Konec začetka informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Leto 29 oktober 1989 št. 182 Emonska kartica v Benetkah Ljubljana, 23. septembra: Prvi, drugačen izziv imetni-Kom Emonske kartice: ne le ponudba v vrsti emonskih trgovin, na kar se tisti, ki kartice imajo navajajo, koristijo Možnosti, ki jih kartica daje. Na neprisiljen način so se ^ E Interni banki odločili in povabili k sodelovanju Glob-iour. Nalepka E-kartice na njihovih vratih nas že sicer vabi v notranjost, v iskanje zabave na različen način, Poslovnosti, ki jo turistična agencija nudi. Kot že rečeno - odločitev je bila tokrat drugačna: le za E kartico - razume se, njene imetnike, izlet v Benetke. Ne Pa kopnem, kar je marsikomu že znano; izziv, drugačnost so si poiskali v vodi - Benetke so bile ponujene z ladjo. Pdhodno mesto: pristanišče v Portorožu po predhodni 'zbiri, ali z avtobusom ali osebnim avtomobilom v Portorož. -u™ je pol osmih m nestrpnost, kdaj bo odplula ladja je vse večja. Dobršen del poti je pred nami. Nekje okoli pol dvanajste ure se bomo približali italijanski obali, vpluli v Beneško pristanišče. Ob kavici ali drugem okrepčilu še ^'tpet in skupni sestanek o dogovoru, kai si hnmn , tu tisto, kar je večer popestrilo, kar je Emonsko kartico - njene imetnike ___ njene imetnike povezalo: po večerji krajši zabavni program in seveda: žrebanje nagrad. Tu so se ‘zkazali hotelirji, nagrade so bile kaj mamljive, še bolj pa s° bili presenečeni nagrajenci. Kar fino se jim je zdelo. Moije, valovi, veter, noč... Potovanje se je bližalo po vodi proti koncu. Tisti, ki so se vrnili z avtobusom so se Praktično le presedli. Polnoč: izletniki so prispeli na 'hesto, od koder so krenili. Poslovili so se v želji, da se ?.°pet srečajo na kakšnem podobnem potovanju. Kar všeč Jhn je bilo. A. N. ,Kar pravil *■) na?xnetkah ogledali: cerkev in trg Sv. Marka, Doževo lati - ’ Most vzdihljajev... in še vrsto zanimivosti po justm želji. »Lepo vreme, na ——> •- in n'želji. »Lepo vreme, na pretek dobre volje, zanimiv zabaven dan, pa glede na - ob gondolah glavno pre-°zno sredstvo - čevlje - kaj naporen«. ' endar: pričakovanje novega in neznanega je vse to odtehtalo. Skupni ogledi, pa potem svoboda in samostojnost za nekaj ur: za oglede različnih zanimivosti, ki jih v Benetkah ne manjka, za vožnjo z gondolo, za ovinek po trgovinah. Utrujenost - ... kako se prileže kavica ali pa druga osvežitev, kaj šele ceh, ki ga ob tem plačaš. Kar na noge te spravi, pa hajd pot pod noge. Markov trg, Doževa palača, še enkrat pogled na Most vzdihljajev, in strumno vzdolž obale. Barke, ladje, čolni, ondje, kioski, mostovi, kavarne, vse še nekajkrat v podobni luči v očeh, ki v daljavi vidijo ladjo za vrnitev, "kjne in carinske formalnosti - kot da jih ni: pravočasno ?QPet vsi na ladji, vsi polni različnih vtisov. Od začetka priprav in razprav v zvezi z reorganizacijo SOZD in delovnih organizacij v pjenem sestavu, nekateri napovedujejo, da je to začetek konca EMONE in podobnih sistemov. Glede EMONE sem prepričan o nasprotnem - prišli smo na konec začetka. Od maja do oktobra smo zlasti z vodstvi DO in TOZD neposredno in po dejavnostih ter z najodgovornejšimi strokovnimi delavci vsestransko obravnavali aprilsko zasnovo reorganizacije EMONE. Ugotavljali in usklajevali smo stališča in interese. Raz-ščičevali smo pojme in vsebino posameznih delov predlagane reorganizacijske zamisli. Iskali in izpopolnjevali smo rešitve, ki bodo, upoštevajoč domet našega znanja in sposobnosti za ko-renitost sprememb, vendarle ustrezale smislu in cilju reorganizacije. Tako smo prišli do izpopolnjenih izhodišč za reorganizacijo. Vsebino teh izhodišč sem 14. septembra 1989 razložil skupini 29 tistih poslovodnih in drugih strokovnih delavcev iz vseh dejavnosti EMONE, ki po svojih delovnih zadolžitvah nosijo največji del odgovornosti za pravilnost odločitev v EMONI. SOZD EMONA se reorganizira v poslovni sistem koncernskega tipa — SKUPINA EMONA, ki temelji - na pogodbeno določenih odgovornostih, nalogah in pristojnostih za raven sistema kot celote, za raven posamezne dejavnosti (branže) in za raven posameznega podjetja SKUPINE; - na kapitalski udeležbi sistema kot celote v vsakem od podjetij SKUPINE; - na medsebojni kapitalski povezanosti podjetij SKUPINE. Namen delovanja SKUPINE EMONA je: 1. oskrba ljudi z blagom in storitvami, kijih potrebujejo za zadovoljevanje svojih eksistenčnih potreb, za počitek in razvedrilo, ter za izboljšanje kvalitete življenja; 2. omogočanje in razvoj mednarodne menjave na področjih dejavnosti SKUPINE; lovanja, temeljijo zlasti na tehle osnovah: 1. struktura dejavnosti SKUPINE, ki ponuja siner-gijske učinke (učinki sodelovanja) podjetjem SKUPINE in poslovnim partneijem, kar povečuje konkurenčnost delov in celote sistema; 2. že dosežena raven poslovnega ugleda EMONE; 3. organiziranost SKUPINE EMONA kot koncerna z usmeritvijo na kapitalsko organiziranost, upravljanje in vodenje njenih podjetij, ki - objektivizira odgovornost direktorjev in upravnih organov do poosebljenih lastnikov kapitala podjetja; - omogoča vključevanje in boljšo izrabo razpoložljivih poslovodnih sposobnosti in gospodarskih znanj delavcev SKUPINE in zunanjih strokovnjakov za uspešno upravljanje in vodenje podjetij; - deluje na odgovoren in sistema, ki temelji na dejstvu, da smo in bomo prednjačili, ker smo boljši in ker se zavedamo, da biti boljši danes ni dovolj dobro za jutri. SKUPINA EMONA se notranje organizira po branžah: proizvodnja hrane, notranja trgovina, zunanja trgovina in inženiring, hoteli, turizem, ostale dejavnosti. Poseben del dejavnosti je priprava in uveljavljanje novih projektov in podjetij za tržno uresničenje teh projektov. V branžah, v katerih je več istovrstnih podjetij, ta podjetja ustanovijo skupno podjetje branže za izvrševanje skupnih funkcij, nalog in ciljev branže. Organiziranost po branžah bo okrepila gospodarsko sposobnost SKUPINE, ker omogoča razumno razporeditev odgovornosti in strokovno specializacijo za izvr- Na podlagi posamično izraženih osebnih stališč udeležencev je skupina soglasno določila vsebino izhodišč, po katerih nuj se pripravi predlog reorganizacije SOZD in DO, ki ga bomo s polno odgovornostjo za bodočnost dali v obravnavo in sprejem EMONCEM. S tako določenimi izhodišči sem dne 2. oktobra 1989 seznanil poslovni svet, dne 3. oktobra pa delavski svet SOZD EMONA, ki je na tej podlagi sprejel pobudo za izvedbo in imenoval odbor za pripravo reorganizacije SOZD EMONA. Na letošnjem Emoninem jesenskem srečanju v čatešklh Termah se je zbralo več kot 1000 poslovnih partnerjev ter vodilnih in vodstvenih delavcev Emone iz domala vseh naših republik, ki jih združuje poslovna vez in ne nazadnje tudi osebno prijateljstvo, nekaterih že cela desetletja. Prišli smo torej do točke, ki jo lahko štejemo za »konec začetka« naporov za spremembo EMONE v organizacijsko sodobno zastavljen poslovni sistem z dobrimi možnostmi, da bo učinkovit in uspešen, če se bodo tako EMONCI odločili, ko bomo v svojih delovnih sredinah obravnavali in sprejemali odločitve o novi ureditvi EMONE in podjetij v njenem sestavu. Po izhodiščih za reorganizacijo, katerih nastanek sem pojasnil v uvodu, naj bi se zgodilo tole: 3. razvoj projektov in podjetij, ki omogočajo večjo donosnost kapitala in dela; 4. zagotavljanje osnov za višjo življenjsko raven zaposlenih v SKUPINI. Cilja delovanja SKUPINE EMONA sta nadpovprečna donosnost vloženega kapitala in dela ter nadpovprečna življenjska raven zaposlenih v SKUPINI, ki temeljita na učinkovitosti in uspešnosti podjetij SKUPINE, s kateri-ma dosegajo ta podjetja nadpovprečno konkurenčnost pri kupcih, pri dobaviteljih in pri zaposlenih ter trajno visok poslovni ugled. Možnosti SKUPINE EMONA, da bo dosegala cilj de- strokoven odnos do vlaganj kapitala in dela; 4. uvajanje in krepitev solastništva delavcev v kapitalu podjetij SKUPINE ter temu ustrezno opredmeten interes za rezultate teh podjetij; 5. uveljavljanje in vzpodbujanje gospodarskih in inovacijskih sposobnosti delavcev SKUPINE; 6. odprtost in privlačnost sistema za vključevanje v SKUPINO novih podjetij in/ali skupnih projektov, s katerimi se povečuje tržni delež SKUPINE v konkurenčni ponudbi in prodaji ter v donosu poslovanja; 7. organizacijska kultura Sevanje funkcij in nalog glede na to ali se z njimi uresničujejo poslovne prednosti povezave v SKUPINI kot celoti ali v branži ali pa pripadajo izključno podjetju kot tržnemu subjektu. S tako razporeditvijo se omogoča zagotovitev in racionalni izkoristek redkih znanj in specializiranih strokovnajkov na ravni, kjer so glede na potrebe in svojo ceno lahko najbolje izkoriščeni. SKUPINO EMONA (ki) ima kot sestavljena oblika status pravne osebe) ustanovijo podjetja, v katera se bodo reorganizirale doseda- (Nadal|«v«n|* na 2. atranl) IZ SEKTORJA ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO ■■ Pgfi k ■■»Jh hodišče našega poslovanja r , " m«;'*. f \ j^an se pošteno preveša v popoldne. »Ne le kavarno, tudi jarkov trg bo treba zapustiti,« pravijo ob slovesu tri Ehionke Maximarketa. Objektiv pa jih je videl v družbi kar nra>vih domačink. LJUBLJANA, 4. okt. - Kako bomo podjetniško miselnost in obnašanje sprejeli kot posamezniki in v celoti, v skupini Emone? Odgovor na to vprašanje smo poskusili dobiti v pogovoru z direktorjem sektorja za ekonomiko in organizacijo, Valterjem Nemcem. Letošnje polletno poročilo o poslovanju se v pripravi s poročili v preteklosti razlikuje. V čem je ta različnost? »Vrsta predpisov na področju poslovanja se je spremenila. Cilj je, da iz dogovorne ekonomije pridemo v tržno. Ta cilj zahteva drugačnost in spremembe v vseh delih podjetja. Naša naloga je, da se zakonskim določilom učinkovito prilagodimo. Poročilo o poslovanju v prvem polletju je bilo izdelano še vedno tako, kot do zdaj: zbrati čim več pomembnih podatkov na enem mestu. Razlaga, tako na poslovodnem svetu, kot tudi na delavskem svetu SOZD Emona, pa je bila že drugačna. Poudariti moram, da nas naj- večje spremembe še čakajo. V prihodnje bodo morala biti vsa poročila o poslovanju pripravljena glede na uporabnika. Veijetno bomo tako namesto enega poročila imeli več različnih poročil, po vsebini, kot tudi po obliki. Če naj navedem: za upravni odbor oziroma delavski svet Skupine Emona eno poročilo, za Službo družbenega knjigovodtstva in za poslovne banke drugo, za predsednika Skupine Emona oziroma za generalnega direktorja tretje, za poslovne partnerje pa četrto. Skratka: poročila bodo po vsebini prilagojena zahtevam posameznih uporabnikov, saj bo vsako od njih predstavljalo poslovanje iz drugega zornega kota.« Glede na vsebino dela, način zajemanja podatkov, ali se iz poslovanja v preteklosti lahko iščejo skupni imenovalci ali točke, kako organizirati poslovanje v naprej? »Organizacija podjetja je odvisna predvsem od zastavljenih ciljev. Analiza preteklega dela je tako samo en delček, ki vpliva na organizacijo. Povedano drugače - organizacijo postavljamo zato, da dosežemo zastavljene cilje; analiza preteklih dogodkov pa nam služi kot eno od izhodišč za postavljanje takšnih ciljev, ki bodo realni in dosegljivi.« Katere informacije so po vašem mnenju najpomembnejše; jih je to poročilo že zajelo? »Te informacije so tri: rast obsega poslovanja, finančna trdnost in donosnost poslovanja. Ugotavljam, da obseg poslovanja realno pada. Padec kupne moči in turbulentno okolje nam ne smeta služiti za izgovor ali opravičilo tega padanja. Ne smemo se zadovoljiti, da je padec obsega poslovanja pri naši konkurenci še večji. Naš cilj je stalno večanje obsega poslovanja, pri konkurenci pa naj skrbijo zase. Drugo, kar moram poudariti, je dejstvo, da je Emona za jugoslovanske razmere finančno dokaj močna organizacija. To ji daje solidno osnovo in tudi določeno pred- nost pred konkurenco za poslovanje v naprej. Kljub temu pa je v posameznih organizacijah oskrbljenost s trajnim kapitalom nezadovoljiva in jo bo treba popraviti. Tretji pokazatelj je doseženi dobiček oziroma profitna stopnja. Že sam izrazje v poslovanju nov, zato je tudi profitna stopnja med posameznimi organizacijami hudo različna. Potrebno bo trdo no delo v naslednjih štirih do petih letih, da bodo dobički v posameznih pocljetjih dosegli normalno višino 12-14 odstotkov letno. Poudariti moram, da smo v preteklosti računali akumulacijo na delavca, zdaj pa računamo dobiček na kapital, kar je povsem nova kategorija. Vse cene so računane na podlagi akumulacije na delavca, ne pa na podlagi dobička na kapital. »Najprej bo treba prelomiti s preteklostjo, spoznati notranje povezave v novem sistemu in šele nato bo mogoče učinkovito delo in odloča-nje,« končuje pogovor Valter Nemec. A. N. E-inforntatol j Konec začetka (Nadaljevanje $ 1. strani) nje emonske delovne organizacije. O tem bodo podjetja sklenila pogodbo o ustanovitvi poslovnega sistema SKUPINA EMONA in o združitvi vanj. Podjetja bodo SKUPINI EMONA zagotovila ustanovitveni kapital v vrednosti 36% (3% -h 33%) oziroma po varianti 37% (4% + 33%) svojega poslovnega sklada (po prvi zasnovi 2% + 51 %). Podjetja se v skladu s svojimi interesi lahko odločijo, da vložijo v ustanovitveni kapital tudi več od 36% svojega poslovnega sklada. O možnosti vložka, ki bi presegal 45% poslovnega sklada, naj bi odločal odbor usta-noviteljev SKUPINE. SKUPINA EMONA nato s tem kapitalom ustanovi podjetje za vodenje sistema in izvrševanje skupnih funkcij in nalog na ravni sistema (podjetje EMONA). Po pogodbi o ustanovitvi bo podjetje EMONA del ustanovitvenega kapitala v sorazmerju 33% njihovega poslovnega sklada vložilo nazaj v kapital podjetij - ustanoviteljev SKUPINE. Tako vloži tudi presežek, ki bi ga posamezni ustanovitelj vložil v ustanovitveni kapital SKUPINE nad vrednostjo 36% svojega poslovnega sklada. Za razliko od prvotnega predloga (april) bo sistem namesto s prevladujočim (51%) vplivom udeležen v podjetje SKUPINE z eno-tretjinskim deležem. To je dovolj za dve bistveni potrebi: 1. da se vzpostavi startna osnova za postopno izpopolnjevanje kapitalske organiziranosti sistema v skladu z razvojem družbe in miselnosti v naslednjih letih; 2. da se vzpostavi potrebni vzvod za vodenje sistema s finančnim nadzorovanjem podjetij in za pravočasno preprečevanje nezadostne uspešnosti poslovanja. Po predvideni rešitvi postane SKUPINA EMONA 100% lastnik podjetja EMONA, ki ga bomo ustanovili in upravljali v prvi fazi kot družbo z omejeno odgovornostjo v družbeni lasti. Dejavnost tega podjetja bo določena v okviru odgovornosti, nalog in pristojnosti na ravni sistema celote. V bistvu bo ta dejavnost taka, kot sem jo opisal v razlagi prve (aprilske) zasnove v 181. številki E-INFORMA-TORJA. Predvidena rešitev odpira možnost tudi za hitro vključevanje dodatnega, novega kapitala (domači in tuji partnerji) v SKUPINO EMONA. Za vrednost naslednjih najmanj 33% svojega poslovnega sklada se podjetja SKUPINE povežejo kapitalsko med seboj: - bodisi prek vlaganja v ustanovitveni kapital skupnega podjetja branže, ki nato pretežni del tega vloži nazaj v podjetja ustanoviteljev (na primer 32% od 33%); skupno podjetje branže se ustanovi kot družbe z omejeno odgovornostjo v družbeni lasti; - bodisi neposredno med seboj v branži (če ne bo skupnega podjetja) ali z drugimi podjetji SKUPINE, s katerimi imajo skupne interese. Skupščina SKUPINE EMONA, ki jo bodo sestavljali delegati podjetij po kapitalu, delegati delavcev po živem delu in delegacija sindikata (po odločitvi delavcev), bo delovala v dveh vlogah: a) kot vrhovni organ SKUPINE EMONA in bo v tem svojstvu predvsem: - sprejemala notranjo za- konodajo sistema, temelje strategije in poslovne politike SKUPINE, delovni program in plan razvoja sistema, letno poročilo in letni obračun SKUPINE EMONA; - imenovala in razreševala predsednika in podpredsednika SKUPINE ter poslovodni organ podjetja EMONA: - soodločala s pristojnimi organi podjetij SKUPINE o imenovanju in razrešitvi poslovodnega organa drugih podjetij SKUPINE: b) kot skupščina ustanoviteljev SKUPINE EMONA. SKUPINA EMONA ima predsednika in podpredsednika, ki imata odgovornosti naloge in pristojnosti, ki bodo določene s pogodbo o ustanovitvi SKUPINE. Prvotno predvidenega upravnega odbora SKUPINE ne predvidevamo več. Razumljivo pa je, da bomo imeli upravni odbor in nadzorni odbor podjetja EMONA (d. o. o.). Podjetja SKUPINE so udeležena: 1. pri odločanju o zadevah, ki bodo v pristojnosti skupščine SKUPINE EMONA, vsako s številom glasov, kije sorazmerno polovici seštevka njegovega deleža v kapitalu SKUPINE EMONA in njegovega deleža v seštevku dobičkov podjetij SKUPINE v preteklem letu; V skupščini soodločajo tudi delavci (na podlagi živega dela) s številom glasov, ki se za posamezno podjetje izračuna na podlagi njegovega deleža v seštevku bruto osebnih dohodkov v SKUPINI za preteklo leto; 2. pri upravljanju podjetja EMONA vsako s številom glasov, kije sorazmerno njegovemu deležu v kapitalu SKUPINE EMONA; 3. pri delitvi dobička po- VEST IZ PTUJSKEGA E - MERKURJA Odmevna nagradna igra ob jubileju V svojem jubilejnem letuje ptujski E-Merkur skupaj z uredništvom Ptujskega tednika organiziral nagradno igro, ki sojo poimenovali »35 let z vami in za vas«. Igra je naletela na dober odziv pri kupcih, kar priča o tem, da ljudje radi zahajajo v Merkurjeve trgovine, da jim zaupajo. Med desetimi nagradami, ki jih je E-Merkur pripravil za svoje kupce je najbolj vredna nagrada, videorekorder, prijetno presenetila dobitnico v Dolanah. Tudi vse ostale nagrade, različne darilne bone, kozmetične izdelke, plošče, kasete in podobno, je žreb razdelil na Ptuj in ptujsko območje. Trenutno v ptujskem Merkurju tečejo intenzivna dela na novih prostorih za trgovino Jasmin v Murkovi- ulici. Živi so tudi načrti za nov E-center v Ra- belčji vasi. Torej, gre za nadaljnje približevanje kupcem, v obojestransko zadovoljstvo in korist. I. P. djetja EMONA oziroma SKUPINE EMONA, vsako z deležem, ki je enak polovici seštevka njegovega deleža v kapitalu SKUPINE EMONA in njegovega deleža v seštevku dobičkov podjetij SKUPINE v obračunskem letu. Postopek reorganizacije in roke za izvedbo posameznih faz (priprava osnutkov aktov, obravnava aktov, sprejemanje odločitev, registracija, in dr. bo določil odbor DS SOZD za pripravo reorganizacije. Odbor bo določil vsebino osnutkov aktov za reorganizacijo SOZD, ki jih obravnavajo in o njih odločajo vse organizacije EMONE. Odbor bo tudi predlagatelj vzorcev aktov v zvezi z reorganizacijo DO, ki jih sprejemajo posamezne organizacije in organiazcije po branžah. Na kratko opisano bo postopek poteka takole: 1. delovne organizacije se reorganizirajo v družbena podjetja; 2. podjetja sklenejo pogodbo o ustanovitvi SKUPINE EMONA in o združitvi vanjo; 3. istočasno lahko ustanovijo skupno podjetje svoje branže; 4. SKUPINA EMONA ustanovi podjetje EMONA (d. o. o.); 5. vzporedno potekajo operacije kapitalskih povezav (ustanovitveni kapitali in povratna vlaganja) kot sem jih opisal; 6. zbor Interne banke EMONA sklene, da interna banka preneha delovati kot pravna oseba in preide v podjetje EMONA kot sektor za interno bančno poslovanje; 7. faze od 1-6 morejo biti končane do 31. 