in imetja imenovanih, da se okupacijske čete raznih sosednjih držav, zlasti takorekoč v osrčju Madžarske stoječi Rumuni, umaknejo na črto, katero naj določi vrhovni svet sam. Vsled za-seženja železniškega materijala in izčrpanosti živilskih zalog in kuriva, je vsa dežela sredi zime izpostavljena mrazu in gladu. K pomirjenju duhov naj vrhovni svet pošlje posebne komisije na Sedmograško namreč v Kološvar, Marosvasarhely in Veliki Varadin. V Severno Ogrsko v Bratislavo, Ružemberk in Košiče in v Južno Ogrsko v Pečuh in Zombor. Novo poljsko ministrstvo. Mo ravskaOstrava,8.decembra. Paderewski je sestavil strokovno ministrstvo, v katerem je sam prevzel predsedstvo in zunanje posle. Čehoslovaški državni proračun. Praga, 8. Narodni skupščini je bil predložen naknadni državni proračun. Celokupno državno gospodarstvo izkazuje dve in pol milijarde rednih izdatkov, šest milijard pa izrednih. Vlada je bila pooblaščena, da za izdajo skoro pet milijard nabavi denarja s kreditnimi operacijami. Ministrska kriza na Japonskem. Berlin 8. dec. „Daily Express.“ Vsled nesporazutuljenj glede nadaljnih odpošiljatev japonskih čet v Sibiriji je na japonskem postala ministrska kriza. Ustaje proti Djenlkinu. Dunaj, 8. Uporniki Malinova so iz jekaterinoslavske gubernije iz Ta vrije, ter z ozemlja vzdol. spodnjega Dnjepra do obali Azovskega morja izgnali Den-jikinove čete ter zasedli Aleksandrov, pristanišča Melitopol in Marjopol in večji del krimskega poluotoka z luko Teodo zijo, kjer so zaplenili mnogo natovorjenih Denjikinovih ladij. Uporniki so blizu prehranjevalnega oporišča Denjikina v taganroškem zalivu. Konflikt z Mehiko. Washington, 8. V ameriškem senatu so sklenili naprositi Wilsona, da naj umakne priznanje Carranze po ameriški vladi in naj ukine diplomatske odnošaje s" takozvano vlado Carranze. Ta sklep se' je odstopil izvršilnemu senatnemu odseku. Stavka ameriških rudarjev. W a s h i n g t o n, 8. Da bi obvladala stavko rudarjev, je ameriška vlada sklenila poslužiti se takozvanih zveznih sodišč. Zastopniki skoro vseh velikih rudniških podjetij so se zedinili v tem da n% sc plače rudarjev povišajo za'približno 30%. Pridobivanje premoga je znašalo včeraj samo 42 % normalne izmere. Dnevne vesti. Podraženje tobaka. Finančna uprava je s 4. t. m. zvišala cene vsem tobačnim izdelkom in tobaku od 40 — 100 odstotkov. Zvišanje se je odredilo po kakovosti tobaka. Zahvala. Jugoslovanska pomožna misija, poslana po Jugoslovanskem Pomožnem odboru v Chicagi (Jougoslav Relief of Chicago), izraža ob priliki svojega povratka zahvalo vsem vladnim Pavšalni franko v državi SHS. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 84 K, za pol leta 42 K, za četrt leta 21 K, za mesec 7 K. Za Nemčijo celo leto 89 K, za ostalo tujino in Ameriko 96 K. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani. Frančiškanska ulica št. 6/1. £etn!k Ul. uradom in uradnikom kraljevstva SHS zasebnim zavodom, kakor tudi številnim zasebnikom, ki so pomagaii pri razdeljevanju pomoči, kojo so poslali Jugoslovani v Združenih državah ameriških. Vračamo se v svojo novo domovino s poznanjem potreb, ki bo — kakor upamo — pomagalo in koristilo naši rojstni deželi. Vedno bomo delovali v tem smislu. Pozabili bomo vse druge in ohranili samo najboljše vtise. Vladimir Predovič, Josip Sitar, Peter Mladineo. Nov strankin list. V Mariboru je izšla v nedeljo, dne 7. t. m. prva številka novega strankinega lista v nemškem jeziku za vse nemške sodruge, „Volks-stimme". Izhaja enkrat, pozneje pa bo izhajal dvakrat tedensko. Prosvetna akademija v Kočevju. V Kočevju se je započelo s socijalistično akcijo velikega obsega. Poleg prosvetne akademije, ki je bila pred kratkim otvor-jena in koja ima vsako soboto posebna izobraževalna predavanja (predavala sta doslej ob velikem zanimanju občinstva sodruga dr. Lončar in urednik Golouh), se vodi tudi posebna politična šola po sodr. prof. Birsi. Zadnjič se je vršil tu Miklavžev večer s tremi recitacijami sodr. pisatelja F. Albrechta iz Cankarjevih so-cijalnih spisov. Ob nedeljah se vrši redna plesna šola. Ustanovil se je delavski dom s socijalistično čitalnico. — V nedeljo 30. p. m. se je vršilo tu troje krasno uspelih shodov. Predpoldne v del. domu v Kočevju z referati ss. Golouha in Birse, popoldne pa v Črnem potoku in v Dolgi vasi. Shodom je predsedoval vrli sodrug Rebič, ki je s toplimi besedami bodril delavce na neumorno organizacijsko in izobraževalno delo. Stranka napreduje, naše vrste se bolj m bolj jačijo in disciplinirajo. Tudi kočevski okraj bo postal kmalu močna sunkovita socijalistična trdnjava. Dr. J. Šušteršiču, bivališče neznano, je okrajno sodišče v pravni stvari, tekoči zoper njega, naložilo rubež in postavilo zanj skrbnika za čas njegove odsotnosti, oziroma dokler se obtoženec sam ne zglasi! (Kako se izpreminjajo časi!) Nesramnost Klerikalcev. Klerikalci na Hrvatskem izdajajo list .Narodna Politika1, ki blati v vsaki številki socijalne demokrate, zlasti seve one, ki so prevzeli v sedanji dobi nehvaležni posel m i n i t ra. Tako čitamo v »Narodni Politiki" o4 21. nov. vest, ki je značilna za te ptiče. Ta vest poroča, da „minister Kristan zanemarja posle svojega resorta in potuje okrog ter samo dobiva — dnevnice!!" Zlasti hudo zamerijo gosp. klerikalci sodr. Kristanu, da se je odpeljal na Dunaj in da dobi za ta čas celo — plačo in dnevnice. Po njihovem bi moral socijalistični minister potovati brez denarja. Stvar je zelo smešna, ako bi ne bila ob enem tudi zelo značilna za klerikalno žurnalistiko. Sodr. Anton Kristan je eden naj-delavnejšth ministrov. V Belgradu biti v pisarni in „ministrirati" je najlažje, če pa hoče minister p ra v opravljati svoj posel, mora poznati vse ono, kar je v njegovem področju. Če je hote! sodr. Kristan povzdigniti produkcijo premoga, moral je obiti najvažnejše rudnike in govoriti tako z uradniki in podjetniki kot z delavci, da poizve njih želje in pritožbe ter potem ukrene vse potrebno. To je storil — in produkcija premoga se neprestano dviga. Isto velja tudi glede gozdarstva. Naravno je, da mora minister potovati in veliko potovati. Tudi potovanje ministra Kristana na Dunaj je bilo nujno, ker država potrebuje strojev (lokomotiv), če hoče država premog iz rudnikov odvažati. No, klerikalci vse to ve-do^ ali, kaj njim vse to mar! Z lažmi pa pri poštenih ljudeh ne bodo opravili prav ničesar 1 . . . OdI. Komel infomni zavod Oroso Beseljak Ljubljana, Cankarj. nabr. 5 dobavlja vse kreciilne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. 712-2 AfŠŠSS srednjo, primerno za J%s5«ES gostilno ali trgovino v zameni, v najem ali kupim. Cenjene ponudbe pod 100 poštno, ležeče Trbovlje. 1 tla prodaj je lovska onika kal. 16, skoraj nova in lovski pes (Vorstehhund), poizve se v soboto od 4, do 5. ure popoldan. Naslov pove Naprej 829-1 i za trgovino najem. Oddajalci se dobro plačajo. Novakovič, Tabor 5, priti, levo. 82,'—2 zmožna slovenščine IltUlIMlUjd, in nemščir.e in dvo- stavn. knjigovodstva, se sprejme takoj. Ponudbe Maribor, poštvi predal 2. -1 Sprejme! se SuTSSS nikov, eventuelno tudi gospodične, katere imajo veselje do krojaškega dela, hrana in stanovanje v hiši. Pavel Janc, krojaški mojster, Sp. Šižka št. 22. 831 Produ ca dobro ohranjena SC moška obleka. Wolfova ulica st. 3/1. 859-2 Kupim voz nv-p£ važanje zabojev. Prijave na poštni predal 84, Ljubljana 1. Bt>5 HIŠA z gostilno in trgovino tik postaje na Dolenjskem se ceno proda. Ponudbe na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 870-3 Haila n it tanita narja na Zaloški cesti. Zgubitelj naj se zglasi v trgovini Zorman Vodmat. 846 Vlsed kolekovanja našega de narja ter 20°/o nega odbitka sem znižal tudi jaz za isti odstotek cene DRVAM katere se dobijo pri meni v vsaki množim, meterska žagana in sekana, 873-3 Srebotnjak, Ljubljana, Kolodvorska ulica 31. Pisalno mizo moderne fazone (v diplomatičnem slogu) s steklenim nastavkom kakor tudi zraven spadajoči stol z usnjeno prevleko in omara za knjige, fino izdelano, vse iz mahagonijevega lesa, se takoj ceno proda. Ogleda se Gledališka ulica (pri opernem gledišču) št. 7, III. nadstr. od 3. do 5. ure popoldn., pisarna. 838-3 Dve mesečni sobi r; hrano, v kaki družini, iščeta dva finančna uradnika, Srca, za takoj v Ljubljani. Prijave upravi Na-preja v Ljubljani, pod „Srb\ 837 Proda se posestvo ki meri nad 800 oralov, z hišo in gospodarskimi poslopji; gozda je okoli 250 oralov, drugo njive, travniki in vinograd; 1 uro od postaje. Natančne podatke pove gosp. Josip Cimperšek, trgovec v Sevnici ob Savi. 835 f3 t^Sft C£?fr Vzsa eifiVr fcžfiv CsSi? CiSii HOSi CiiTif Ci£i f J3 | Veča tvcrnica testenina traži poverljivog, odiičnog | | H&NttHNjStM, Je koji je več bio namešten u istom svojstvu kod koje od ffi večih tvorniea testenina. “ Istotamo primiče se sa povoljnim uslovima i nekoliko sposobnih radnika, koji su upoznati sa izradom testenina, is Ponude sa naznačenjem dosadašnjeg službovanja, tra- (S ženjem plate i prepisom vsedočba slati na administraciji! ovog lista pod znakom „P. D. D. V 3 m C »«^3 y ff HIf“- krema s „Altesso“, „Jakobi“ in druge vrste cigaretnega papirja in stročnic ter milo, vaselino, ličilo, pisemski papir itd. nudi po najnižjih cenah Erker & Čertalič Ljubljana, Resljeva cesta 20. 200 K nagrade s,“°; Llubljnni preskrbi mesečno sobo za gospodično-uradnico. Če mogoče z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, vendar pogoj to ni. Prijave upravi Napreja, Ljubljana. 