12. 1989; 8. vjanuaiju 1990 bomo izpeljali spremembo družbenih podjetij v družbe z omejeno odgovornostjo v družbeni lasti (katero od njih morda tudi že v delniško družbo); vloge podjetja EMONA in skupnih branžnih podjetij v sklade vlagateljev pri podjetjih SKUPINE se tedej spremenijo v družabniški kapital; 9. začetek vključevanja delavcev v solastniško podjetje (februar 1990). V eni od naslednjih številk INFORMATORJA bomo podrobneje razložili zamisel vključevanja delavcev v solastništvo podjetij SKUPINE. MITJA SVETELJ IZ SEKTORA ZA EKONOMIKU I ORGANIZACIJU Tržište - ishodište našeg poslovanja LJUBLJANA, 4. oktobra - Preduzetnički mentalitet i preduzetničko ponašanje i mi - kako če to prihvatiti svaki od nas, kao pojedinac i mi kao celina u grupi Emone. Odgovor na ta pitanja pokušali smo dobiti u razgovoru sa direktorom sektora za ekonomiku i organizaciju, Valterom Nemecom. Ovogodišnji se polugodiš-nji izveštaj načinom sačiva-njavanja razlikuje od onih u prošlosti. U čemu je razlika? »Niz propisa se je na področju poslovanja izmenio. Postavljen je cilj da se od dogovorne ekonomije prede na tržišnu. Ovo iziskuje nešto drugo, izmene u svim delovi-ma preduzeča. Naš je zada-tak da se zakonskim odredbama efikasno prilagodimo. Izveštaj o poslovanju u pr-vom polugodištu je bio sači-njen kao uvek do sada - sa-kupiti što više relevantnih podataka na jednom mestu. Objašnjenje, i na poslovodnem savetu i na radničkom savetu bilo je drukčije. No, moramo istači da nas najve-če izmene još uvek čekaju. Ubuduče če se svi izveštaj i o poslovanju morati pripre-miti obzirom na korisnika. Verovatno čemo na taj način umesto jednog izveštaja morati imati nekoliko različitih izveštaja, bilo sadržajem, bilo formom. To bi konkretno ovako izgledalo: za upravni odbor, odnosno radnički sa-vet Grupe Emona jedan izve-štaj, za Službu društvenog knjigovodstva i za poslovne banke drugi, za predsednika Grupe Emona, odnosno za generalnog direktora treči, a za poslovne partnere četvr-ti. Ukratko - izveštaji če biti sadržajem prilagodeni zahte-vima pojedinih korisnika, u svakom če biti predstavljeno poslovanje sa drugog vidika.« Obzirom na dosadašnji način rada, zahvatanje podataka, da li možemo u poslovanju do sada potražiti neke za-jedničke nazivnike ili dodir-ne tačke kako organizovati naše buduče poslovanje? »Organizacija preduzeča ovisi u prvom redu od postavljenih ciljeva. Tako analiza proteklog rada predstavlja samo jedan deo koji utiče na organizaciju. Ili drugim rečima — postavljamo organizaciju zato da ostvarimo zadane ciljeve, dok nam analiza preteklih dogadaja služi samo kao jedan od ishodista za postavljanje takvih ciljeva, da budu realni i do-stižni.« Koje su informacije, po vašem mišljenju, najvažnije, te da li su več obuhvačene ovim izveštajem? »Radi se o tri informacije: .rast obima poslovanja, finan-sijska čvrstina i unosnost poslovanja. Konstatujem da je obim poslovanja realno u opadanju. Pad kupne moči i turbulentna sredina ne smeju da nam služe kao izgovor ili opravdanje za ovo opadanje. Ne sme nas niti zadovoljiti činjenica da je opa- danje obima poslovanja kod naše konkurencije još izrazi-tije. Naš cilj je da stalno po-dižemo obim poslovanja a konkurencija, zna se, mota sama brinuti o sebi. Druga činjenica koju moram istači je da je EmonZ' gledajuči u jugoslovenskitf1 uslovima, prilično jaka organizacija. To joj daje solidno bazu i odredenu prednost pred konkurencijom u n)6' nom budučem poslovanju Usprkos torne je u nekim organizacijama snabdevenost trajnim kapitalom nezadovo-Ijavajuča, te se mora popraviti. Treči pokazatelj je ostvare na dobit, odnosno profitna stopa. Več je sam izraz u poslovanju nov, tako je i profitna od jedne organizacije do druge prilično različita. Biti če potrebno mnogo rad* u narednih četiri do pet godi-na da dobit u pojedinim pre duzečima dostigne normalno visinu, - 12 do 14 odsto godišnje. Moram istači da smo u preteklim godinamz računali akumulaciju po rad-1 niku, dok sada računamo dobit na kapital, a to je potpU-no nova kategorija. Sve ceno su izračunate na osnovu akumulacije po radniku, a ne na osnovu dobiti na kapital. Ngjpre moramo pretrgati spone sa prošlošču, upoznati unutrašnje povezanosti no-vog sistema, tek nakon toga biti če moguč efikasan rad i donošenje odluka,« završio | je razgovor Valter Nemec. A. N- Dan inovacija u Emoni Skromnost je lepa vrlina, ali to se ni u kojem slučaju ne odnosi na rezultate naših nastojanja na področju inovacija. Kad sam preuzeo dužnost predsednika centralne komisije za inovacije mislio sam da če več akcija - inovator godine - probu-diti Trnoružicu iz sna, ali ni-šta od toga. Kao da izazov (priznanje, objava u našem glasilu, nagrada) nije bio do-voljan, da bi u večem broju naših radnih ljudi probudio inovativnu žilicu. Da bi predstavili inovacije Novice iz Maximarketa Pomoč Delavci Maximarketa so prejšnji mesec podarili Univerzitetni pediatrični kliniki, oddelku za razvojno nevrologijo video kamero. Otroška klinika, ki ima povprečno 250 malih bolnikov bo video kamero uporabljala predvsem za delo v njenem centru za cerebralno paralizo. Prav tako so delavci kot eni prvih priskočili na pomoč prebivalcem na območju Šentjurja in Haloz, ki jih je prizadelo strahovito neurje. Za obe hvalevredni akciji so delavci zbrali 100.000.000 din Razstave V pritličju Maximarketa se v izložbeni vitrini poleg oddelka za knjige že celo leto vrstijo razstave knjig slovenskih pesnikov in pisateljev. Zasebna zbirateljica knjig Stanka Golob ljubeznivo odstopa iz svoje neprecenljivo bogate zbirke za posamezne razstave knjige, ki so za knjižne sladokusce prava paša. Obiskovalci Maximarketa so si tako lahko letos ogledali redke knjižne izdaje pesmi dr. Franceta Prešerna, dela slovenskih pesnic in pisateljic od 19. do 20. stol., literarna dela iz Partizanske Uskarne, dela Janeza Vajkarda Valvazorja, Otona Župančiča, Edvarda Kocbeka in razne Bibliofilske izdaje. Razstave pripravlja Rudi Meglič, ki mu gre za to resnična pohvala. Nova delikatesa LJUBLJANA, 12. oktober: Danes so v živilski etaži odprli delikateso s posebno ponudbo. Prednost nove delikatese bo predvsem v hitri postrežbi posebnih vrst sirov (predvsem uvoženih), suhih salam, pršutov in raznih solat. Dosedanja delikatesa, ki je znana po dobri založenosti bo seveda tudi v bodoče normalno poslovala. p. Groznik koje smo u zadnje vreme sproveli, odlučili smo da napravimo izložbu u auli poslovne zgrade na Šmartin-skoj 130 od 16. do 28. oktobra. Dodite na izložbu, po-gledajte izloške i zapitajte se: »Zašto i ja aktivno ne uče-stvujem? Zar nisafn sposo-ban koliko i drugi koji su se dosetili ovih stvari? Možda nemam pravi odnos prema tim stvarima? Da možda ne rešavam probleme tako da od njih bežim?« Sve može biti predmet inovacije, uko-liko, jasno, rešenje problema ne ostavljate drugima - a to nije inovacija. A kako zapravo dolazi do inovacije? Prvi korak predstavlja de-finisanje problema. Da li ih uopšte imate - probleme? Jasno da ih imate, pre bi se reklo da previše nego prema- lo. Potrudite se i što detaljni-je opišite problem koji vas najviše tare. Možda čete kad budete problem detaljnije definisali, več tada nači rešenje. Ako ga nadete, razgova-rajte o torne sa svojim sarad-nikom, šefom, ustanovite da li ste problem ispravno definisali. Kad budete vi i vaš saradnik sigurni da je problem dovoljno detaljno opisan, pošaljite takav opis problema centralnoj komisiji za inovacije, da od tih problema napravimo izazov - razpis za inovatore. Nek se late problema, možda če ga razrešiti. U preduzečima u koji-ma su svari latili na taj način zadovoljni su sa rezultatima, zašto ne bi i mi pristupili inovacijama na taj način. Dan inovacija če, nadam se, biti dan, kad čemo zajed-no pretresti ove stvari i možda sa svojim doprinosom pomoči prebuditi Trnoružicu - inovaciju. Dan inovacija je zamišljen kao savetovanje, slušati čemo o torne kako prebuditi Trnoružicu, kako to rade drugi, kako bi mi to morali napraviti, a to je uiedno i ne- posredno predstavljanje na-! ših problema. Zato je važno j da ih potražimo i predstavimo i drugima. Dan inovacija Emone bil če 24. oktobra 1989 u prosto-; rijama poslovne zgrade n®: Smartinskoj cesti 130; u Ljubljani. Dnevni red dana inovacija bit če sledeči: • uvodne reči (predsednika PO SOUR Emona Mitja Svetelj); • motivaciono predavanja (reč če imati priznati stručnjak, verovatno drug Jan); • informacija o osnivanju društva izumitelja i autora tehničkih poboljšanja Agroemona Domžale (Franc Peterlin; • aktuelni razvojni domet u Emoni (dr. Karel Sa-lobir); • ekološka problematika farme Ihan (dr. Lucijan Krivec); • zdrava prehrana; • odmor (predviden za raz-gledanje izložbe inovativnih ostvarenja); • razglašenje i podela priz-nanja-inovacija godine u Emoni za godinu 1989; • prikaz problema koje preduzeča žele rešiti pomoču (svi zainteresovani); • okrugli sto o inovativnosti i inovativnim ostvarenji-ma (vodi Pavel Kogej); • za vršne reči (Andrej Jug)-Tačno sedmicu dana pre Dana inovacija pripremam0 izložbu inovativnih ostvarenja članica Emone u auli poslovne zgradbe na Šmartin-skoj 130. Izložba če biti otvo-rena 14 dana. Uspeh dana inovacija ovisi 0 svima nama, dodite i sarad-ujte sa svojim problemima 1 predlozima, pomognite u formiranju savetovanja, ponudite svoja rešenja, svi moramo biti aktivni u smislo izreke - svi radimo - svi mi' slimo, ne smemo biti posma; trači, nego aktivni učesnid u društvu inovativnih. A. Jug >rc. < N a« “ 2. S»-3Č. šičr.n.' »S » C.S. 9 •?• o °? 1 <• o o.-S 9* 9 9 9 9-^. SS «P S ^ 3 p S "i-c 9 3 » S- 3»° >d :i- iri u i- a- ci ig Kraj početka '.. ^eč od početka priprema 1 rasprava u vezi reorganiza-dje SOUR-a i racinih organi-zacjja u njegovem sastavu, neki prognoziraju da je to Početak kraja Emone i njoj sličnih sistema. Sto se tiče Emone ubeden sam u suprotno - naime, do-sh smo na kraj početka. Od nisja do oktobra trajale su svestrane rasprave o april-skom konceptu reorganiza-cVe Emone zajed n o sa ruko-v°dstvima RO i OOUR, neposredno i po delatnostima, kso i sa najodgovornijim stručnim radnicima. Utvrdili smo i usaglašavali stanovišta 1 ‘nterese. Raščiščivali smo Pojmo ve i sadržaj pojedinih oeiova predložene ideje reor-Ssnizacije. Tražili smo i usa-vršavali rešenja koja če uzev-Sl u obzir domet našeg zna-hio i sposobnosti za korenite ‘zmene odgovarati smislu 1 cilju reorganizacije. Tako smo dobili ishodišta Za reorganizacijo. Sadržaj ovih ishodišta obrazložio sam 14. septembra 1989. grupi koju je sači-bjavalo 29 poslovodnih i dru-Sih stručnih radnika iz svih oelatnosti Emone, koji po Svojim radnim zaduženjima noše največi deo odgovorno-,,2a ispravno donošenje od-,ui?a u Emoni. v'3 osnovu pojedinačno iz-u^nih ličnih stanovišta arnika grupa je saglasno bcfinisala sadržaj ishodišta na osnovu kojih bi se pripre-rtiJo predlog reorganizacije zOUR i ro, a koji če biti dan sa punom odgovornošču za budučnost na pretresanje ‘osvajanje radnim ljudima ismone. Sa ishodištima koja su bila na taj način definisana upoz-bao sam poslovodni savet 2. oktobra, a dan kasnije, 3. oktobra radnički savet SOUR Emona, koji je na bazi toga usvojio inicijativu za sprovo-denje i imenovao odbor za Pripremu reorganizacije SOUR Emona. pakle, stigli smo do tačke k°ju možemo smatrati »kra-lem početka« napora za preobrazbo Emone u organiza-ciono savremeno postavljen Poslovni sistem sa solidnim noogučnostima da bude efl-kasan i uspešan, ako se radni ljudi Emone opredele za nje-Sa, kad budu u svojim sredinama raspravljali i donosili odluke o novom urečenju Emone i preduzeča u njego-vom sastavu. Prema ishodištima za reor-Sonizacjju, čije sam nastajajo opisao u početku, dogo-a,lo bi se sledeče: SOUR Emona se reorgani-*,ra u poslovni sistem tipa koncerna - GRUPA EMONA, koja se zasniva 0 na ugovorno difinisa-nim odgovornostima, zada-cima i nadležnostima za nivo sistema kao celine, za nivo pojedine delatnosti (grane) i za nivo pojedinog preduze-ča GRUPE, • na kapitalskem učešču sistema kao celine u svakom od preduzeča GRUPE, • na medusobnoj kapital-skoj povezanosti preduzeča GRUPE. S vrha delovanja GRUPE EMONA je: 1. snabdevanje ljudi sa robom i uslugama koje su potrebne za zadovoljavanje ži-votnih potreba, za odmor i razonodu, te za poboljšanje kvaliteta života. 2. omogučavanje i razvoj medunarodne razmene na področju delatnosti GRUPE, 3. razvoj projekata i preduzeča koji omogučavaju ve-ču unosnost kapitala i rada, 4. obezbedenje osnova za veči životni standard zaposlenih u GRUPI. Ciljevi delovanja GRUPE EMONA jesu: natprosečna unosnost uloženog kapitala i rada, kao i natprosečan životni standard zaposlenih u GRUPI, što ima svoju osnovu u efikasnosti i uspešnosti preduzeča GRUPE, sa kojima ovo preduzeče ostva-rgju natprosečnu konkurent-nost kod kupaca, dobavljača i zaposlenih, te trajno visoki poslovni ugled. Mogučnosti GRUPE EMONA da ost vari cilje ve svojeg delovanja zasnivaju se naročito na ovim osnovama: 1. struktura delatnosti GR UPE koja pruža sinergij-ske efekte (efekte saradnje) preduzečima GRUPE i poslovnim partnerima, što povečava konkurentnost delo-va i celine sistema, 2. na več ostvarenom ni-vou poslovnog ugleda Emone, 3. organizovanosti GR U-PE EMONA kao koncerna sa usmerenjem ka kapitalskoj organizovanosti, upravljanjem i vodenjem njenih preduzeča, koje - omogučuje uključiva-nje i bobe koriščenje raspo-loživih poslovodnih sposobnosti i ekonomskih znanja radnika GRUPE i spojnih stručnjaka za uspešno upravljanje vodenje preduzeča - utiče na odgovoran i stručan odnos prema ulaga-nju kapitala i radu. 4. uvoderjje i širenje su-vlasništva radnika u kapitalu preduzeča GRUPE, te od- govarajuče torne konkretizo-van interes za ostvarenje rezultata ovih preduzeča, 5. uvodenje i podsticanje inovativnih sposobnosti i sposobnosti privredivanja radnika Emone, 6. otvorenost i atraktivnost sistema za uključivanje novih preduzeča u GRUPI i/ ih zajedničkih projekata, sa kojima se povečava tržišni udeo GRUPE u konkurent-noj ponudi i prodaji, kao i unosnosti poslovanja, 7. organizaciona kultura sistema, koja se zasniva na činjenici da smo do sada, a i dalje čemo prednjačiti, jer smo bolji i svesni da biti bo-Iji danas nije dovoljno za sutra. GRUPA EMONA unutraš-nje se organizuje po grana- ma: proizvodnja hrane, spoljna trgovina i inženje-ring, hoteli, turizam, ostale delatnosti. Poseban deo delatnosti je priprema i afirmi-sanje novih projekata i preduzeča za tržišno ostvariva-nje ovih projekata. U granama u kojima je više istovrsnih preduzeča ova preduzeča formirajo zajed-ničko preduzeče branše za obavljanje zajedničkih funkcija, zadataka i ciljeva grane. Organiziranost po granama ojačati če privrednu sposobnost GRUPE jer omogočava razumno rasporedenje odgovornosti i stručnu spe-cializaciju za obavljanje funkcija i zadataka, obzirom da li se njima ostvaruju poslovne prednosti poveziva-nja u GRUPI kao celini ili u branši, ili isključivo pripadajo preduzeču kao tržnom subjektu. Sa ovakim raspo-redenjem omogočeno je obezbedenje i racionalno koristenje retkih znanja kao i specializovanih stručnjaka na nivou gde, obzirom na potrebe i svoju cenu mogu biti najbolje iskorišteni. GRUPU EMONA (koja ima kao složena forma status pravnog lica) osni vaju preduzeča u koja če se reorga-nizovati dosadašnje emonske radne organizacije. U vezi toga če preduzeča sklopiti ugovor o osnivanju poslovnog sistema GRUPE EMONA i o udruživapju u njega. Preduzeča če za GRUPU EMONA obezbediti osnivački kapital u vrednosti 36 odsto (3%+33%), odnosno po varijanti 37% (4%+33%) svojeg poslovnog fonda (u prvom konceptu 2% + 51%). U skladu sa svojim ’ interesima preduzeča mogu odlučiti da u osnivački kapital ulože više od 36% svojeg poslovnog fonda. O mogučnostima ulaganja koja bi bila veča od 45% poslovnog fonda odlučivao bi zbor osnivača grupe. GRUPA EMONA za tim sa ovim kapitalom osniva preduzeče za vodenje sistema i obavljanje zajedničkih funkcija i zadataka na nivou sistema (preduzeče EMONA). Prema osnivač-kom ugovoru če preduzeče EMONA deo osnivačkog kapitala u srazmeri 33% njiho-vog poslovnog fonda uložiti natrag u kapital preduzeča - osnivača GRUPE. Tako ulaže i višak kojeg bi pojedini osnivač uložio u osnivački kapital GRUPE iznad vrednosti 36% svojeg poslovnog fonda. Za razliko od prvotnog predloga (april) sistem če umesto sa dominantnim (51%) uplivom učestvovati u preduzečima GRUPE sa udelom u višini jedne treči-ne. To je dovoljno za dve bitne potrebe: 1. da se uspostavi startna osnova za postepeno usavr« šavanje kapitalske organizovanosti sistema u skladu sa razvojem društva i mentaliteta u sledečim godinama; 2. da se uspostavi potrebno za vodenje sistema uz fi-nansijski nadzor preduzeča i za pravovremeno sprečava-nje nedovoljne uspešnosti poslovanja. Prema predvidenem reše-nju postaje GRUPA EMONA 100% vlasnik preduzeča EMONA, kojeg čemo osnovati i upravljati sa njime u prvoj fazi kao sa društvom sa ograničenom odgovornošču u društvenom vlasništvu. Delatnost ovog preduzeča biti če u okviru odgovornosti, zadataka i nadležnosti na nivou sistema kao celine. U suštini če ta delatnost biti takva kao što sam to opisao u obrazi oženju prvog april-skog koncepta u E-Informa-toru br. 181. Predvideno rešenje otvara mogočnost brzog uključiva-nja dopunskog, novog kapitala (domači i strani partneri) u GRUPU EMONA. Za vrednost sledečih harem 33% svojeg poslovnog fonda preduzeča GRUPE povezuju se medusobno na kapitalskoj osnovi: - bilo preko ulaganja u osnivački kapital zajedničkog preduzeča grane, koje če zalim pretežni deo ovog uložiti natrag u preduzeča osnivača (na primer 32% od 33%). Za-jedničko preduzeče branše osniva se kao društvo sa ograničenom odgovornošču u društvenom vlasništvu; - bilo neposredno medusobno u branši (ako ne bude zajedničkog preduzeča) • PISMO IZ MOSKVE Emona Commerce u novom predstavništvu Nakon višegodišnje plod-ne saradnje sa Slovenijalesom na sovjetskom tržištu ^aša je organizacija otvorila Svoje predstavništvo 0 Moskvi. Otvaranje vlasti-■og predstavništva ne samo oa ima svoje opravdanje, več lo to, gledano sa poslovnog stanovišta bilo neophodno. ‘saime, u zadnjih nekoliko Sodina se je promet sa ovim, Za Emonu tako važnim spolj-hotrgovinskim partnerom, Povečao u tolikoj meri da je Jednostavno bilo nemoguče voditi poslove u okviru pred-stavništva Slovenijalesa. v torne govori i podatak da so Emonini poslovi predstavljali čak 40 odsto celo-^Upnog prometa predstavništva Slovenijalesa. Od preduzeča, koje je pre Par godina uglavnom trgovalo robom široke potrošnje fShiona je proširila obim svo-^eg poslovanja i izrasla u si-®Ornog partnera mnogih Sovjetskih organizacija sa godišnjim prometom od preko 40 miliona dolara. Otvaranjem sopstvenog predstavništva u Moskvi, kao i ispostave u Minsku, u Beloruskoj socijalističkoj republici, stvoreni su uslovi za još smeliji nastup Emone na ovom tržištu. Ovo se naročito odnosi na oblast hemije, agrokompleksa, opreme, prehrambenih i drugih proizvoda. Povečanim obimom poslo-va izgradena je solidna baza za povezivanje naših preduzeča u zapadnim državama sa sovjetskim partnerima, bilo kroz reeksportne poslove, ili direktnim poveziva-njem po valutnim barter poslovilna. Tako danas, na primer, Globtrade Minhen ostvaruje u okviru reek-sportnih ili direktnih poslo-va promet od skoro 15 miliona dolara. Sličan način poslovanja morao bi biti zanim-Ijiv i za druga naša preduzeča. Tu naročito mislim na Globtrade u Italiji i Austriji. Za robu iz spomenutih država sovjetski su partneri više nego zainteresovani. Cinjenica je da do sada u Moskvi nisu postajale potrebne prostorske mogučnosti za obavljanje ovako velikih poslova. Otvaranjem sopstvenih i večih poslovnih prostorija situacija je sada drukčija. Poslovanje pod drugim imenom i niz godina samo sa jednim čovekom daje dobre rezultate samo do odredene granice. Ishodišta su sada drukčija. A to izme-du ostalog znači da saradnja sa našim preduzečima na za-padu mora biti intenzivni-ja... Ovo isto važi i za naša predstavništva na istoku. Istovremeno očekujemo od svih naših sektora u E-Commerce, naročito od Inženiringa veče angažovapje na širenju nastupa i time ujed-no povečanju obima poslova. Otvaranje predstavništva je samo preduslov za bolji i savremeniji rad, dok če višina ostvarenog prometa biti u prvom redu ovisna o torne kako sami pristupimo poslo-vima. Trenutne su mogučnosti povečanja poslova u oblasti agrokompleksa i prodaje opreme velike i nadamo se da ih nečemo zanemariti. Povezivanje sa E-Inženje-ringom i naša veča angažo-vanost na tržištima Sovjet-skog Saveza predstavljajo uslov za ponudu novih robnih grupa sa Strane navedenih partnera. I još nešto što ne smemo zaboraviti - otvaranjem sopstvenog predstavništva povečale su se naše mogučnosti širenja naše ponude, naše saradnje sa poslovnim partnerima u Sloveniji ili Jugoslaviji. I još gde se nalazimo: u ulici Berežovskaja br. 24/1. Telefoni: 240-35-77; 240-34-33; 240-42-66. Telex: 411-774 Telefaks: 240-44-37 C. Malivojevič «1 ; 11®» m i informator Srpskohrvatski prilog • SA TELEKSA: Globtrade Minhen otkupio 40 miliona USD dugova Minhen, 6. oktobra - U saradnji sa Beogradskom bankom bio je ostvaren otkup jugoslovenskih dugova u iznosu 40 miliona američkih dolara. Bili su otkupljeni dugovi od raznih inostranih kreditora preko Udružene Beogradske banke sa sedištem na Kipru, u prosečnoj vrednosti 52 odsto njihove nominalne vrednosti. Potrebna devizna sredstva za otkup pribavio je Globtrade avansiranjem budučeg izvoza tekstilne konfekcije beogradskog Kluza i Rudnika iz Gor-njeg Milanovca. Sve medusobne transakcije bile su okončane u mesecu septembru 1989. GLOBTRADE GmbH Minhen ili sa drugim preduzečima GRUPE, sa kojima imaju za-jedničke interese. Skupština GRUPE EMONA koju če sačinjavati delegati preduzeča po kapitalu, delegati radnika po živom radu i delegacija sindikata (po odluci radnika) obavljati če dve uloge: a. ) kao vrhovni organ GRUPE EMONA, u tom svojstvu če u prvom redu - usvajati unutrašnju za-konodaju sistema, temelje strategije i poslovne politike GRUPE, radni program i plan razvoja sistema, godiš-r\ji izveštaj i godišnji obračun GRUPE EMONA; - imenovati če i razrešava-ti predsednika i potpredsed-nika GRUPE te poslovodni organ preduzeča Emona, - zajedno sa nadležnim or-ganima preduzeča GRUPE saradivati u donošenju odlu-ka o imenovanju i razrešiva-nju poslovodnog organa drugih preduzeča GRUPE, b. ) kao skupština osnivača GRUPE EMONA. GRUPA EMONA ima predsednika i potpredsedni-ka, kojima pripadajo odgovornosti, zadaci i nadležnosti, kao što če biti odredeno ugovorom o osnivanju GRUPE. Prvotno predvideni upravni odbor GRUPE više nije predviden. Razumljivo je da čemo imati upravni odbor i nadzorni odbor preduzeča EMONA (d. o. o.). Preduzeča GRUPE uče-stvuju: 1. u odlučivanju o pitanji-ma koja če se nalaziti u nadležnosti skupštine GRUPE EMONA, svako pojedino sa brojem glasova, koji je sraz-meran polovini zbroja njego-vog udela u kapitalu GRUPE EMONA i njegovog udela u zbroju dobiti preduzeča GR UPE u protekloj godini, u skupštini saudlučuj i radnici (na osnovu živog rada) sa brojem glasova koji se za pojedino preduzeče izračuna na osnovu njegovog udela u zbroju bruto ličnih dohodaka u GRUPI za pro-teklu godinu, 2. u upravljanju preduzeča EMONA svako preduzeče sa brojem glasova koji je sraz-meran njegovom udelu u kapitalu GRUPE EMONA, 3. u deobi dobiti preduzeča EMONA odnosno GRUPE EMONA, svako sa udelom koji je jednak polovini zbroja njegovog udela u kapitalu grupe EMONA i njegovog udela u zbroju dobiti preduzeča GRUPE u obračunskoj godini. Postupak reorganizacije i rokov! za sprovodenje pojedinih faza (priprema predna-erta akata, rasprava o njima, usvajanje odluka, registracija in drugo) odrediti če od- bor radničkog saveta SOUR za pripremu reorganizacije. Odbor če odrediti sadržaj prednaerta akata za reorganizacij u SOUR koju če pretresati o doneti odluke u vezi toga sve organizacije Emone. Odbor če ujedno biti onaj koji če predložiti prime-rak akata u vezi reorganizacije RO koje usvajaju pojedine organizacije i organizacije po branšama. Ukratko opisano taj postu-pak bi izgledao ovako: 1. radne organizacije se re-organizuju u društvena preduzeča, 2. preduzeča sklapaju ugovore o osnivanju GRUPE EMONA i o udruživapju u GRUPU; 3. istovremeno mogu osnovati zajedničko preduzeče svoje grane, 4. GRUPA EMONA osniva preduzeče EMONA (d. o. o.); 5. paralelno se odvijaju operacije kapitalskih povezi-vanja (osnivački kapital! i povratna ulaganja), kao što sam opisao; 6. zaključak zbora Interne banke da ova prestaje delovati kao pravno lice i prelazi u preduzeče EMONA kao sektor za interno bankovno poslovanja; 7. faze od 1. do 6. moraju biti okončane do 31.12.1989; 8. ujanuaru 1990 sprovesti čemo izmenu društvenih preduzeča u društva sa ograničenom odgovornošču u društvenom vlasništvu (neko od njih možda več u deoničko društvo); uloga-nja preduzeča EMONA i zajedničkih granskih preduzeča u fondove ulagača u preduzeča GRUPE tada se po-stgje kapital društva; 9. početak uključivanja radnika u suvlasništvo preduzeča (februar 1990).' U jednom od idučih broje-va E-Informatora detaljnije čemo obrazložiti kako je zamišljeno uključivanje radnika u suvlasništvo preduzeča GRUPE. Mitja Svetelj I EMONSKI ŽEIODEC poltrajni izdelek Dodano poliloslati do 0 30/„, Na-nilnt do 0 02 "V dekstroia do 0.03 */o. askorbinska kislina do 2 mg V« i Hiamli prt lemparalun Oo • 10 C emona mesna industrija 4. str&si E-informam Novi direktorji v Emoni # fti&vi direktor ji v Emoni % i^ovi direktorji v Emoni Prvi mož E-Merkurja Franc Rutar Dober mesec in pol je minil, kar je v Emona Merkur novi direktor. »Čas hitro teče, vendar pa moram biti z delom v tem, tako imenovanem prehodnem obdobju zadovoljen. Opravil sem vrsto pogovorov s strokovnimi in vodilnimi delavci v organizaciji, na nivoju SOZD Emona, kakor tudi s predstavniki družbenopolitičnega življenja«, pravi v pogovoru Franc Rutar. V optimizmu in zagnanosti pri svojih novih delovnih dolžnostih pa nadaljuje: »Te pogovore lahko označim kot uvodne, spoznavne in predstavitvene. Služili mi bodo kot izhodišča pri pripravi Programa strategije razvoja delovne organizacije. Tu bo treba vzporedno zasledovati dva cilja: preoblikovanje Emone na nivoju celega sistema in povezovanje med organizacijami trgovinske dejavnosti, sodelovanje z drugimi organizacijami in seveda izdelati razvojni koncept ter temu prilagoditi organiziranost našega kolektiva. Tu imam v mislih predvsem obstoječe stanje in načrte posodobitev: od notranjega in zunanjega izgleda posameznih poslovalnic, ocene njihovega tekočega poslovanja in uspešnosti; transporta blaga iz skladišč, do dostave v posameznih trgovinah in ne nazadnje tudi načrt postopne Obnove posameznih obstoječih trgovin po terminskem planu. Drugo, čemur mislim nameniti pozornost, so novogradnje. V okviru tega smo v Kranju spomladi kupili zemljišče. Naročeni so že ureditveni načrti, računamo pa tudi, da bo objekt odprt konec naslednjega leta. V zvezi s samim poslovanjem je prednostna naloga - tako moja, kot mojih sodelavcev - pa tudi Emone: izgradnja ustreznega informacijskega sistema za upravljanje in pravočasno ukrepanje. Če se izrazim drugače - ob povezanosti sistema s posameznimi enotami - poslovalnicami in uvedbo palične ko- de EAN sistema v poslovanje, bomo sposobni tekoče spremljati poslovanje. Lahko bomo med drugim tekoče spremljali celotni asortiman v trgovinah, vedeli bomo za stanje zalog, ki jih bo prav zaradi tega možno zmanjšati najmanj za dvajset odstotkov. Da bomo naštetemu kos, da bodo načrti padli na plodna tla, je povsem jasno: veli- ko časa in energije bomo morali porabiti za delo s samimi seboj, in za naše izobraževanje. Emonino izobraževanje trgovskih delavcev je uspešno. V prihodnje bodo tisti, ki so že trgovski ma-nipulantje, imeli možnost izobraževanja na peti stopnji, s čimer bomo vrste mladih poslovodij okrepili. Kakorkoli delamo, kakorkoli se obnašamo, vedno mora biti pred nami naš cilj: naš odnos do potrošnika, torej - zadovoljen kupec! Ko se bomo to naučili: ko nam bo to, kot rečemo, prešlo v kri, potem menim, da bomo ob za danes drugačnem odnosu do kupca, večji in kakovostnejši ter dodatni ponudbi, kamor kratkoročno že sodi E kartica, z možnostjo njene uporabe v večjem številu trgovin, lahko rekli, da nekaj o trgovanju, o našem obnašanju do kupca vemo. Gledano z očmi podjetnika: v Emoninih trgovinah želimo, da bodo kupci s ponudbo in postrežbo zadovoljni. Vračali se bodo.« A. N. »Dobimo se v Maxiju« »Vsak dan se pogoji prodaje na trgu spreminjajo. Podobno velja za nabavo blaga«, ugotavlja v pogovoru vršilec dolžnosti direktorja Emonske največje blagovnice - Maximarketa v Ljubljani, Darko Podreberšek. Na tem delovnem mestu je od prvega junija. O novih in siceršnjih izkušnjah, kot »star maček« te Emonske organizacije, o svojemu delu in načrtih, ki so pred kolektivom pravi: »Preprosto povedano: iščemo svoj prostor pod soncem. Morda bo kdo rekel, pa saj Maximarket je poznana trgovina. Trudimo se, da bi ime, ki ga imamo in smo si ga »pridelali« obdržali. Jasno vemo, da živeti od lovorik ne moremo. To ne gre več. Če hočeš biti najboljši, moraš to potijevati vsak dan, torej moraš za to vsak dan nekaj narediti. To velja za nas vse. Kaj to pomeni v našem delovnem vsakdanu? Vedno se moramo učiti, iskati nove učitelje in vzornike, ki so 'boljši od nas. Ne bom neskromen, če rečem, da so naši učitelji na zahodu. V večini trgovci ugotavljamo, da kupna moč prebivalstva pada. To v številkah potrjujejo tudi fizični kazalci poslovanja. Moje osebno mnenje, pa tudi mnenje sodelavcev je, da smo na potezi sami. Od nas je odvisno, kako bomo kljub temu privabili v trgovino čim več kupcev, ne le ogledovalcev blaga. Z novimi prijemi v prodaji, z iskanjem in izkoriščanjem notranjih rezerv ter zmanjševanjem lastnih stroškov poslovanja smo pri tem v določeni meri že uspešni. Če te, nam vsem poznane fraze prevedem v vsakdanje delo, potem moram poudariti, da naši ljudje - poslovodje obiskujejo med drugim sejme (po področjih dela) v zahodni Evropi. Z novimi idejami ali drugimi rešitvami, ki jih uvedejo v svoje vsakodnevno delo, nastale stroške potovanj in več, v celoti pokrijejo. V kakovosti ponudbe smo tako med prvimi ponudili kupcem blago iz tujine, na naših izkušnjah, pa se uči že tudi konkurenca. Tu smo v dogovorih in s sodelovanjem zunanjetrgovinske organizacije Emona Commerce našli skupne interese. Lahko govorim, da trgovci zopet postajamo trgovci in ne le distributerji blaga. Prednost, pred drugimi trgovci v Ljubljani imamo pri oblikovanju marž. Že od novega leta namreč prehajamo na neto cene. V polletju smo tako povišali maso razlike v ceni za približno 2,5 odstotka. Naši stroški poslovanja so izjemno visoki. V zadnjih letih smo intenzivno obnavljali »hišo«, ki bo letos slavila a voj o polnoletnost - osemnajst let poslovanja. Pri tem ni zanemarljivo, da smo obnovili celotno streho, dvoje sanitarij do srede tega meseca pa imamo v načrtih dokončanje prenove delikatese. Sem sodijo še priprave načrtov za obnovo tekstilnih etaž; pripravljamo načrte za obnovo Restavracije Maxim, o tekočem vzdrževanju ni potrebno posebej govoriti. Vzporedno, ob reorganizaciji SOZD Emona, pripravljamo tudi reorganizacijo v našem kolektivu. Tu bo posebej pomemben prehod na nov sistem nagrajevanja, vezan predvsem na rezultate posameznika, ter oddelka, na katerem je zaposlen. Zavedamo se, da je dobre delavce treba primerno nagraditi v odnosu na dosežene rezultate in obratno. Med motivacijske faktorje smo tako že zdaj vključili učenje tujih jezikov: nemščine, angleščine in italijanščine v obsegu, kot je potreben trgovcu pri njegovem pogovoru s kupcem.« In še misel, ki jo je Darko Poreberšek izrekel ob koncu pogovora ali bolje rečeno predstavljanja njegovih delovnih načrtov: »V E Maxi-marketu ocenjujemo, da se bo položaj z novo organiziranostjo Emone - po branžah - kot je zdaj predlagano, za trgovine v Emoni v slovenskem prostoru izboljšal. To pa je med drugim tudi namen reorganizacije.« Adela Ačkun Zvone Trtnik novi direktor TMK S 1. julijem je krmilo naše Tovarne močnih krmil v Ljubljani prevzel Zvone Trtnik, diplomirani ekonomist. Zvone Trtnik se je rodil 1959 leta v Zadobrovi pri Ljubljani. Po končani gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na ekonomsko fakulteto B. Kidriča v Ljubljani kjer je diplomiral leta 1983. Takoj po diplomi in odslu-ženju kadrovskega roka v JLA se je zaposlil v ljubljanski Kolinski kot samostojni komercialist za zunanjo trgovino. Pet let je delal na tem področju in si nabiral izkušnje, vse do prihoda v Emono. »V grobem rečeno, sem Emono že poznal. V preteklih dveh mesecih pa sem se z njo seznanil bolj v podrobnostih. Smo v obdobju temeljitih reorganizacij. Vedeti bo potrebno, kje je naše mesto v sistemu Emone. Dela bo dovolj, predvsem za vodilne delavce, rezultati pa bodo vidni in otipljivi šele čez nekaj časa. Imam več predlogov za katere menim, da bodo prinesli rezultate, da bo tudi delavec začutil, da je njegovo delo nekaj vredno, da je pomemben del v verigi proizvodnje. S tem se bo zavest delavca dvignila in rezultati bodo boljši. Tri zadeve imam v mislih, če gledam Tovarno močnih krmil v okviru sistema Emone. Prvič. Izbrati bo treba pravo pot TMK v reorganizaciji Agroemone v Emoni. To še iščemo in tehtamo pluse in minuse, ko jih bomo pretehtali, se bomo odločili. Drugo, kar je zelo pomembno za TMK je razvoj. Ta je potreben na vseh področjih, od kadra za pisalno mizo do tehnologije in razvo- ja novih proizvodov. Pri tem moram poudariti, da ne bomo zaposlovali nove ljudi na starem programu. Edino opravičilo za novo zaposlovanje delavcev - je nov razširjen program, ki bi ga z modernim marketing mixom uspešno plasirali na domači trg. Razmišljamo pa tudi o izvozu, česar dosedaj pri nas še ni bilo. Pri tem bi omenil, da nove proizvodne prostore, ki so že zgrajeni, namenjamo proizvodnji pet-food in pa hrani za šprotne konje. Tretja zadeva, ki je že utečena in jo skrbno pospešujemo, je celovit sistem kontro- gih Emonskih enot, bomo krepili pripadnost zaposlenih v Emoni. Menimo namreč, da v neposrednem stiku s kupci zaposleni lahko največ prispevajo k ugledu Emone. Mislim, da je najslabše za ugled nekega podjetja, če preko javnih občil zagovarja kakovost ali pa se kako drugače »bori za kupca«, le-ti Pa imajo povsem nasprotna lastne izkušnje«, zaključuje v pogovoru Zdenka Ban-Fischinger; Emonka, od enajstega septembra. A. N- Novo vodstvo v Dolenjki stavljata v tej smeri tud' zmanjševanje stroškov.