830—2 II sobolo od 9. do 12. m je zgubil delavec med delom v skladišče Balkan pri Krisperju denarnico z denarjem, važnimi dokumenti in listi iz zastavljalnice. Prosi se nujno, poštenega najditelja, ako je bil kteri izmed tam zaposlenih delavcev ali kdorkoli naj vrne denarnico v pisarni Krisper pri Balkanu. 829—2 fl. Drufooka Cjubljana pri Balkanu Manufa&tura no debelo I. jugoslovanska zlatarska delavnica giuclis, Ljubljana, šeienbtsrgova uiica št. e. j idjn}£nj asjstent in operater na Dunaju n Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najoišjih dneonih cenah. Priporočam oeliko zalogo zlatnine, Sirebrnine, ur, briljantoo itd. Po-praoila in nooa dela se izoršujejo o lastni delaonid točno in solidna. 624 Priporočamo tvrdko 777-3 Josip Omersa ^Razpošilja vse vrste pisarniške® in šolske potrebščine, vse vrste razglednice na debelo in drobno. Ljubljana, Dunajska c. 6/1. —===== <9>— & $ Dr. Janko Dernovšek ordinira za očesne, ušesne, nosne ^ in vratne boiezni od 2.—4. ure ^ Maribor, Pfarrhofgasse št. 2, H. nadstropje. Slo«. zdraimBRo druituo 11 Uuttllnnl. Izvanredii obfnl iM se vrši dne 17. t. m., ob 16. uri v magistratni dvorani v Ljubljani s sledečim sporedom: 1. Poročilo iz Beograda; poročata prof. dr. Zalokar in prof. dr. Šerko. 2. Volitev v državni in pokrajinski zdravstveni svet. 3. Volitev delegatov v jugoslovansko lekarsko društvo, 4. Referat o zdravniških zbornicah (glej načrt v lječ. vjesniku, broj 6, god. 19). Poroča prim. dr. Gregorič. 5. Slučajnosti. 818-2 Odbor. od navadnih do najboljših izdelkov, kakor Semie-Email, nagrobne in druge umetne slike. Zahtevajte vzorce po dopisnici, nakar jih takoj predložim, sam ali moj zastopnik. Železničarji in delavci dobe popust. G G G G G G G G G G G g 1 I 1 1 Tvorna čevljarska \ j \ zadruga v ptnjn f 2 naznanja cenjenemu občinstvu, da je 2 otvorila svojo _ 2 2 2 2 Z 2 2 2 2 2 2 1 lastno zalogo 1 1 1 1 Panonska ulica št. 31 a ter nudi v prodajo le v svoji de- a a lavnici solidno izdelovano prvovrstno a a obutev po primernih cenah. Razpro- 8 “ daja se na drobno in debelo. Pri- S Sporočamo se cenj. občinstvu v obi-s I 2 2 2-2 2 2 len poset in naročila. a « Jtačetstvo.| f Vojna zveza kranjskih konsumnih zavodov u konsumnih društev Ljubljana, Aleksandrova cesta 5. P. n. Našim članom naznanjamo, da je Poverjeništvo za socijalno skrbstvo dogovorno s tovarno Karel Pollak v Ljubljani vpeljalo veliko akcijo, da pride delavstvo do dobre in cene obutve. Podjetje Karel Pollak se je zavezalo dobaviti za člane Vojne zveze najprvo 25.000 parov možkih in ženskih čevljev, in sicer: 1. Črni moški čevlji po K 186*— za par 4. Črni ženski čevlji po K 166— za par f 2. Rujavi „ „ „ „ 166*— „ „ 5. Rujavi „ » »» » 141’ „ „ 3. ženski „ „ „ 146*— „ „ 6. Črni ,» » >» 151* „ „ Podjetja in konzumi, včlanjeni pri Vojni zvezi, smejo samo po teh cenali oddajati čevlje. V*ako prekoračenje naj se takoj javi Vojni zveii. Tu se ne sme iti za dobiček, temveč za odpomoč delavstvu, zato se bo vsaka zloraba strogo kaznovala. Za zdaj se bo razdeljevalo med člane Vojne zveze po 1000 parov tedensko. Vsaka družina dobi en par čevljev. Pozneje pridejo na vrsto tudi otročji čevlji. Vojno zvezo Kranjskih konsumnlh zavodov in konsumnlh društev —2 v Ljubljani r. z. z. o. z.