« K poslovni politiki in obnašanju pa sodi na območju kot je Dolenjska še nekaj.' pravi Milan Jakopin. »Ugotovili smo, da mora; mo biti s trgovinami prisotni v vseh krajevnih skupnostih Marsikdaj je bilo to težko; trgovine povsod preprosto niso bile rentabilne. Rešili sm® tudi ta problem. Z našinj poslovodji smo se na takšnu krajih dogovorili, da so prevzeli trgovino, z nabavo blaga le kakovosti. To nam omogoča, da smo z našimi izdelki na kakovostnem vrhu na trgu, ta pa nam prinaša dohodek v smislu letošnje uspešnice: »Kakovost je zastonj.« In naj omenim še slogan, ki pravi - kakovost je najdonosnejša proizvodna panoga,« je povedal Zvone Trtnik. Da je temu res tako, potrjuje tudi podatek, ki našo Tovarno močnih krmil, z vso to in drugo poslovno politiko, že tretje leto po vrsti uvršča med 200 najuspešnejših organizacij v Sloveniji. Z. G. »Povabljeni ste na klepet.« Seveda je treba ta čas tudi koristno izrabiti, kot nam obljubljajo naslovi te strani: predstavljamo nove direktorje in njihove cilje, ki so si jih na novih delovnih mestih zastavili. Kaj o tem v delovni organizaciji Emona Dolenjka, pravi njen novi direktor, Milan Jakopin: » Neposredno je to moje prvo srečanje s trgovino. Seveda pa to ne pomeni, da tega področja dela, gledano v celoti ne bi poznal. Na področju gospodarstva v občini pa tudi na medobčinski gospodarski zbornici je bilo to eno od zadolžitev na mojem delovnem mestu. Ko govoriš o poznavanju nekega področja gospodarstva v celoti ali pa v njenih detaljih - v eni delovni organizaciji, moram priznati, da so izhodišča dela kaj različna. Kakorkoli ocenjujemo razvitost trgovine na Dolenjskem, njeno mesto v celotnem gospodarstvu, z rezultati ne smemo biti zadovoljni. Kljub vrsti študij o razvoju te panoge gospodarstva, našem mestu in delu konkurence; skupna je ocena vseh, da gre tu za dokajšnje odlivanje sredstev prebivalstva drugam. Za spreminjanje stanja ni dovolj postaviti le nove trgovine, naš osnovni cilj je obnoviti obstoječe prodajne prostore. Sem sodijo tudi majhne izboljšave, prijetne za oko, prodaja ne lepših policah in naš prijaznejši stik s kupcem. Jasno nam je, da je položaj trgovine, trgovcev v dokajšnji meri odvisen tudi od nas samih. To dejstvo mora počasi preiti v našo kri! Zavedati se moramo - pa biti na to tudi ponosni, da marsikateri kupec zaide v Emonino trgovino zaradi prodajalcev, predvsem zaradi prijaznosti marsikaterega med prodajalci. Kakorkoli se mogoče to komu zdi čudno, vendar je jasno: S prijaznim »dober dan« ali pa tudi ne, pridobimo oziroma izgubimo kakšnega kupca. Svoje pa tu predstavlja tudi naša razdrobljenost. Naše prodajalne so povsod na Dolenjskem razen v Metliki. To pa ima tudi svoj vpliv na poslovanje, predvsem na stroške poslovanja. Enovito družbeno podjetje in načrtovana reorganizacija pred- pa so se pogodbeno vezali n* E Dolenjko. To smo stori*1 v devetih trgovinah.« Največji zalogaj trgovcev na Dolenjskem, v N oven1 mestu, pa je trenutno nalož' ba v poslovni objekt v sr®' dišču mesta, kjer bodo dol°' čene površine namenjene tč govin. Tu pa so interen Emona Dolenjke že dolgo prisotni. GIF Pionir celoten objekt gradi za trg, v določ®' ni meri je tudi soinvestitor toda kot pravi direktor D°'. lenjke: »Naložbeni zalog« je za našo organizacijo pr®' velik. Dogovori v okviri* Emone, predvsem za kriti® finančnega dela tečejo in mi' slim, da bomo na koncu, k® bodo dela opravljena, bi®' govnica pa v polnem zam®' hu, vsi skupaj zadovoljni." In še na nekaj nas je op°' zoril sogovornik. SodeloV®' nje organizacij znotraj Em®-ne, predvsem na področju tč govine je že zdaj lepo uteč®'j no; tu ne misli le na nakup; blaga, pač pa na prim®r( v zadnjem času sodelovanj® i z Emona Jestvino Koper, pf izmenjavi izkušenj v račU' nalništvu, kot tudi na pop®" stritev ponudbe v okvir® Duty Free Trgovine Emon1' ne zunanje trgovine tozd3 Obala iz Kopra v NoveP1 mestu. a. Ačku11 Izziv v Emoni Sektor za marketing Zdenka Dan-Fischinger Novo direktorico sektorja za marketing smo povprašali, v čem ji Emona in marketing v naši organizaciji predstavljata izziv v tolikšni meri, da se je odločila biti »Emonka«. Ob prvih spoznavanjih ljudi in dela pravi: »Izziv mi je bil poudarek na novi organiziranosti in bolj poslovni naravnanosti Emone kot sistema. Sektor marketinga bo te cilje predstavil javnosti. Odločitev je jasna: glavna naloga sektorja za marketing je oblikovanje in predstavitev celostne podobe Emone v javnosti. Najvažnejši element, ki bo podpiral to ce- lostno podobo, je krovna znamka Emone. Ta naj bi imela drugačen, močnejši image, kot ga je imela do zdaj. Drugo, kar moramo zasledovati, pa je dvig kakovosti. To bomo zajeli v dveh akcijah, ki jih načrtujemo za naslednje leto. Znak kakovosti bo Emona podeljevala izdelkom, ki jih bodo ocenjevali strokovnjaki in jim priznali najvišjo kakovost. Izbira vzorcev bo naključna, razumljivo pa je, da bomo občasno preverjali kakovost ocenjenih izdelkov. S projektom ocenjevanja trgovin, kasneje pa tudi dru- »Emona je v procesu preoblikovanja, v takšno podjetje, v katerem sem si vedno želel delati,« pravi optimistično direktor Sektorja za ekonomiko in organizacijo, Valter Nemec. Ob tem nadaljuje: »Res, je da sem v Emoni šele od julija, vendar bom vesel, če bom po svojih močeh in znanju pripomogel, da bo takšno podjetje, kot ga imamo v načrtih, tudi nasta- lo. Tu je moja prva naloga: prenesti znanja, ki jih imam vsem operativnim delavcem, da bodo lahko učinkovito in uspešno poslovali v tržnih pogojih.« In še pripomba: »Če podjetja in trga ne bo, ciljev, ki sem sijih ob prihodu v Emono zastavil, ne bom mogel uresničiti. Reči moram, da me moje delo in sodelavci navd^jzgo z optimizmom. Po teh tednih, ki sem jih že p®ej| živel v Emoni - bil bi k®l neskromen, če bi govor11' o mesecih - sem vesel, u? lahko delam na strokovneje področju in upam, da bod®| rezultati dela kmalu vidni"! Adela AčkU® EMONA HOTELI POROČAJO Poletna sezona uspešna Kljub manjšemu turističnemu prometu v Sloveniji, smo v Emona hotelih z zasedenostjo hotelov v letošnji turistični sezoni lahko zadovoljni. V obdobju junij-av-gust, to je v času n^jvišje se-zone, je bilo v naših hotelih evidentiranih 405.437 nočitev, kar je za 0,5 odstotka več kot v istih mesecih lani. Hoteli so bili v poprečju zasedeni 84,7 odstotno, n^j-vJšjo zasedenost pa so v tem obdobju seveda zabeležili v sezonskih hotelih Bernardin (104 odstotno, ker v izračunu niso upoštevana pomožna ležišča), hotelu Riviera (87 odstotno) in v Termah Čatež (81,3 odstotno). Ostali hoteli, na katere sezona nima tolikšnega vpliva so bili zasedeni takole: hotel Slon 65,6 odstotno, hotel Sla-vija 74,9 odstotno, hotel Evropa 45,4 odstotno in Grand hotel Union 60 odstotno. V glavni turistični sezoni • IZČATEŠKIHTERM Mokriški grad številka 1 ČATEŽ OB SAVI, 22. avgusta - »Od petnajstih različnih izletov, ki jih organiziramo za naše goste, je na prvem mestu še vedno grad Mokrice,« je povedala Eliza-betha Uzelac, ki ima na skrbi animiranje gostov v Čate-Skih Termah. “Za doplačilo 150 tisočakov popeljemo 1 krat tedensko naše goste na ogled gra-uu Mokrice, kjer je tudi ve-uerja. Ta je seveda ob obvez-bih svečah kot se pravemu grajskemu vzdušju spodobi, “o aperitivu so na vrsti za Pfedjed domači sirovi štruk-0i> za glavno jed je poprov steak s prilogo, ža desert pa Srbske kremne rezine,« je naštevala Elizabetha. Med večerjo ima Elizabet-ba polne roke dela. To mislimo dobesedno. Sedi pri kla- virju in pod visoke strope grajske restavracije se prelivajo nežni zvoki evergrinov in tudi klasike. To ji ni težko. Osnovno in srednjo glasbeno šolo je končala v Zagrebu, izpopolnjevala pa se je na glasbeni visoki šoli v Gradcu. Na drugo mesto, tako pravi Elizabetha, bi lahko postavili obisk in ogled kartuzij-skega samostana v Pleterjah, ki je združen z ogledom Forme vive ter stalne razstave našega mojstra Božidarja Jakca. Po priljubljenosti jim slede poldnevni izleti v Postojno, Plitvice in na Bled. Gostom, ki si v Cateških toplicah nabirajo zdravja in moči resnično ni nikoli dolgčas. In tako je prav. Z. G. so več nočitev kot v tem obdobju lani zabeležili v celjskem hotelu Evropa (za 23 odstotkov), portoroških hotelih Bernardin (za 10 odstotkov), in v Termah Čatež (za 1,2 odstotka), v ostalih hotelih pa je bilo v teh treh mesecih registriranih manj nočitev. Zaradi zmanjšanja števila nočitev tujih gostov je bilo razmerje med nočitvami tujih in domačih gostov v letošnji sezoni 58:42 (lani v tem času 59:41). V vseh osmih mesecih letošnjega leta je ostal turistični promet v delovni organizaciji Emona hoteli fizično na isti ravni kot lani, nočitev tujih gostov je bilo za 2 odstotka več, domačih pa zaradi precejšnjega padca standarda za 2,6 odstotke manj. K povečanemu številu tujih gostov so doprinesli predvsem gostje iz Italije, ki jih je bilo v letošnjem le tu za 27,6 odstotka več kot lani, več je bilo tudi gostov iz Velike Britanije (za 3,9 odstotka), in Zahodne Nemčije (2,2 odstotka). Manj kot lani pa so hoteli gostili gostov iz Avstrije (za 15,2 odstotka) in Združenih držav Amerike (1,2 odstotka manj). Da so bili naši hotelirji pri prodEgi posteljnih kapacitet v primerjavi z ostalimi dokaj uspešni kaže tudi posnetek, da je bilo število nočitev v Emona hotelih v prvem polletju na lanski ravni, medtem ko je bilo vseh nočitev v SR Sloveniji v tem obdobju za 5 odstotkov manj kot lani. A. Z. • NOVO NA KNJIŽNEM TRGU Angleški obveščevalci vohuni ali junaki? V nakladi 4.000 izvodov je ^•aložba Mladinska knjiga izdala novo knjigo Jožeta Vi- Z GLOBTOURJEM NA POT emona globtour OB DNEVU REPUBLIKE VAS TURISTIČNA AGENCIJA GLOBTOUR VABI NA NASLEDNJE IZLETE: <2% S&, "“VV.. •tlM. PROGRAMI SO NA VOUO V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH IN POOBLAŠČENIH AGENCIJAH PRIDRUŽITE SE NAM, NE BO VAM ŽAL! EMONA GLOBTOUR - LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA 2 - 061/218-565 STUPICA MARJANA IZ BERNARDINA dica: Angleški obvešče- valci ... Jože Vidic si skupaj z bral- Huty fee prodajalna v hotelu Evropa v Celju. Milena, kličejo jo Ina Kragelj in Igor Kraševec pri delu z računalnikom, ki jima je v veliko pomoč • VEST IZ CELJA Duty free v Evropi večji in lepši CELJE, sept. - Brezcarinska prodajalna, Obala iz Kopra, ki popestruje ponudbo hotela Evropa v Celju, je že nekaj časa večja kot je bila ob otvoritvi. »Ž velikim razumevanjem nam je hotel Evropa nedavno odstopil še nekaj prostora. Sedaj je to blago bolj pregledno razstavljeno in kupcem bolj na očeh,« pravi Igor Kraševec, ki ima na skrbi prodajo v prodajalni. »Vsi trije, toliko nas je tu zaposlenih, smo s prodajo zadovoljni, saj se je v zadnjem času povečala. Zelo dobro smo prodajali teniško opremo znamke Head, od žogic do loparjev, oziroma vsega ostalega kar sodi k tem belem športu. Tudi friteze so šle dobro v promet, pa kava, alkoholne pijače ter seveda cigarete. Menim, da smo dokaj dobro založeni o čemer so se pohvalno izražali tudi inozemski gost-jc hotela.« g j ci zastavlja v knjigi vprašanje v naslovu, ko raziskuje usode nekaterih naših Primorcev, ki so se kot italijanski ali nemški vojaki znašli v angleških ali ameriških ujetniških taboriščih in so pozneje pomagali osvobodilnemu gibanju v domovini, po vojni pa so bili vsi osumljeni vohunjenja v korist Angležev. Rešili so se le redki posamezniki, ki so pravočasno pobegnili. Vojna je bila končana, imeli smo sodišča, naši varnostniki, šolani v enkavede-jevskem duhu, tako v spremni besedi knjige Vladimir Kavčič, pa so jih brez sojenja likvidirali. Kljub temu, da je avtorjev slog skromen in poročevalski, bo knjiga ta čas ena najbolj branih, in jo verjetno ne boste odložili prej, predno ne boste obrnili zadnje strani. Obveščevalci so bili vsi po vrsti patrioti in naklonjeni osvobodilnemu gibanju, njihov delež v tem gibanju je bil celo izjemno pomemben. > Zato je povsem nerazumljivo, bolje neopravičljivo, da so bili vsi osumljeni vohunjenja v korist Angležev - zaveznikov - in po koncu vojne na tihem pobiti. Jože Vidic s to svojo že osmo knjigo vsekakor zasluži vse priznanje. Z. G. Mojstri kulinarike so tekmovali V natečaju za nov gastronomski izdelek, ki so ga organizirali v portoroškem hotelu Bernardin, je osemčlanska ocenjevalna komisija imela polne roke dela. Že sama priprava tekmovanja - pravilnik, ocenjevalni lističi, šifriranje jedi - je terjala vrsto postopkov, kot se za takšno tekmovanje spodobi. In šlo je zares - svoje mojstrovine je na ogled postavilo sedem kuharskih moj- DRUGI O NAS: Emona za Haloze V četrtek 14. septembra so v sedem najbolj prizadetih haloških krajevnih skupnosti pripeljali predstavniki Emone iz Ljubljane oblačila in igrače, ki so jih zbrali uslužbenci Emonine poslovne stavbe. Akcijo so organizirali in izvedli novinarji Emoninega internega glasila. Pri delitvi na terenu so bili nepogrešljivi delavci Centra za socialno delo iz Ptuja z neutrudno šefinjo Anko Osterman na čelu, ki so Ljubljančanom kazali pot v razritih Halozah. Največ pristnega veselja so ob podarjenih stvareh (igračkah) pokazali otroci, starejšim pa je že bilo malo nerodno sprejemati oblačila (sploh ob prisotnosti radovednih novinarjev s fotoaparati). Seveda pa je malokomu pri tem prišlo na misel, da bi moralo prekleto nerodno biti tistim, ki so jih polna usta socializma in lepega življenja in ki imajo »škaije in platno« - Haložanom pa ne znajo narediti spodobne obleke. Ptujski tednik 21. septembra strov in dva slaščičarja. Prvo mesto si je priboril Dragan Zelinčevič za domiselno prezentirana puranova prša. Drugo nagrado mesto sta si delila Darja in Miro Krigl s svojimi slaščičarskimi izdelki: Silvana rezine, grozdna torta in šarlota. Podeljenih je bilo še deset nagrad za 3 mesto. Nagrajeni so bili izdelki Snežane Kovačevič, Adila Jupiča, Bogdana Ninkoviča, Vesne Pie jo, Bije Juriča, Nade Blesič ter dve nagradi za prvonagraje-nega Zelinčeviča in ravno tako dve za drugonagrajene-ga Krigla. Najboljše izdelke bomo našli tudi na jedilnih listih Bernardina, v prvi vrsti tiste, ki bodo vabljivi za oko, prijetnega okusa in primerni našim vse tanjšim denarnicam. E. Š. u emona hoteli Izdelki bernardinskih mojstrov kulinarike pod strogimi očmi komisije. • IZ RADGONSKEGA MEDNARODNEGA KMETIJSKO-ŽIVILSKEGA SEJMA Petnajst medalj in priznanj za Mesno industrijo Zalog Mesna industrija Zalog je na sejmu v Gornji Radgoni prisotna že vrsto let. Letos se zopet lahko pohvalijo z večjim številom medalj in priznanj kot sicer. V skupini novih izdelkov so dobili zlato plaketo za toast šunko in aspik s šunko, sirom in gobicami. V skupini standardnih izdelkov so z zlato medaljo nagradili slovensko klobaso. Srebrno medaljo sta dobili prekajena vratina v mrežici in EMONSKA KLOBASA. To priznanje delavcem v Mesni industriji največ pomeni, s^j so ga dobili v okviru mednarodnega ocenjevanja Alpe Adria. Bronasta priznanja pa so dobili: pečena mesna slanina, preliv za testenine, antipasta, hrenovke, č^jna salama, emonski želodec, turistična klobasa in začinjena prešana šunka. S srebrno plaketo za tržno kakovost pa sta bila nagrajena dva nova izdelka: emona žar lipica pršut. Rezultati prizadevanja delavcev v zadnjih letih, ko so posodobili proizvodno opremo in predelavi mesa namenili več pozornosti so tako obrodili prve sadove. Upamo, da so jim spodbuda za naprej. Priznanja so povezana z novim izgledom živil, ki so na voljo kupcem: nove etikete, folije za vakuumsko embalažo: skratka živilo skušajo približati kupcu tudi na način »privlačnejše za oko.« Uspešnost dela potrjujejo njihovi izvozni uspehi. Lanskoletni izvoz se je že skoraj približal devetim milijonom ameriških dolarjev. To so opravili v okviru maloobmejnega prometa, kompenzacijskih poslov kot tudi z direktnim izvozom. Poudariti je treba, da so registracijo za klanje svinj za trg Evropske skupnosti razširili tudi na klanje govedi ter konfek-cioniranje svežega mesa. Tehnični direktorji ing. Anton Jurečič ob tem poudarja: »Novi izdelki, ki so bili predstavljeni na Radgonskem sejmu bodo v prodaji v naslednjih dneh. Najprej jih bo moč kupiti v naših trgovinah, pa v trgovinah Emonine maloprodajne mreže, kasneje pa tudi v drugih trgovinah, ki jih s svojimi izdelki oskrbujemo že zdaj.« In še novosti, ki kakovostno v številkah povečujejo prodajo naše Mesne industrije: to predstavlja masovna proizvodnja paštete v embalaži iz aluminijevega alu-minata. Na trgu so že 20 g, 30 g, 50 g 15 zavojčki. Priprav- ljamo še zavojčke 100 g mesne južine. Prodaja 20 g zavojčkov je bila do zdaj več kot uspešna. Vzrok je povsem enostaven. Nihče pri nas do zdaj hotelirjem in gostincem ni ponudil tako malega zavojčka, kot so si ga za popestritev pogrnjene mize želeli. Ob tem menimo, da bomo morali v prihodnje skupaj z njimi najti še več načinov, kako gostom ponuditi še kaj drugega.« K njihovi prodajni politiki sodijo tudi drugačni prijemi: tako so v septembru sodelovali pri opremi in preskrbi slovenske alpinistične odprave v Nepal. S konzervami iz svojega proizvodnega programa so opremili 10-član-sko odpravo v Tibet. Njeni člani so si za cilj zastavili osvojitev osemtisočaka - goro Šišapanga (8046 m). Odprava, ki je odšla na pot devetega septembra, se bo po načrtih vrnila v dveh mesecih. V okviru Transat regate preko Atlantika pa so oskrbeli moštvo Jureta Šterka in njegovega sina. O tekočem delu in ciljih pa Anton Jurečič pravi: »Pri svojem delu skušamo čim bolj slediti dosežkom predelovalne tehnologije na zahodu, kjer je večina naših partnerjev, kamor kakor sem že rekel izvažamo svoje izdelke. Tukaj je še posebej pomembno, da se bomo uspeli pravočasno prilagoditi spremenjeni zakonodaji Evrope '92, kar posredno pomeni uspeli ostati na tako zahtevnem trgu«. Ob tem naštetem skušamo kaj narediti tudi za varstvo okolja. Trenutno priklapljajo nov parni kotel, izboljšujejo pripravo tehnične vode in preurejujejo toplotne podpo-staje za čim bolj racionalno izkoriščanje energije. Začeli so tudi zbirati kri ob klanju, načrtujejo pa že tudi eden, še večjih naložbenih zalogajev: čistilno napravo. A. A. Delikatesnih dobrot Dolenjkine samopostrežnice nikoli ne zmanjka, hladilne vitrine marljive Dolenjke sproti dopolnjujejo. • Z OBISKA NOVOMEŠKE SAMOPOSTREŽNICE Cene prepolovile prodajo mleka NOVO MESTO, 22. avgusta - Na Glavnem trgu dolenjske metropole smo obiskali samopostrežnico, ki jo je Emona Dolenjka odprla pred dvemi leti, do rojstnega dne ji manjkata še dva meseca, in je bila takrat ena najbolj založenih samopostrežnic v mestu in okolici. Kupcem na voljo so imeli skoraj vse - od kaviarja, prekajenega lososa do kruha. Tudi danes so dobro založeni in ponudbi ni kaj očitati, le dragih specialitet v delikatesnem oddelku je manj, če sem ne štejemo kraškega pršuta brez kosti, Dolenjkin velik neposredni partner je Industrija motornih vozil, natančneje - njihovi obrati družbene prehrane. Pomočnik direktorja v direkciji splošnih dejavnosti Simo Gogič o sodelovanju pravi: »Emona Dolenjka je naš glavni dobavitelj živil že vrsto let. Skoraj dve tretjihi živil, od zelenjave, perutnine do drugega nabavljamo v tej trgovski hiši. Kot dober poslovni partner so se izkazali predvsem v letih, ko nam je bila pomoč drugih zaradi naše finančne in gospodarske krize še kako potrebna. Naše dolgoletno sodelovanje pa ne pomeni, da smo vakuumsko pakiranega, ki pa se ponaša s ceno za marsikoga komaj dosegljivo. Ker je bil poslovodja Darko Luzar odsoten, smo se pogovarjali z njegovo namestnico Albino Božič. Albina je Dolenjki zvesta že 13 let, vse od dneva ko se je trgovskega poklica izučila v dolenjki-ni samopostrežnici na Cesti herojev v Novem mestu. »Tu na Glavnem trgu delam že leto dni. V tem času sem kar dodobra spoznala utrip in ritem prodaje, saj se ta glede na lokacijo trgovine v mnogočem razliku- oboji z doseženim zadovoljni. Vrsto vprašanj bomo ob dobri volji skupaj morali še razrešiti. Tako menimo, da bo treba obseg sodelovanja še povečati. Dnevno pripravimo štiri tisoč toplih in tisoč hladnih obrokov, zadolženi pa smo tudi za pripravo posebnih naročil v okviru reprezentance. Za večjo kakovost živil, pa tudi zmanjšanje stroškov nam je prednostna zadolžitev zagotovitev direktne nabave živil iz skladišč Emonine dolenjke za naše delovne mize v kuhinjah. Vem, da je to odgovorno delo, saj so tudi trgovci odvisni od svojih dobaviteljev.« A. N. je od druge. V današnjih časih, ko se cene tako skokovito povečujejo, se menja tudi prodaja posameznih artiklov. Poglejte, še ni dolgo od tega, ko smo dnevno prodali tudi do 20 kartonov mleka, danes ga prodamo le še 10 ali 15 kartonov v katerem je 12 litrov. Dokaj občutno je padla tudi prodgja dražjih in seveda boljših delikatesnih izdelkov. So pač minili časi bogatih malic. Kupci vedno bolj posegajo po cenejšem blagu. Še vedno pa gredo dobro v promet pakirane pa-stetke in tudi ribje konzerve, ki predstavljajo izdatno malico. Pa še nekaj moram omeniti. Vedno bolj pogosto kupujejo potrošniki moko tipa 850 in kvas. Iz tega lahko sklepamo, da so pričeli ljudje peči kruh doma. Vse kaže, da je doma pečeni kruh izdatnejši. Tako so govorile tudi naše matere,« je povedala Albina. Kot že povedano, o tem smo se prepričali na mestu samem, je samopostrežnica še vedno med prvimi v Novem mestu, ki se pona-še s pestro ponudbo, za kar skrbi 15 trgovskih delavcev - od teh le trije moški: poslovodja, mesar ter delavec, ki rad poprime povsod tam kjer so ženske roke preslabotne. Kakšnih resnejših problemov, tako pravi Albina, v samopostrežnici nimajo razen v slučaju če trije tovornjaki ob istem času pripeljejo blago. Takrat je skladišče skoraj premajhno. Toda le za kratek čas. Pridne roke prodajalk kaj hitro napolnijo prodajne police do zadnjega kotička, da je blago kupcem na ogled in pri roki. Prodaja se v trgovini in ne v skladišču, to dobro vedo. Z. G. Emona Dolenjka v IMV Delovni del srečanja je predstavljal pogovor o oblikovanju cen in pogojih prodaje d« konca letošnjega ter v naslednjem letu. Okroglo mizo je vodil član poslovodnega odbor* za notranjo trgovino, Zoran Jankovič. Sodelovali so direktorji Emoninih organizacij' kot povabljeni gostje - direktorji organizacij, naši poslovni partnerji. Dobrodošli v pozdrav, prisrčen stisk roke, priponka, kruh In sol, aperitiv ter prijazni beseda je čakala vse, ki so prišli na jesensko srečanje z Emono v Čatežu. • EMONINO JESENSKO SNIDENJE ČATEŽ 1989 Srečanje in izmenjava izkušeni ČATEŽ OB SAVI, 20. septembra - Na jesen dober gospodar že ve, kakšne sadove je obrodil njegov trud! Zima je pred vrati - poslovna in gospodarska, kazalci kažejo, da ne bo mila. Radi bi v iskrivem in prijateljskem pogovoru slišali vaše izkušnje, izmenjali mnenja in prisluhnili nasvetom, je na vabilo s katerim je Emona na snidenje v Čatežu povabila svoje poslovne partneije iz domala vse Jugoslavije, zapisal Mitja Svetelj, predsednik PO Emone. V poznih popoldanskih urah se je v parku čateških Term zbralo več kot 1.000 Emoninih poslovnih partnerjev in vodilnih delavcev Emone, večji del prav po poslovnem obisku zagrebškega jesenskega velesejma. Srečanje je imelo v glavnem dva dela. Protokolarni delovni del z okroglo mizo v Zdraviliškem domu s te- matiko - oblikovanje cen in prodajo v letu 1989/90 in sta jo organizirala Zdenka Ban-Frischinger in Valter Nemec ter zabavni del s kulturnim programom, na katerem so sodelovali gasilska godba na pihala iz Brežic, mešani Povski zbor Kolinske, ansambel Don Juan iz Ljublja-ter folklorna skupina Emona. Povedati moramo, da tudi gosti niso prišli praznih rok. Sodelovali so vsi. Ljubljanski Slovin z vinom, ljubljanski Žito je prispeval pogače, kruh, piškote, crispy in žvečilni gumi, Radenska z mineralno vodo, brezalkoholnimi Pijačami in reklamnim materialom, Kolinska z majonezo, gorčico, feferonami, kumaricami, Dana je dala aperitive, chinar, kiwi, dolenjski sadjevec in sokove, pivovarna Laško točeno pivo in reklamni material, Ljubljanske mle-Karne sir in sirne namaze, Mesna industrija iz Zalogaje Pekla vola, odojke in peče- nice. Pričakali so jih s kruhom in soljo Vse je bilo tako kot se za tako priliko spodobi. Pod velikim napisom - Dobrodošli - so goste, tako poslovne partneije kot iz Emone pozdravili Emonci - Valter Podgornik iz zunanje trgovine, Franc Brodarič iz Blagovnega centra, Vinko Savnik iz Centromerkurja in Vlaj iz Mesne industrije Zalog. Vsak gost je prejel spominsko priponko, Emonci temno rjave barve, poslovni partnerji pa rdeče. Vsak je dobil tudi mapo z Emoninim reklamnim materialom ter spominski vrček iz gline za vino. Po stari slovanski navadi so jih postregli s kruhom in soljo ter aperitivom za dobro voljo in boljši tek. Po končani okrogli mizi je gostom spregovoril Mitja Svetelj, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona. Pod košatimi kostanji, ki so že pričeli dobivati plameneče jesenske barve, so gostje kmalu napolnili klopi skoraj do zadnjega kotička. Pomešani med seboj poslovni partnerji in Emonci, tisti, ki se poznajo že dolga leta in tisti, ki so se tokrat prvič srečali, so se zapletli v prijateljske pomenke o tem in onem, sproščeno in nevezano, malce drugače kot je to v navadi v pisarnah ali govorilnicah. Manj ali nič časa pa so imeli tisti, ki so skrbeli za dobro počutje gostov. Šestnajst mesarjev iz Zaloga se je pod budnim očesom Burice Obrada ukvarjalo s peko vola in oddojkov, Ivan Žibert, vodja gostinstva čateških Term pa je s 15 natakarji in 10 kuharji skrbel, da je bilo tudi po tej plati vse pravočasno nared. Cateškim gostincem je res treba dati vse priznanje. Po krajšem koncertu brežiške godbe na pihala ter venčku narodnih pesmi mešanega pevskega zbora Kolinske, je nekaj starih že skoraj pozabljenih plesov prikazala folkorna skupina Emona. Da pa se znajo dobro zavrteti so pokazali ob spremljavi ansambla Don Juan tudi gostje in Emonci na betonskem plesišču pod kostanji. Resnično doživeto srečanje je tako trajalo do poznih nočnih ur, zaključilo pa se je z veliko torto v obliki znaka Emone, ki so jo pripravili slaščičarji hotela Terme. E.I, Gostje iz Smedereva so se med Emonci dobro počutili. Odojke je treba nenehno vrteti, paziti na pravi žar ter jih občasno pomazati, da so na krožniku sočni, hrustljavi in da imajo lepo barvo starega zlata. Speči vola je že prava umetnost, ki jo strokovnjaki iz Emonine mesne industrije v Zalogu dodobra poznajo. Le praksa naredi pravega mojstra. Posnetek v zakulisju - kjer je kuharska ekipa čateških Term pripravila več tisoč porcij pečenega vola, odojkov, sadja, pečenic in sladic. Srečanju so se odzvali tudi gostje iz Južne Koreje, dežele dalnje Azije s katero Emona že več let dobro sodeluje. • IZDELA HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE Obresti — oh te obresti Najprej se moram opravičiti vsem varčevalcem pri interni banki. Res obresti za I. polletje smo obračunali nedopustno kasno. Razlog za to je preprost. Naš program, s katerim obdelujemo hranilne vloge je star že več kot 10 let. Medtem so ga sicer dograjevali, dopolnjevali, vendar je tak kot je. , Konkretno pa to pomeni, da podatke z dvižnih listkov prepisujemo v blagajniške dnevnike, le-ti se predajajo »luknjačicam« za vnos v računalnik, EEC nato izdela izpise vnesenega, kijih delavka v interni banki kontrolira in da popravke zopet v luknjanje, potem ponovno pregleda popravke, da popravke popravkov v EEC, nakar se lahko izračunajo. Taka organizacija in program sta zadoščala do pred nekaj leti, danes pa zaradi neažurnosti ne. Pri tem so nekatere HKS prešle na osebne računalnike, ki omogočajo tekoče delo. Žal za nas takšen način dela ne pride v poštev, ker smo za obstoječe rešitve preveliki. Da moramo posodobiti našo hranilno službo vemo in se pripravljamo že leto dni. Zavedamo se, v čem je problem. Bolje je trikrat premisliti in enkrat delati. Ker je za izvedbo več možnosti, smo se v interni banki s soglasjem EEC dogovorili, da skušamo dobiti najboljše rešitve in programe z javnim razpisom, ki ste ga morebiti opazili v Delu. Tako upamo, da pridemo do dobre rešitve hitro in čim ceneje. Do tedaj pa vas prosimo za razumevanje. Poleg opravičila, skušamo tudi odstraniti morebitno izgubo. Tako se obresti obrestujejo od roka zapadlosti (1.7.) njihovega izplačila (10.8). Varčevalci naše HKS seveda veste, da so obresti sorazmerno visoke s čimer skušamo čim bolj slediti inflaciji. Tako bo tudi v naprej. Na voljo imate tudi vezane vloge, kjer se obresti izplačajo takoj po poteku vezave. Nepričakovano se je pojavil nov problem. Pred blagajnami se pojavljajo vrste, predvsem ob izplačilnih dnevih, kljub temu, da smo število blagajničark povečali. To smo opazili ob avgustovskih osebnih dohodkih, kar je bila zaradi izpraznjenih denarnic in odhodov na dopust veijetno izjemna. Če bo takšen naval na takojšnji dvig tudi v naprej, se bomo skušali temu ustrezno prilagoditi. J. Kadunc JEZERSKO 64206 Yu - 100 Košir, p.d. Jenk, Zgornje Jezersko 141 • Rakeževo, Zgornje Jezersko Yu - 101 Virnik, p.d. Štular, Zgornje Jezersko 139 Yu - 102 Robnik, p.d. Močnik, Spodnje Jezersko 21 • Bolnica Krtina v Komatevri Yu - 103 Šinkovec, p.d. Roblek, Zgornje Jezersko 130 Yu - 104 Skuber, p.d. Makek, p.p. JAKOB, Zgornje Jezersko 77 Yu - 105 Gozdno gospodarstvo Kranj, obrat Dol, Spodnje Jezersko 13 • Kurirska postaja G-23 • Spominska plošča Yu - 106 Štular, p.d. Suhadolnik, Jezersko, Kokra 56 TRŽIČ 64290 Yu - 110 Planšarska koča na Dolgi njivi, Jelendol pri Tržiču Yu - 111 Planšarska koča na Tegoški planini, Jelendol pri Tržiču Yu - 112 Dom na Siji planini, Jelendol pri Tržiču Yu - 113 Polajnar, p.d. Počivavnek, Čadovlje 12, Podljubelj • Ahačič, p.d. Završnik, Podljubelj II Yu - 114 Tišler, p.d. Javorje, Podljubelj 12 Yu - 115 Meglič, p.d. Matizovc, Podljubelj 63 Yu - 116 Krajevna skupnost Jelendol pri Tržiču • Spomenik padlim v Jelendolu JESENICE 64270 Yu - 120 Gorenjska bolnišnica Begunje • Gestapovski zapori Begunje Yu - 121 Prešernova koča na Stolu Yu - 122 Verdnik, Jesenice, Pod Mežakljo, Mencingerjeva 7 Yu - 123 Planinska koča na Golici Yu - 124 Graničarska karavla, Planina pod Golico • Mentnova domačija AVSTRIJA—OSTERREICH PLIBERK/BLEIBURG 9150 A - I Posojilnica Žvabek/Schvvabegg, Pliberk/ Blciburg A - 2 Bošank, Dob/Aich, Plibcrk/BIciburg POLJEDELSTVO - GOVEDOREJA Po Gorenjskem že ajda zori PŠATA, 2 okt. - Ko se poletje prevesi v jesen imjgo kmetijci veliko dela. Spravilo pridelkov še ni pri kraju, ko je treba že pričeti z jesensko setvijo oziroma predset-venimi deli. Kmet se vedno ozira po nebu, saj je treba dobro izkoristiti vsak del lepega vremena. Ireno Bantan, vodjo poljedelske proizvodnje smo srečali na mlečni farmi na Pšati. »Čas jesenske setve je tu,« je povedala Irena. »Prav danes smo pričeli na Drnovem sejati rž, ki jo bomo posejali samo na Drnovem in to na 79 hektarih, na 25,5 hektarih pa bomo posejali pšenico. V glavnem te dni delamo na predsetveni pripravi njiv in gnojimo.« »Tu na Pšati bomo s pšenico posejali 50 hektarjev, v Zadobrovi pa na 57 hektarjev. Na njivah v Vodicah bomo na 47 ha posejali ozimno pšenico. Načrtujemo, da bomo s setvijo gotovi okrog 20. oktobra, vse pa je seveda odvisno od vremena.« Kot smo zvedeli, sejejo naši kmetijci samo dobre in preizkušene sorte pšenice kot naprimer - balkan, jugo-slavija, cibalka, marija, dukat in pitoma. Še ni dolgo tega, ko so bile njive ob cesti proti Kamniku lepo bele. Ajda je bila v polnem cvetenju. Sedaj so njive že potemnele, in dobivajo temno rjavordečkasto barvo. Ajda zori! »Ajda na njivah v Drnovem pri Mengešu dobro kaže. Posejane imamo 40 hektarjev, štiri hektarje ajde bomo imeli za seme, vso ostalo pa bomo prodali ljubljanskemu Žitu za ajdovo moko in kašo.« Koruza je najpomembnejša poljščina domžalskih kmetijcev, saj predstavlja osnovo za prehrano, tako govejih pitancev, kot krav na mlečnih farmah. »Koruze smo posejali okrog 700 hektarjev,« pravi Irena. »Za zrnje smo namenili 34 hektarjev, 50 hektarjev smo jo silirali v zrnju, ostalo pa je šlo za koruzno silažo. Koruzo v zrnju siliramo posebej in dodamo silirni dodatek. To nam nadomešča močna krmila. Krma je izdatna, in kar je najvažnejše, pridelana je doma. Povprečni pridelek koruzne silaže je bil okrog 40 ton na hektar, z boljših njiv pa tudi do 50 ton na hektar. Na splošno gledano je bil letošnji pridelek žit, tu imam v mislih rž in pšenico, zelo dober, saj nam vreme letos ni bilo preveč naklonjeno. Pridelek pšenice /248 ha/ je bil 4.837 kg/ha, rži /126 ha/ 3.639 kg/ha, jarega ječmena, ki smo ga imeli na 145 hektarjih smo pridelali povprečno 3.940 kg na hektar, oljne ogrščice pa je znašal povprečni pridelek 3.158 kg na hektar, imeli pa smo jo na 215 hektarjih. Z ovsom smo posejali 272 hektarjev njiv, naželi pa smo 3.563 kg na hektar. Pri ovsu nam je kar precej nagajalo vreme. Neurja konec junija, v juliju in v začetku avgusta so pripomogla, daje ta žitarica polegla, to pa je vplivalo na to, da je pridelek manjši. Lepotica št. 945 - rekorderka na Pšati Na mlečni farmi na Pšati imajo domžalski kmetijci čredo krav mlekaric, ki šteje okrog 400 glav, na farmi v Vodicah pa čredo, ki je manjša za približno 50 glav. Vse so to lepe stasite ki;ave, dobre mlekarice, od katerih vsaka daje več kot 6.000 le-trov mleka na leto. Cveta Hribernik, tehnolog na farmi je povedala: »Mlečnost naših krav že kar dolgo držimo na tej ravni in nam ne upada. Zdravstveno stanje naše črede je dobro in smo resnično lahko zadovoljni, mlečnost je še vedno nad načrtovanim. Čredo na naši farmi še pasemo, a jo že privajamo na zimsko krmljenje. Dodajamo ji travno silažo, ki smo jo pričeli silirati meseca maja. V septembru smo silose že pričeli odpirati. Travna sila-ža je balirana z balirko VI-CON, po njihovi tehnologiji. Silaža je v velikih balah težkih od 500 do 700 kg, tesno založenih in pokritih polivinilom. Na naši farmi smo jo silirali okrog 800 ton. Letos smo imeli in še imamo na paši okrog tri četrtine črede, za prihodnje leto pa načrtujemo, da bomo pasli celotno čredo. V ta namen pripravljamo nove pašnike tako, da bomo imeli v letu 1990 okrog 150 hektarjev pašnikov. Na farmi v Vodicah že letos pasejo celotno čredo - 350 krav, in tudi tu beležimo mlečnost več kot 6.000 litrov mleka po kravi.« V odprtem hlevu na farmi smo si ogledali kravo, ki kar z nekakšnim ponosom nosi v ušesu tablico s številko 945. Je prava lepotica, za «. »pol glave« višja od drugih J krav. Zviška gleda na druge, f kot bi se zavedala, da daje kar 3.000 litrov mleka na leto več kot druge. Krivulja njene mlečnosti standardni lak-tacijski dobi ne pada tako strmo kot pri drugih. Drži jo dolgo dolgo, seštevek na koncu leta pa da 9.000 litrov mleka. Z.G. • VEST IZ RIBARSTVA Ribe hitreje na krožnik LJUBLJANA, 6. okt. - Tik pred zaključkom redakcije, smo v DO Emona - Emona Ribarstvo zvedeli za novo ponudbo na trgu, ki bo našim gospodinjam prihranila marsikakšno pot in skrb - kaj in kako na hitro pripraviti okusno kosilo ali večerjo. Ko bo prišel E-Informator do naših bralcev, boste že lahko v ribarnicah Emone, in morda v nekaterih večjih prodajalnah kupili globoko zamrznjeno in že. očiščeno kalifornijsko postrv, vzgojeno v lastnih ribogojnicah Emoninega Ribarstva v Dvoru pri Žužemberku, Ilirski Bistrici ali v Dragomljah. Zamrznjene postrvi so pa- kirane v ličnih škatlah po dve ali štiri postrvi. Rok uporabnosti je 12 mesecev. Seveda jih boste za ta čas morali dati v zamrzovalnik kjer je temperatura - 18° Celzija. V Ribarstvu so prepričani, da bodo gospodinje novo ponudbo z veseljem sprejele, saj ne bo več neprijetnega čiščenja rib, ki je dosedaj odvračalo marsikatero od nakupa. Sedaj bo treba le seči v zamrzovalnik, odpreti škatlo ter pripraviti postrvi bodisi na način mlinarice ali pa jo skuhati višnjevo! Kako pa se to stori, je že napisano na hrbtni strani škatle. Hitro in enostavno bo vse nared, saj je tudi čas gospodinje dragocen. Z. G. Mlečna farma na Pšati: Krava s številko 945, rekorderka z 9.000 litrov mleka na leto. • TRADICIONALNA RAZSTAVA IGRAČ Mastersi, pande in kocke LJUBLJANA, 26. avgusta - »Kakor vsako leto, smo tudi letos za naše kupce pripravili že tradicionalno razstavo igrač, ki je trajala od 25. do 28. septembra 1989. Našim poslovnim partnerjem iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Vojvodine smo poslali več kot 1.000 vabil, s katerimi jih vabimo, da nas obiščejo ter si ogledajo razstavo igrač. Moram povedati, da smo za letošnjo razstavo zbrali resnično bogat in pester asorti-man tako domačih proizvajalcev, drobnega gospodarstva kot tudi iz uvoza. Tu prednjačijo pri otrocih priljubljeni Mastersi, »laserske« igrače na baterije in podobne, otrokom poznane ir TV serij. Igrač iz uvoza je kar precej, ne bom daleč od resnice, če rečem, da jih je kar dve tretjini,« je povedal Vinko Savnik, komecialni direktor Centromerkurja. V nadaljevanju nam je povedal, da so z obiskom zelo zadovoljni. Nekaj več preglavic imajo s cenami. S 1. okto; brom veljajo namreč novi predpisi in se morajo vsi pr1' lagoditi določanju cen. Na delovanje tržišča se je potrebno pač privaditi. Cene igrač so rastle z inflacijo, kar ugotavljajo vsi. Dobro se prodajajo drage a kakovostne igrače. Starši pač vedo, da brez dobre igrače ni pravega otroštva. Sicer pa so Emonini trgovci doka) _ dobro založeni tudi z cenejšimi igračami, za tiste z manj debelimi denarnicami. Dokaj dobro, z več kot 10 odstotki prometa, so zastopani tudi domači proizvajalci igrač iz drobnega gospodarstva, ki so bili med prvimi ponudniki z zanimivim novim programom igrač. Lahko trdimo, da dedek Mraz, Miklavž in ne nazadnje tudi Božiček ne bodo imeli težkega dela pri polnjenju svojih vreč. E. I. A - 3 Lombcrk, Cirkovčc/Sehilterndorf, Pliberk/ Bleiburg A - 4 Posojilnica Pliberk/Bleiburg A - 5 Mikič, Komelj/Kommel, Pliberk/Bleiburg • Spomenik, Komelj/Kommel A - 6 Cimperc, Komelj/Kommel, Pliberk/Bleiburg A - 7 Apovnik, Borovje/Woroujaeh, Pliberk/ Bleiburg • Spomenik, pokopališče, Šmarjeta/St. Margareihen \ - H Dolkroi i, (irablie Ciiahlaeh, Pliberk ' Bleiburg A - 9 Snedee, I.ibuče/I.oibaeh, Pliberk/Bleiburg • Pokopališče, spomenik, I.ibuče/I.oibaeh A - 10 Žagar, Ruie/Ruiiaeh, 914.1, Smihcl/St. Michael A - II Posojilnica v Smihelu/St. Michael • Pokopališče PODJUNA/.! AUNTAI. A - 14 Šoštar, 9142 Globasnica/Globasnit/ • Pokopališče v Globasnici/Globasnit/ A - 15 Lomšek, Šemlipš/St. Philippen, 9141 Dobrla vas/Ebcrndorf • Pokopališče, Šcnilipš/Si. Philippen A - 16 Smun, Plaznica/Plasnii/cn, 9141 Dobrla vas/Eberndorf • Pokopališče Žiiara vas/Siitersdorf A - 17 Posojilnica, 9141 Dobrla vas/Eberndorf • Pokopališče Dobrla vas/Eberndorf A - 18 Hojnik, p.p. PRI SMREKARJU, Mokrije/ Mockriach 9142, Dobrla vas/Ebcrndorf A - 19 Tedi, Zgornje Žamanje/Obersammelsdorf, 2122 Škoeijan/Si. Kan/ian A - 20 Posojilnica, 9122 Škoeijan/Si. Kan/ian • Pokopališče, Škoeijan/Si. Kan/ian A - 21 Wutte-Urank, Vesele/Vesielach, 9123 Šentprimož/St. Primus • Pokopališče, Šemvid/St. Veit A - 22 Mitsche, p.p. PRI JELKI, Šentvid/St. Veit, 9123 Šentprimož/St. Primus A - 23 Posojilnica Miklavčevo/Miklauzhof A - 24 Urank-Kavh, Encelna vas/Enzelsdorf, 9132 Galicija/Gallizien A - 25 Hribernik, 9132 Blato pri Galiciji/Moos bei Gallizien A - 26 Kanzian, p.d. Zablačan, Apače/Abtei, 9132 Galicija/Gallizien • Pokopališče, Apače/Abtei A - 27 Kanzian, p.d. Lesjak, Na Robežu/Robesch, 9132 Galicija/Gallizien • Spomenik na Robežu/Robesch • Pokopališče, spomenik, 9173 Šmarjeta v Rožu/St. Margareihen in Rosental ® Z OBISKA SEDMIH HALOŠKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Haloške rane se bodo se dolge celile Vesti o posledicah letošnje poletne ujme v Halozah, Šentjurski občini in drugih krajih počasi izginjajo s časopisnih strani, vendar tisti, ki si je vse ogledal na mestu samem, dobro ve, da se bodo rane še dolgo celile, veliko Pa jih je takih, ki bodo ostale odprte in nas še dolgo spo-jjdnjale na silno moč vode, ki včasih neusmiljeno razruši vse, kar je zgradil človek m ustvarila narava. Akcije za pomoč prizadetim so stekle v vsej Sloveniji, tako po upravni poti, Rdečem križu kot tudi v številnih delovnih organizacijah. Smo pač narod, katerega solidarnost na izpitih še ni Padla. V poslovni stavbi Emone v Ljubljani na Šmartinski cesti smo se prav tako odzva- li. V uredništvu našega glasi- la je nastala pobuda, da hitro damo tisto, kar nam je pri roki. »Kdor hitro da, dvakrat da«, je nekdo dejal, in že naslednji dan so pričela prihajati oblačila, plašči, kostimi, moške obleke, suknjiči, hlače, otroška oblačila in obutev. V nekaj dneh se je nabralo več kot 150 paketov raznih oblačil in posteljnine. Na vsakem listič z vsebino in velikostjo oziroma konfekcijsko številko. Menda ni bilo delovne organizacije v poslovni stavbi, odkoder ne bi prišla pomoč. Nekaj paketov so prinesli tudi znanci Emo-ninih delavcev. Stopili smo v stik s ptujskim centrom za socialno delo, s ptujskim Emona Merkurjem, Emoninim transportom in hitro je prišel dan, ko smo se s tovornjakom odpeljali v Haloze. Anka Osterman, direktorica Centra za socialno delo na Ptuju in Rafko Mohorko, predsednik KS Majšperk se ob naši akciji nista prvič srečala. KS Žetale - malček so ogleduje igračko, ki je bial dodana v paketu z oblačili. Kako bom pa to sestavil? wm i Niti rahel dež ni prekinil naše akcije. Pot do Ptuja je hitro minila. Šofer Lado Borišek je varno krmaril veliki tovornjak čez klance in ovinke. Prvi postanek je bil na Ptuju pri Centru za socialno delo ptujske občine kjer nas je pričakala direktorica Anka Osterman, ki je s svojimi sodelavkami že pripravila načrt obiskov krajevnih skupnosti v Halozah. Prva krajevna skupnost, ki smo jo obiskali, je bila Dole-na, od Ptuja oddaljena le 8 kilometrov. Pred domom družbenopolitičnih organizacij so bili že zbrani vaščani iz Dolene in bližnjih zaselkov, prizadetih po veliki ujmi. Razdeljevanje paketov nam ni delalo preveč preglavic. Anka Osterman, Slavica Domine, predsednica komisije za socialno varstvo ter socialne delavke Matjašičeva, Mlakarjeva, Zapošnikova in Turkuševa tamkajšnje razmere in ljudi dobro poznajo, zato kaj in komu ni bilo vprašanje. Med prvimi, ki so dobili paket z oblačili, je bil Jože Pongračič iz Dolene. Šest članov šteje njegova družina. Povodenj jim je popolnoma uničila posevke na njivah, veliko škodo pa jim je povzročil plaz zemlje, ki se je utrgal z bližnjega brega. Družina Frančiške Koželj iz Dolene št 11 je ostala brez krompirja, ki jim je vedno predstavljal glavni vir prehrane, njivice in vrt je prekrilo blato. Mariji Koželj, ki sama živi v majhni hišici, je neurje odneslo streho, poplava pa ji je uničila skoraj vse, kar je imela. V zaselku Dežno, ki sodi v Krajevno skupnost Dolene, je petčlanska družina Marije Kolarič ostala brez krompirja in drugih posevkov, potrebnih za preživetje. Močno prizadet je bil tudi Alojz Koželj, invalid iz Dolene, ki seje ujme komaj ubranil. V noči, ko je bilo najhuje, je bredel kalno vodo do pasu. Tako v Doleni, kjer je šlo vse kot po vrvici. Zasluga greFrancki Petrovič, tajnici krajevne skupnosti in komisiji, ki je že predhodno pripravila prednostni red pomoči. V vasi Kočice smo obiskali dve družini - Stanislava Pulka in Antona Krušiča. Sedem članov je vseh skupaj, najmlajši je komaj dobro shodil. Plaz, ki se je utrgal z brega za hišo, jim jo je zasul do strehe. Njive in vrta pred hišo ni bilo več. Plaz na bregu za hišo pa še vedno grozi. V uteho jim je bivalni kontejner postavljen lučaj od hiše, da se v slučaju nevarnosti zatečejo vanj saj v hiši, v slučaju močnega naliva ne bi bilo preveč varno. Na obisku Ptujske gore smo prizadetim vaščanom razdelili večje število paketov z oblačili. Morda bi kdo mislil: Ptujska gora - pa poplava? Žal napačno. Najvišji vrh gričevnate verige Savinjskega, ki ga je od strnjenega kompleksa Haloz odrezala Dravinja, so nekoč poimenovali Ptujska gora, čeprav je visok le 352 m. Zaselki so raztreseni po dolinicah in tu je gospodarila ujma. Naj za bralce povemo še zanimivost, da so na griču v 15. stoletju po zaslugi ptujskih gospodov in celjskih grofov zgradili cerkvico, ki predstavlja biser slovenske gotike, spomenik evropskih vrednosti. V Krajevni skupnosti Maj-šper nas je pričakal njen predsednik Rafko Mohorko z vaščani bližnjih vasi. Kar sedem jih predstavlja to skupnost. »Bilo je zelo hudo,« je povedal Rafko Mohorko. »Drugače mirne rečice, Dravinja, Jesenica in Skra-ška, so postale pravi hudourniki. Deroče so prestopile bregove, in povzročale pravo pustošenje. S hriba Jelovice je prinašalo drevje in grmovje. Z več kot sto kubičnimi metri drevja je zamašilo dolino. Po 3. juliju smo imeli še štiri poplave. Nekatere hiše so bile popolnoma odrezane, do njih sploh nismo mogli priti. Močno je poslabšalo stanje neuije 4. avgusta. Vseh poplav je bilo, če jih seštejemo kar osem,« je našteval Rafko Mohorko. Rafko je sicer upokojenec, a sam pravi, da nima časa počivati. Dela je toliko, da mu je dan prekratek. Sam pravi, da lahko še vedno krepko dela od jutra do večera. Vedno je povsod tam kjer je treba kaj pomagati, svetovati ali postoriti, zato trditvi nekaterih, da svojo pokojnino dvakratno odsluži, verjamemo. Dan še je prevesil v popoldanske ure, ko smo obiskali Krajevno skupnost Stoperce in tu ob pomoči tajnice KS Marte Korže izročili vaščanom pakete z oblačili. Na nebu so se že pričeli zbirati deževni oblaki, ko smo pripeljali v KS Žetale, kjer se je pred gasilskim domom zbralo okrog 20 domačinov. Med paketi, ki smo jih razdelili smo enega odprli. Prispeval ga je naš Centro-merkur. V paketu so bile otroške igračke, te so dobili otroci, dve škatli z brivskimi čopiči pa smo razdelili moškim, kar je povzročilo nekaj sproščenega smeha. Čakali sta nas še dve krajevni skupnosti, Podlehnik in Leskovec. Pohiteti smo morali, saj so prve kaplje že napovedovale slabo vreme. Na poti v Podlehnik smo se za hip ustavili v zaselku Dobrina kjer smo družini Nemec izročili dva paketa z oblačili. V kraju Kuzminci, smo se zgrozili ob pogledu na hišo. Kot bodalo jo je predrlo deblo drevesa, ki ga je prinesel vihar. Hišo je zasul plaz, voda pa je v hiši segala skoraj poldrugi meter visoko. Zadnja krajevna skupnost, ki smo jo tam obiskali je bila Leskovec. Tu smo razdelili še zadnje pakete, ki smo jih pripeljali s seboj. Dan se je že nagnil v večer, in naše akcije poimenovane: Pomoč Emoncev poslovne stavbe Emone v Ljubljani Halozam je bilo konec. Prva topla malica v gostišču na gradu Bori, ki ga vodi znani gostinec s Ptuja Bojan Kocjan, bivši Emonec, oziroma direktor Haloškega biseija, ptujskega Kmetijskega kombinata, se nam je po deseturnem delavniku še kako prilegla. Najbolj pa se nam je vsem skupaj prilegla zavest, da smo storili nekaj dobrega. Z. G. V vasi Kuzminci pri Podlehniku je po hribu s plazom pridrvelo deblo in prebodlo hišo. Vode je bilo v hiši do pasu, je povedala gospodinja. Prevoz paketov s kolesom je malce neroden a je vendar šlo vse dobro. Posnetek je narejen na cesti iz Dolene v Kočice. P? S pomočjo Anke Osterman, ki vodi ptujski Center za socialno delo in dodobra pozna tamkajšnje razmere nam je bilo razdeljevanje paketov veliko lažje. njakom je bil pred ujmo lepo obdelan vrt, pokrilo ga je blato. • IZ MAX!MARKETA Mango in kivi na pokušini LJUBLJANA, 26. septembra - Emonina zunanja trgovina - Globus, ki za potrebe našega trga uvaža med drugim tudi južno sadje ali kot temu rečemu agrume, je v prehrambeni etaži Maxi-marketa pripravila posebno prodajo in degustacijo kivija in manga. Medtem ko je bil kivi, pravimo mu tudi aktinidija, pri naših potrošnikih že dalj časa poznam, uspeva tudi pri nas in ga goje predvsem v območju delte reke Neretve, je mango nov gost na naših prodajnih policah. Prav zaradi tega so se v Emo-nini zunanji trgovini - v sektorju za južno sadje odločili, da ga našim kupcem dobro predstavijo in ga dajo tudi na pokušino. Na pladnje so narezali rezine kivija in rezine manga Maja Gnjatovič, še študentka pa je obiskovalcem in kupcem delila prospekte s podatki o teh dveh sadežih z nekaj recepti, kako pripravimo z njimi okusno sladico. Ni bilo malo tistih, ki so po pokušini stopili k prodajnim pultom z južnim sadjem ter kupili to ali ono. Razen manga in kivija je bilo kupcem na voljo še drugo južno sadje - banane, pomaranče, limone, ananas in kokosov oreh. Žal Globusu ni uspelo, da bi to pestro ponudbo obogatil še s papajo. Naj dodamo za naše bralce še nekaj podatkov o tem južnem sadju. Kivi, ki je bil na degustaciji, je tokrat prispel iz Izraela. Je sadež eksotičnega okusa, ki osvaja svet. Poznamo ga tudi že kot alkoholni aperitiv. Kivi ima zelo nizko kalorično vrednost in je bogat z vitamini, minerali in drugimi snovmi, ki so pomembne za zdravo prehrano. Priporočajo ga predvsem za otroke, starejše ljudi in rekonvalescente. Krepi odpornost proti gripi, ugodno vliva na celjenje ran, tvorbo hemoglobina (krvnega barvila) in povečuje zmnogljivost mišičevja. Naj povemo še, da vsebuje 16-krat več vitamina C kot jabolko, kar 18-krat več kot ribez in 6-krat več kot limona. Razen C vitamina vsebu- je še vitamin A, BI, B2 ter veliko fosforja, železa in kalcija. Še posebej priporočajo kivi v dietetični prehrani. Sadna kupa kivi Iz rezin dveh banan, petih kivijev, ene mandarine, vloženih jagod, še bolje je, če so sveže, nekaj češenj, soka limone, 1/4 1 sladke stepene smetane in vanilijevega sladkorja pripravite čudovito sadno kupo. Predno jo servirate jo postavimo za nekaj časa v hladilnik. Če jo boste obogatili s sadnim sladoledom je to že sadna - bomba. Mango je prišel v Emono preko Atlantika Mango, ki so ga pokušali potrošniki v Maximarketu je prišel iz Brazilije. Nismo daleč od resnice, če rečemo, da sodi mango med najokusnejše sadeže kar jih svet pozna. Mango / Mangifera indica uspeva v tropskem podnebju. Med mnogimi različnimi vrstami, ki jih goje so nsgo-kusnejše tiste vrste, ki imajo sočno meso brez vlaken kot na primer Haden Keitt in Tommy Atkins. Ko dozore so rumeni, zeleni in rdeči s čudovitim zlatorumenim mesom, ki ob uživanju resnično pričarajo tropičnost in eksotiko. Brazilski mango, ki smo ga pokušali je jajčaste oblike z zlatorumenim mesom, ki po okusu spominja na nežni okus marelice združenim z okusom ananasa in nektarja. Iz manga lahko pripravite mangov džem za posebne slovesne prilike. Potrebujete poldrugo skodelico na kocke narezanega manga, 3/4 skodelice sladkorja, pol skodelice limoninega soka ter 2 skodelice vode. Vodo, sladkor in limonin sok zavrete, dodate narezan mango ter ga na blagem ognju kuhate le toliko časa dokler sadje ni mehko, pri tem pa morate paziti, da ostanejo kocke manga cele. Naredili boste džem, ki bi ga uživali tudi bogovi na Olimpu. Pa nasvidenje v prihodnji številki našega glasila. Zvone G. ŽIVILA IZ OBVEZNIH REZERV V PRODAJI Pohvaljene Emonlne trgovine Poletni vrvež, za koga brezbrižni čas dopustov, je letošnji avgust popestril na način, ki ga v svojem vsakdanu nismo najbolj navajeni. Z intervencijo Zveznega izvršnega sveta so trgovine dobile po nižjih cenah kot sicer, v prodajo osnovna živila: moko, sladkor in olje. Iz dnevnega časopisja, televizije in radia smo takrat slišali, kako je prodaja potekala, kje se je zatikalo in zakaj. Res smo danes že dobro zakorakali v jesen, pa vendar na dvoje ob tej prodaji moramo opozoriti: na korektnost Emoninih trgovcev pri organizaciji, kot tudi pozornost, ki so je bili deležni določeni kupci. Najprej k poslovnosti: predsednik Komiteja za preskrbo, trgovino in kmetij- stvo pri Skupščini mesta Ljubljane Marjan Rajnar ocenjuje prodajo v Emoni takole: »Akcija Zveznega zavoda za blagovne rezerve je bila organizirana neodvisno od dogovora z republikami oziroma občinami. Le-ta je v državi sklenil pogodbe z večjimi preskrbovalnimi organizacijami. V naši republiki so bili to med drugim Mercator, ABC Pomurka, Nama, Emona,... Celotna organizacija je sprožila val protesta. V Ljubljani smo prodajo začasno prekinili in kot prvo sprejeli odločitev, da je blago treba kupcem ponuditi na primernejši način. Ne torej v 50-kg vrečah, pač pa v 2-kg zavitkih, skupaj z omejitvijo prodaje po osebi. To odločitev je nato potr- ŠPORT Prvi teniški turnir Emona Commerce Tenis je špoft, ki postaja v svetu vedno bolj popularen. Praktično ne mine dan, da v časopisih ne bi spremljali dogajanj na enem od mnogih turnirjev po svetu, kjer se za lovorike in za lepe nagrade borijo teniški asi kot so Lendl, Becker ali Monika Seleš. Teniški turnir, ki ga je v soboto 23. 9. 1989 organizirala Emona Commerce sicer ne sodi v rang uradnih tekmovanj, vendar je kljub temu izpolnil pomembno poslanstvo: prispeval je k popularizaciji tenisa. Predvsem pa je dan, preživet na teniških igriščih, pomenil dan sprostitve po vsakdanjih obveznostih, ter poglabljanje tovariških vezi med sodelavci. Seveda ne smemo pozabiti tudi na tekmovalni del tur-niija, kjer je šlo zares, predvsem pa za nagrado - dva teniška loparja znamke PRO KENNEX, kljuje za zmagovalni par prispeval sektor zastopstev TOZD-a Globus, ki ga vodi Jože Ulčar, znan športnik in organizator. Kot rečeno je bilo tekmovanje v parih, ki jih je žreb naključno izbral izmed 16 prijavlje- nih. Žreb se je seveda poigral in sestavil pare, ki še nikoli niso igrali skupaj in so se razlikovali tako po znanju kot po starosti. To je dalo tekmovanju še poseben čar. Igralo se je na dva dobljena seta. Po prvem kolu se je tekmovanje razdelilo na dve skupini-zmagovalci so igrali za 1. mesto na turnirju, poraženci pa med seboj v tolažilni skupini. Po ogorčenem boju za vsako žogo je v finalni skupini zmagal par Ulčar-Starin, ki je s 6:3, 7:5 premagal par Jankovič-Jankovič, edini par, ki ga ni določil žreb, in se mu je zato poznala večja uigranost. Po tekmovanju je organizator pripravil žrebanje praktičnih nagrad, med njimi tudi 1 lopar Kennex, ki ga je prispeval zmagovalec Ulčar. Sreča se je tokrat nasmehnila Janku Žehlju, najstarejšemu udeležencu tekmovanja, sicer polfinalistu močnejše skupine. Ob jedači in pijači seje srečanje v sproščenem vzdušju zaključilo s skupnim sklepom vseh prisotnih: na svidenje na 2. teniškem turnirju Emona Commerce 1990. M. B. dil tudi Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve. Dogovorjeno je bilo, da je zaradi omejenih količin ponujenega blaga prodaja po osebi bila naslednja: 25 kg moke, 10 kg sladkorja in 3 1 olja. Tu moram poudariti, da ste prodajo v Emoni, kot tudi v Nami korektno izpeljali. Glede na zatikanja in nepravilnosti pri prodaji, smo na mestu sprejeli sklep ter ga posredovali pristojnim v republiki. Rekli smo, da takšnih akcij, v prihodnje ne podpiramo več. Menimo namreč, da takšna intervencija Zveznega izvršnega sveta, ki je po vrhu še slabo organizirana, svojega cilja ni in ne more doseči. Vprašujem se, če nam je uspelo na takšen način z nižjimi cenami osnovnih živil oskrbeti socialno šibkejši sloj ljudi, prej včasih nasprotno. Tudi zaradi omejenih količin živil, ki so bili v prodaji- Nezanemarljiva pa je bila tudi ugotovi- tev inšpektorjev, da vse ponujeno blago ni bilo ustrezne kakovosti.« In še pozornost, vredna posnemanja, za katero so se nam na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije zahvalili. Skupaj z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo v Emoni: v Emona centru v Kosezah, v Emona Merkurju v Novi Gorici, v Emona Merkurju, Ptuj, v Emona Supermarketu v Mariboru, v Emona Dolenjki v Novem mestu in v Emona Jestvini Koper, na posebnih prodajnih mestih, omogočili prodajo članom Zveze. Tako so se izognili gneči. Ob dejstvu, da združuje ta organizacija 3000 na vidu prizadetih občanov, da so zaradi tega skoraj po pravilu zaposleni na delovnih mestih, ki so manj zahtevna, pa tudi manj plačana, moramo obnašanje trgovcev ob predstavnikih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, pohvaliti tudi mi. • IZOBRAŽEVANJE V TRGOVINI V petih mesecih do poklica Po uvedbi usmerjenega izobraževanja v šolski sistem je večina strokovnih šol, ki izobražujejo za poklice IV. stopnje zahtevnosti, vpisovala občutno manj učencev kot prej. Te razmere so se pokazale tudi v trgovini, predvsem pa v trgovinah z živilskim blagom. Mešane trgovine, med njimi tudi DO EMONA MERKUR, so bile prisiljene sprejemati na delovna mesta prodajalca nekvalificirano delovno silo. Do lanskega leta je bila med temi delavci velika fluktuacija, kajti precej ljudi se ni moglo prilagoditi hitremu in specifičnemu načinu dela. Ostajali sb le delavci, ki so se pri svojem delu zelo potrudili in se učili. Za zgoraj omenjene delavce smo v DO EMONA MERKUR skupaj s Srednjo šolo za trgovinsko dejavnost iz Ljubljane izdelali verificiran program izobraževanja za blagovnega manipulanta. Program je prilagojen našim potrebam in razmeram. Otvoritev oddelka šole bo 16. 10. 1989. Predavanja bodo dvakrat na teden, v izmenah. Predvidevamo, da bomo program za blagovnega manipulanta obdelali do konca meseca marca 1991. Če pa bo skupina uspešna in zainteresirana, bomo nadaljevali s programom za prodajalca, kar pa bo trajalo še en semester. Za to obliko izobraževanja ob delu je obstajalo zelo veliko zanimanje med delavci, tako da smo zapolnili celotni oddelek z izključno našimi delavci (vpisanih je preko 40 kandidatov). Delavci se zavedajo, da so si zadali težko nalogo, ki bo zahtevala od njih veliko požrtvovalnosti in prostega časa. Upam, da bodo ob pomoči DO, ki je zelo zainteresirana, da pridobijo ustrezno izobrazbo, vse to zmogli. Marija Kokalj S pokušine kivija in manga v Maximarketu. • PISMO NAŠE BRALKE Smo upokojenci pozahljeni? Kot vedno sem se tudi danes zelo razveselila našega časopisa, ki ga dokaj redno prejemam in je edina vez med nami upokojenci in bivšo DO. Res je da Društvo upokojencev Emone redno organizira izlete in srečanja toda to je množica neznancev. Med jubilanti je tu MIZ. Kako vesela sem, da gre s hitrimi koraki naprej. Ko sem pred kratkim bila v MIZ sem res lahko videla ogromne spremembe na bolje. Toda ob tej, proslavi, za katero smo zvedeli od zaposlenih, se nihče ni spomnil nas, ki smo delali v mnogo težjih pogojih in tudi prispevali k današnjemu uspehu. Litija je mali kraj in se večkrat srečamo bivši pa tudi sedanji delavci. Marsikaj se pogovorimo, vsi pa smo razočarani. Ko greš v pokoj takoj nate pozabijo, ob odhodu ni nikogar, ki bi delavcu rekel spodbudne besede v slovo, kje še da bi dobil skromno darilo! Mi ki smo šli v pokoj pred nekaj leti smo imeli osebne dohodke tako nizke, da imamo večinoma najnižjo pokojnino. Če pomislimo, da je kvalificirani mesar s polno pokojninsko dobo danes oskrbovanec doma in, da mu za bivanje v domu mora priskočiti na pomoč socijalna služba, je to zelo žalostno. K sreči se ga spomnijo bivši sodelavci. Litijski upokojenci smo že nekaj let prikrajšani za novoletni koledar. Ne vem zakaj je temu tako... To sem napisala na željo nas vseh, ki se čutimo priza; dete. Upam, da nam bo vsaj Informator ostal zvest. Pavla Cigut Seja plenuma kluba upokojencev Tudi letos so se upokojenci na letni seji Plenuma temeljito pogovorili o svojem enoletnem delu. Zaradi velikega števila članov, imajo tudi oni delegatsko predstavništvo. Zbrali so se iz vse Slovenije in iznesli lepe in težke ure, ki jih preživljajo upokojenci. Predstavnici iz KK Ptuja sta prišli pozdravit zbor in se zahvaliti za vso dosedanjo pomoč, katero jim je nudil Klub upokojencev. Žal jim je, ker se je Kombinat ločil od SOZD-a »Emone« in bodo upokojenci prikrajšani za naše lepe izlete in prireditve. Najbolj se lahko pohvalijo upokojenci iz Novega mesta, ker imajo vso pomoč in razumevanje v DO - od najmlajših do prvega človeka v hiši jim vsi pomagajo. Tudi v Brežicah zavzeto delajo, ker imajo v vodstvu ljudi, ki radi delajo in z uspehom vodijo Poverjeništvo. Doma prirejajo družbene sestanke; razstave in pevske nastope. Povsem so samostojni in tudi žensko pevsko društvo imajo. V Kopru je bilo malo zatišja, ker nas je bivši poverjenik zapustil. Izbrali so novo poverjenico ženo, ki je polna dobre volje in zagnana za delo. V Klubu še vedno prirejamo izlete - člani Društev upokojencev po Krajevnih skupnostih jih imajo mesečno - vendar enodnevne in znatno osiromašene. Izlet pomeni upokojencu dogodek, en dan v tednu je drugačen »vsak dan! Dogovorili smo se tudi za tradicionalen dan »EMONE« - piknik v Dolenjskih toplicah. Želimo preživeti en dan skupaj v lepem gozdnem okolju, med znanci in prija- telji - vsi upokojenci. Upravni odbor ima socialno komisijo, ki posebno skrbi za naše najstarejše, bolne člane in tiste, ki žive po domovih. Radi jih obiskujemo, jih obdarujemo z denarjem, da si lahko kaj dokupijo. Letos smo znesek denarne pomoči zvišali, pa še vseeno ni za »1 dan življenja.« V razgovoru smo opazili, da so redni bralci našega »Informatorja« - trudimo se, da ga redno dobivajo. Blagajna vzajemne pomoči je aktivna in naša takojšnja pomoč v gotovini ob nesreči, je zelo dobrodošla - ob koncu leta pa je prispevek minimalen. Še vedno imamo ugleden mešani pevski zbor, ki poživlja naše vsakdanje življenje. Radi zapojemo, redno vadimo, pa tudi pri nastopih se dobro pokažemo. Naš SOZD nas vabi na domače proslave. Pravijo, da dobro zapojemo. V Klubu že dolgo čutimo pomanjkanje novih članov - včerajšnjih upokojencev. Čeprav smo preko kadrovskih služb že nekajkrat povabili vse upokojence v Klub, ni odziva. Manjkajo nam novi ljudje za odbore in komisije, zlasti pa nam manjkajo novi pevci. Klub ima lepe pžostore - kar sredi Ljubljane - prijetno shajališče, najcenejši bife. Nekateri redno prihajajo, drugi pa nikoli! Zakaj? Ali nas ni služba v podjetju toliko zbližala, da bi še sedaj čutili potrebo po sestajanju in razgovoru. Upokojenci - imamo čas, imejte čas, da pridete med nas in poživite naše delo in potrdite naša prizadevanja za lepše življenje upokojencev. Edo Uratnik Jožetu v slovo V delovni organizaciji Emona Commerce smo se 26. 7.1989 poslovili od našega sodelavca Jožeta Hama. pomočnika vodje sektorja kave v temeljni organizaciji Globus. Jože Ham se je zaposlil v Emoni že 1973. leta, najprej v takratni TOZD Trgovina na veliko, aprila naslednjega le-Jja Sfr je že vključil v delo TOZD Zunanje trgovine. Zaradi svojih sposobnosti je Kmalu prevzel najodgovornejša dela, tako je bil že v oktobru leta 1974 razporejen na delo v tujino, kjer je v daljnji centalno afriški republiki vo- dil plantažo Emona Cafe v Banguju. Po vrnitvi iz Afrike je s svojim ‘poznavanjem zunanjetrgovinskega poslovanja uspešno delal v svojem sektotju, kjer je vztrajal kljub hudi bolezni do konca. Med svojimi sodelavci je bil priljubljen ne samo zaradi svoje strokovnosti in vestnosti, bil je dober tovariš, ki je znal človeku vedno prisluhniti, mu svetovati. Bilje poznavalec mnogih področij človeške ustvarjalnosti - od zgodovine, tujih jezikov, do poznavanja za nas eksotičnih kultur, kijih je srečal na svojih potovanjih po najbolj odmaknjenih predelih sveta. Znanje, ki ga je imel je rad delil z nami, organiziral je predavanja in tako smo tudi mi doživeli del tega, kar je doživel sam. Ob vseh dejavnostih, ki so napolnjevale njegovo življenje pa ni pozabil na svojo družino, bil je dober mož in oče svojim dragim, ki jih je mnogo prezgodaj zapustil. Kotiček v našem internem bifeju, kamor je hodil na čaj, je ostal prazen, njegov živahni korak, ko je že navsezgodaj žvižgajoč premagoval po več stopnic hkrati, ko je hitel na delo, je obstal. Kljuboval je zahrbtni bolezni, do konca je hodil na delo, a kljub njegovi neomajni volji je bila bolezen močnejša. Ostal pa bo spomin na dobrega sodelavca, predvsem pa na človeka, ki je bil mnogo več kot sodelavec. M.B. Ini v spomin V soboto, 12. 8., sem v prometni nesreči izgubila mojo Katarino, ki bi v sredo, 16.8., praznovala drugi rojstni dan. Od nje sem se poslovila z naslednjimi besedami: Moja Ina! Če bi ta trenutek spoznala, da te še enkrat nosim pod srcem in, če bi se ves svet obrnil proti meni in, če bi vedela, da mi boš čez dve leti na rokah umirala, bi te še enkrat rodila. Pa četudi samo dve leti, Katarina moja, bilo je vredno. Tolaži me le še nekje daleč ukradena misel: Kogar bogovi ljubijo mlad umre. Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so mi v tej nesreči moralno in materialno stali ob sirarn, obenem pa tudi sindikalni organizaciji in nlagajni vzajemne pomoči Supermarketa za nakazano denarno pomoč. Nataša Podlesek • OB ZAKLJUČKU NAMIZNOTENIŠKE SEZONE Kras v »A« »Naš letošnji cilj je obstanek v ligi,« je, kot navaja tržaški Primorski dnevnik, dejal Zvonko Simoneto, predsednik Športnega krožka Kras iz Zgonika na Tržaškem, ki nastopa pod imenom Kras Globtrade. Igralke Krasa so pred tremi leti že osvojile prvo mesto v italijanski A ligi, o čemer smo pisali tudi v E-Informatoiju. Letos so na petem mestu prve lige. »Pri oceni letošnjega petega mesta je treba upoštevati predvsem dejstvo, da so se ostale ekipe kar precej ojačile s prihodom novih dobrih igralk, v prvi vrsti Kitajk. To je bila nedvomno tista razlika med letošnjim in ostalimi prvenstvi do sedaj. Vseeno mislim, da bo naše društvo Kras, in ta ekipa tudi v bodoče ena od tistih, ki bodo delale preglavice marsikateremu društvu,« pravi Zvonko Simoneto. Na prvem mestu je pred Krasom Globtrade CO. MA. Fer Coc-caglio, na drugem mestu Quatro Mori Cagliari, tretje mesto zaseda Surgelati Arena iz Verone, četrto mesto pa je osvojila Barcel-lona P. Gotto. Na lestvici ženske B lige je Kras Globtrade na drugem mestu pred Azzura iz Gorice, ki ima pred Krasom le 4 točke prednosti, ekipa v ženski promocijski ligi v postavi Biserka Simoneta, Monika Radovič in Katja Štoka je delila 1. do 3. mesto, vendar pa zaradi razlike v setih ni šla naprej v B ligo. V moški C ligi se je ekipa v postavi Matjaž Šercer, Boris Štoka in Edi Bole borila za prestop v B ligo, a ji je le-ta za las ušel. Vsekakor je drugo mesto velik ligi uspeh, saj so predvidevali osvojitev četrtega mesta in s tem obstanek v ligi. Uspehi tudi na individualnem področju V primerjavi z lanskim letom, ko se je uvrstila na državno prvenstvo samo ekipa mladink ter Biserka Simoneta, ki je dobila »wilde card«, je bil Kras Globtrade v letošnjem letu zastopan na DP v večini kategorij, v katerih je nastopal na deželnih kvalifikacijah. Na državno člansko prvenstvo pa sta se poleg Sonje Milič in Tanje Ravbar letos uvrstili tudi Biserka Simoneta in Alenka Obad. V tej sezoni so se tri igralke (Katja Štoka, Biserka Simoneta in Martina Ravbar) uvrstile med deset najboljših v Italiji v svojih kategorijah. V deželnem prvenstvu je osvojila Katja Štoka med ml. pionirkami 1. mesto, Biserka Simoneta pa med st. pionirkami 2. mesto. Martina Ravbar je bila med mladinkami druga, Sonja Milič pa je med članicami (absolutno) zmagala, drugo mesto pa je osvojila Alenka Obad. Prvo mesto so med člani MD osvojili S. Milič (Cecchini in A. Obad) B. Štoka, med ŽD (absolutno) pa A. Obad in S. Milič. Iz povedanega lahko sklepamo, da so barve Krasa branili igralci srčno in športno, pa čeprav nemalokrat pred maloštevilno publiko, kajti namizni tenis pač ni šport, ki bi polnil dvorane. Vsem naše iskrene čestitke. E. 1. Pravilna rešitev nagradnega E-rebusa Bol (h a)j ša(h) kot s lev p sova je do(b) ra(k) prod-(n)aia. Boljša kot slavospev je dobra prodaja Nagrade Izžrebani so bili in prejmejo: 1. nagrado - darilni bon v vrednosti 25.000 din prejme Jože Dimc, EEC, Šmar-tinska 130, Ljubljana; 2. nagrado - darilni bon v vrednosti 20.000 din prejme Anka Mahmuljin, Su- permarket, etaža B, Ljubljana; 3. nagrado - darilni bon v vrednosti 15.000 din prejme Vera Vrabec, upokojenka Emoninega BC, tozd Prehrana, Kvedrova 5, Ljubljana, 4. nagrado - darilni bon v vrednosti 10.000 din prejme Ana Brozina, E-Ilirija, Ilirska Bistrica; 5. nagrado - darilni bon v vrednosti 10.000 din prejme Jote Virant, DS PS, Šmartinska 130. Čestitamo! Nagradni E-magični liki _ A B A B C D E E A B C D E B B C C D A D E B E c C D A B C D E A B C D E B E B C C D D E E VODORAVNO IN NAVPIČNO: Kvadrat A A. velika ljubljanska SOZD, B. razstreljevalec, C. obujki, D. sorodnik po bratovi ali sestrini strani, E. azijska palma. Kvadrat B A. manj pogosto moško ime, B. rastlina srednje Amerike, Afrike in Azije z mesnatimi listi, ki cvete samo enkrat, C. grški otok ob maloazijski obali, D. tuje žensko ime, E. priimek slovenskega baletnega plesalca. Srednji E kvadrat A. skupina, organizirana skupina članov iste stranke, B. žensko ime (Draga), Č. mesto v ZR Nemčiji ob reki Mozeli, D. žensko ime, E. veliki roparski kuščar, na otoku Komodo dosežejo samci velikost do 3 metrov, Kvadrat C A. okamnina, B. koščičasti sadež iz katerega pridobivajo olje, C. močan človek, D. ime slov, slikarke realistične smeri, E strežnik. Kvadrat D A. hebrejski prerok, ki je Davidu po grehu z litijevo ženo in Urijevi smrti naznanil božjo sodbo, B. letopisci, C. znani jugoslovanski folklorni ansambel, D. drevoredi na obeh straneh ceste (fr.), E. kraj v stari Britiniji (pokrajini v sz. Mali Aziji.) Pri reševanju vam želimo obliko ugankarskega užitka! ZAHVALE * ZAHVALE * ZAHVALE Ob smrti mojega očeta Teodorja Franca se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v regalnem skladišču Emoninega BC, TOZD Prehrane in posebej sodelacem z oddelka drogerije za podaijeno cvetje na njegovi zadnji poti. Jože Franc * * * Ob nenadni izgubi moje mame Ane Franc se iskreno zahvaljujem sodelavcem regalnega skladišča Emone BC TOZD Prehrana za izrečena sožalja. Jože Franc * * * Ob boleči izgubi moje drage mame Ane Podpečan se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v E-Commerce, DSSS za podaijeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti Anica Rotar * * * Ob smrti mojega dragega moža Janeza Habjana se iskreno zahvaljujem kolektivu DS PS in vsem, ki so nam izrekli pisna ali ustna sožalja in položili cvetje na grob, kakor tudi za moralno in finančno podporo. Predvsem pa hvala vsem, ki ste mojeja moža obiskovali v času njegove težke in hude bolezni. Tončka Habjan in sinova Igor in Bojan * * * Zahvaljujeva se vsem sodelavcem v E-Commerce, ki so pospremili najino mamo Angelco Zupančič na njeni zadnji poti in ji podarili cvetje. . Posebna zahvala tovarišici Mariji Cvetkovski za obisk v času mamine bolezni. Sinova Frane in Peter * * * Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Čarman se zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem v Emoninem marketu na Viru, za podarjeno cvetje, sveče in tople tolažilne besede v težkih trenutkih ter spremstvo na njeni prezgodnji zadnji poti. Hčerka Nataša z družino * * * Ob boleči izgubi dragega sinčka se iskreno zahvaljujem kolektivu Emona Merkurja in marketa Dol pri Ljubljani za izrečena sožalja, darovano cvetje, srčno podporo in spremstvo na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Mamica Malči Okoren * * * Ob boleči izgubi najinega plemenitega moža in očeta Begzada Čejvana se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem Emone za izrečeno sožalje ter prisotnost na zadnji poti. Posebej pa še članom Kluba upokojencev za vso pozornost, podaijeno cvetje, za pretresljivo in čutno zapeti pesmi ter za poslovilni govor. Žena Viktorija in sin Mišo Čejvan * * * Ob boleči izgubi drage hčerke Sabine se iskreno zahvaljujem kolektivu Emonine prodajalne na Vodnikovem trgu št. 5, sindikalni organizaciji E-Merkur ter vodstvu DO E-Merkur za denarno pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Mama Zekija Zahirovič * * * Ob boleči izgubi drage mame Ane Vetočnik iz Vodic se iskreno zahvaljujem kolektivu prodajalne na Vodnikovem trgu, kolektivu marketa na Prušnikovi 89 in poslovodkinjama marketa v Vodicah in na Skaručni za izraze sožalja, podaijeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tovarišici Seršenovi za besede tolažbe. Hčerka Angela Plahuta * * * Ob smrti moje drage mame Anice Česen se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v delovni skupnosti PS SOZD Emona za darovano cvetje, iskrene besede sožalja ter vsem, ki ste se od nje poslovili in jo spremili na njeni poslednji poti. Brane Česen * * * Ob smrti moje drage mame Anice Cvenk se iskreno zahvaljujem sodelavcem v Emonini Mesni industriji v Zalogu za izrečena sožalja, podaijeno cvetje in spremstvo na njeni poslednji poti. Ciril Cvenk * * * Ob boleči izgubi mojega brata Jožeta Slabeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v Emoninem Maximarketu za izrečena sožalja in darovano cvetje, kakor tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poti. Kati Mihelčič * * * Ob boleči in težki izgubi moža in očeta Franca Barboska se iskreno zahvaljujem kolektivu Emoninega marketa v Gornji Radgoni za izrečena sožalja, darovano cvetje, spremstvo na mnogo prezgodnji poti in vsestransko pomoč. Žena Marica z otroki * * * Ob smrti naše drage mame Roži Janežič se iskreno zahvaljujem njenim nekdanjim sodelavkam v delikatesi hotela Slon za vso izkazano pozornost in spremstvo na njeni poslednji poti. Hčerki Marina in Meta z družino 12. Btran E-informatot Novosti zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja Beograd, 28. septembra: Delegati Zvezne skupščine so sprejeli Zakon o temeljnih pravicah iz delovnih razmerij. V primerjavi s starim zakonom, ki je izhajal iz Zakona o združenem delu, novi zakon v luči podjetniške orientacije gospodarstva med drugim odpravlja monopol na delovno mesto in z delom pridobljene zmožnosti. Zveza sindikatov Jugoslavije je zahtevala, da je treba o vsebini predloga zakona voditi javno razpravo po delovnih organizacijah ali po podjetjih. Le-te so organizirali skupaj z občinskimi sindikati, zaključili pa sojih do petega septembra. V občini Ljubljana Moste-Polje so tako organizirali razprave po področjih dela za več organizacij v Emoni, v Saturnusu in v Gradisu. V vsaki od naštetih organizacij so pripravili izhodišča za razprave, ne le v dogovorjenem obsegu, pač pa gledano vsebino predloga zakona, v celoti. V razpravi, ki jo je v Emoni vodila predsednica meščanskih sindikatov Marija Fedran, so govorili o urejanju varstva pravic delavcev, o delovnem času, o spremenjeni vlogi poslovodnih delavcev, o kolektivnih pogodbah v podjetjih, o odpravi monopola na delovno mesto in drugo. Razpravljala so poudarili, daje predlog novega zakona preveč represiven, sgj daje vodilnim delavcem velika pooblastila, po drugi strani pa v njem ni zgjetih instrumentov odgovornosti za uporabo te moči, mogoče kdaj tudi njeno izrabo. Neravnovesje: večje pooblastilo - večja odgovornost se v praksi kaj lahko uporabi kot možnost šikane ali osebnega poračunavanja med delavci v proizvodnji. Samo poostritev sankcij za kršitve delovne discipline na delovnem mestu vedno še ne zagotavlja tudi odgovornejšega obnašanja do dela in delovnih sredstev, največjega možnega izkoriščanja znanj in sposobnosti delavcev ter podobno. O vsebini novosti iz zakona, po posameznih poglavjih, bomo pisali v naslednji številki. Do zaključka redakcije E-Informatorja Uradni list, kjer bo objavljen avtentičen tekst, še ni izšel. E. I. Republika Mali Ministrstvo za šolstvo Minister za narodno šolstvo Predsedniku Emone Spoštovani g. Predsednik! Ob povratku v domovino bi vam rad prenesel zahvale moje delegacije za odlični sprejem, ki ste nam ga priredili ob obisku v vaši deželi od 21. do 27 maja 1989. Želo si želim, da bi se tok plodnega sodelovanja, ki že obstoja med vašim podjetjem in mojo deželo še bolj razvijal in širil. Prosim vas, gospod Predsednik, da sprejmete izraze mojega globokega spoštovanja. Minister Divizijski general Sekou Ly t Vitez nacionalnega reda SOZD EMONA Sektor za marketing v skupnih službah EMONE Emonci, želite uspeti? Nudimo vam vse možnosti za uspešno delo na področju koordinacije nabave: • prehrambenih proizvodov in • neprehrambenih izdelkov Ce imate visoko izobrazbo ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri, ustrezno prakso na komercialnem področju, ter organizacijske in komunikacijske sposobnosti in poleg tega še ideje, kako vsak dan zahtevnejšim potrošnikom ponuditi širok izbor kakovostnih prehrambenih ali neprehrambenih izdelkov, vas vabimo, da svoje ideje uveljavite v Sektorju za marketing v skupnih službah EMONE. Prijavo pošljite na Službo za razvoj kadrov pri delovni skupnosti SOZD EMONA v desetih dneh po objavi. Pri tej službi dobite tudi morebitne dodatne informacije. Telefon: 441-085 ali interna 2114 in 2117. • PO TELEXU Globtrade Miinchen odkupil za 40 milijonov USD dolgov MUNCHEN, 6. okt. - V sodelovanju z Beograjsko banko je bil realiziran odkup jugoslovanskih dolgov v znesku 40 milijonov US dolarjev. Dolgovi so bili odkupljeni od različnih inozemskih upnikov preko Združene beograjske banke s sedežem na Cipru, v povprečni vrednosti 52 odstotkov od njihove nominalne vrednosti. Potrebna devizna sredsteva za njihov odkup je Globtrade oskrbel z avansiranjem bodočega izvoza tekstilne konfekcije KLUZ iz Beograda in RUDNIK iz Zgornjega Milanovca. Vse medsebojne transakcije so bile končane v mesecu septembru 1989. GLOBTRADE GmbH Miinchen • PISMO IZ MOSKVE Emona Commerce v novih prostorih Po dolgoletnem plodnem sodelovanju s Slovenijalesom na sovjetskem trgu je, naša organizacija v Moskvi odprla svojo predstavništvo. To dejanje nima le svojega , opravičila, pač pa je bila gledano poslovno, takšna odločitev že nuja. V zadnjih letih seje promet s tem, za Emono pomembnim zunanjetrgovinskim partnerjem povečal v tolikšni meri, da ga je bilo nemogoče voditi v okviru predstavništva Slovenijalesa. Podatek, ki govori temu v prid je povsem preprost: posli, ki jih je letno opravila Emona so predstavljali že 40 odstotkov celotnega prometa Slovenijalesa. Podjetje, ki je še pred ne-kaj leti trgovalo le z blagom široke potrošnje, je danes obseg poslovanja povečalo in postalo soliden poslovni partner mnogih sovjetskih podjetij, ki v medsebojni menjavi ustvarijo za več kot 40 milijonov dolarjev poslov. Z odprtjem lastnega predstavništva v Moskvi, kot tudi njegove izpostave v Minsku, v Beloruski socialistični republiki, so podani realnejši pogoji za še smelejši nastop Emone na omenjenih trgih. To še posebej velja za opravljanje poslov na področju kemije, agrokompleksa, opreme, prehrambenih in drugih izdelkov. Povečevanje obsega poslov daje tudi trdnejšo osnovo povezovanju naših podjetij v zahodni Evropi s sovjetskimi partnerji. Tu mislim tako na reeksportne posle, ali pa če gre za direktno povezovanje na osnovi valutnih barter poslov. Danes znaša na primer sam letni promet Globtrade Miinchen v okviru reek-sprotnih ali direktnih poslov skoraj 15 milijonov dolarjev. Podoben način poslovanja bi moral biti zanimiv tudi za naša druga podjetja. Tu mislim še posebej na Globtrade iz Italije in Avstrije. Sovjetski partnerji so za blago iz omenjenih držav več kot zainteresirani. Dejstvo je, da tudi predstavništvo do zdaj v Moskvi ni imelo dovolj prostorskih možnosti za opravljanje tako veiiKin poslov. Odprtje svojih in večjih poslovnih prostorov, naštete možnosti daje. Poslovanje pod tujim imenom, dolga leta samo z enim človekom lahko dajejo dobre rezultate do določene meje. Izhodišča so zdnj drugačna, kar med drugim pomeni, da moramo sodelovanje z našimi podjetji na zahodu intenzivirati... To velja tudi za naša predstavništva na vzhodu. Vzporedno pričakujemo od naših sektorjev v Emona Commerce, še posebej pa od Emona inženiringa veliko večji interes za širitev svojega nastopa ter tako večanje poslov. Odprtje • PREBERITE! Svetovalni inženiring Od službe družbenega knjigovodstva SR Slovenije, podružnice v Novem mestu, smo prejeli naslednji dopis, in ga objavljamo v celoti. Spoštovani tov. urednik! Ker se pogosto obračajo na nas vaši za davke in prispevke odgovorni posamezniki iz vaših skupnih služb, trgovin in obratov na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje vas prosimo, da v svojem glasilu objavite naše obvestilo, ki vam ga v prilogi posredujemo. Na podlagi izvedene predhodne ankete smo prepričani, da bo obvestilo za vaše bralce koristno. Zahvaljujemo se vam in vas lepo pozdravljamo! Služba družbenega knjivovodstva Novo mesto vas obvešča, da je organizirala svetovalni inženiring za prometne davke, davke in prispevke iz dohodka in osebnih dohodkov ter druge davčne obveznosti in prispevke. Svetovanje nudimo vsem pravnim osebam, občanom in delavcem. Pokličite (068) 23-132 (Toneta Krašovca) Dan inovacij v Emoni Skromnost je sicer lepa čednost, vendar to ne velja za skromnost pri rezultatih naših inovacijskih prizadevanj. Ko sem prevzel mesto predsednika centralne inovacijske komisije, sem smatral. da bo akcija - inovator leta, prebudila našo inovativno Trnuljčico iz spanja, pa nič. Kot da je bil dražljaj (priznanje, objava v našem glasilu, nagrada) premajhen, da bi v večjem številu naših sodelavcev vzbudil željo po inoviranju. Da bi spoznali kakšne inovacije smo v Emoni v zadnjem času izpeljali, smo se odločili, da vam jih predstavimo v obliki razstave v avli recepcije poslovne stavbe na Šmartinski in sicer v času od 16 do 28. oktobra letos. Oglejte si razstavo in postavite si vprašanje: Zak^j na tej razstavi ni tudi mojega deleža? Sem manj sposoben od teh, ki so si te stvari zamislili? Ali morda nimam pravega odnosa do problemov? Rešujem probleme tako, da se jim izognem? Vse je lahko inovacija, če seveda reševanja problema niste prepustili drugim. To pa ni inovacija. In kako priti do inovacije? Prvi korak je opredelitev problema. Ali jih imate - probleme namreč? Seveda jih imate in to najbrž prej preveč kot premalo. Dajte! Potrudite se in čim bolj natančno opišite problem, ki vas najbolj muči. Morda boste že ob tem, ko boste problem natančno opredelili, našli rešitev. Tudi če jo najdete, predebatirajte rešitev s svojim sodelavcem, šefom, ugotovite ali ste problem dovolj natančno opisali, opredelili. Ko bosta s sodelavcem prepričana, da je problem dovolj natančno opisan, nam to pošljite na centralno inovacijsko komisijo, da bomo iz teh problemov izoblikovali izziv - razpis za inovatorje. Naj se ti lotijo problemov, morda jim pa uspe kakšnega razvozlati. V podjetjih, kjer so se stvari lotili tako, se z rezultati zelo pohvalijo, zakaj se potem tudi mi ne bi inovacij lotili na takšen način. Dan inovacij je dan, ko se bomo o teh stvareh, upam vsaj, pomenili in morda tudi s svojim prispevkom pomagali prebuditi našo Trnuljčico. Dan inovacij je zamišljen kot posvetovanje, kjer bomo poslušali, kako zbuditi Trnuijčico, kako to delajo drugi, kako naj bi mi to počeli, pa tudi kot neposredno predstavitev naših problemov. Zato je pomembno, da jih poiščemo in predstavimo tudi drugim. Teden dni pred Dnevom inovacij pripravljamo razstavo inovativnih dosežkov članic Emone v avli poslovne stavbe, na Šmartinski 130. Razstava bo odprta štirinajst dni. Dan inovacij Emone bo 24. oktobra 1989, tudi v prostorih poslovne stavbe Emone na Šmartinski cesti. In kako bo potekal Dan inovacij Emone? • uvodne besede predsednika PO SOZD Emona, Mitje Sve-telja, • motivacijsko predavanje (predvidoma tovariša Jana, priznanega strokovnjaka • informacijo o ustanovitvi Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, Agroemona Domžale (Franc Peterlin) • aktualni razvojni dosežki v Emoni (o njih bo spregovoril dr. Karel Salobir), • ekološka problematika farme v Ihanu (dr. Lucijan Krivec) • zdrava prehrana • odmor, ki bo namenjen ogledu razstave inovativnih dosežkov • objava in podelitev priznanja Inovacija leta v Emoni za leto 1989 • predstavitev problemov, ki jih podjetja želijo rešiti s pomočjo inovacij (vsi zainteresirani) • okrogla miza o inovativnosti in inovativnih dosežkih (voditelj okrogle mize Pavle Kogej) • zaključna beseda (Andrej Jug). Ker je uspeh Dneva inovacij Emone odvisen od nas vseh, pridite in sodelujte s svojimi problemi in predlogi. Pomagajte sooblikovati samo posvetovanje, ponudite svojo rešitev, delujmo vsi v smislu - VSI DELAMO in ne bodimo opazovalci, ampak aktivni udeleženci v družbi inovativnih. Andrej Jug lastnega predstavništva je le predpogoj za modernejše if1 hitrejše delo v operativi. Višina realiziranjega prometa pa bo odvisna predvsem od tega, kako bomo sami k poslom pristopili. Trenutno so možnosti za povečanje poslov na področju agrokompleksa in prodaje opreme velike jn upamo, da teh možnosti rie bomo zanemarili. Povezovanje z Emona Inženiringom in naša večja angažiranost na trgih Sovjetski zveze, sta pogoj za p°' nudbo novih blagovnih skupin s strani omenjenih partnerjev. In še nekaj, kar ne smemo pozabiti: z odprtjem lastnega predstavništva so se nam povečale možnosti širitve naše ponudbe, našega sodelovanja s poslovnimi partnerji v Sloveniji, Jugoslaviji. In še kje v Moskvi smo? V ulic* Berežkovskaja št. 24/1. Telefoni: 240-35-77; 240-34-33; 240-42-66; Telex: 411-774 Telefax: 240-44-37 C. Malivojevii • DRUGI O NAS DELO Emona kupila blagovnico Astro Kolektiv s 155 zaposlenimi že posluje pod novo streho - Boljši odnos do kupcev LJUBLJANA. 10. okiobrf - Ljubljanska Emona je konec minulega tedna podpisala pogodbo o nakupu blagovnice Bežigrad (Astra). Kolektiv s 155 zaposlenimi je včeraj začel poslovati kot samostojno podjetje z omejeno odgovornostjo v okviru sozda Emona. Kupnino v višini 25 milijard dinarjev so prispevale članice sozda, j , hstranZ Tb°Ste PrečetJni, HESnii UUZEJ & ! KULTU*HO-,NFORMAajsl s is a* bodo morali biti bolj tržno naravnani, poznati bodo morali trg in se mu prilagajati. To v bistvu pomeni, da bi morali vedeti kaj ta trg hoče, kaj potrošniki želijo, potrebujejo, pričakujejo od ponudnikov in se temu nazaj s svojo prodajno in proizvodno dejavnostjo prilagoditi. Trije temeljni vidiki vsakega tržnega nastopa Kupcu je treba v tržnem nastopu zagotoviti: • zadovoljiti njegovo potrebo, • proizvod za zadovoljitev potrebe mora biti dovolj kakovosten, • konkurenčnost proizvoda za primemo zadovoljitev potrebe se pri kupcu potrdi predvsem v ceni izdelka. Prodaja je končna faza, ki jo mi hočemo doseči - z vsemi že naštetimi dejavnostmi in poddejavnostmi. Vedeti je treba, da se z aktom prodaje v modernem marketingu proces prodaje še ne zaključi. Sodobno trženje zazna tudi tako imenovane post prodajne storitve. Tu spremljamo, kako smo zadovoljili potrošnika, dobimo fe-ed back informacijo, na osnovi česar se potem odločamo za obnašanje in naše delovanje v naprej. To je pravi tržni pristop. Trgovinska mreža pri nas Za trgovino bi lahko rekli, da do zdaj potreb po nekem, čisto tržnem obnašanju ni imela. Če vzamemo do pred letom nazaj, je praktično prodala vse, kar je kupila. Letos seje ta trend nekoliko zasukal. Ni bilo mogoče več vsega prodati, kupec je začel odločati, kaj bo kupil in kaj ne. Vendar je tržna situacija zdaj takšna, da pospešuje delovanje motivov, ki silijo kupca, da kupuje vsevprek. Trenutno je takšen najbolj motivirajoč dejavnik nakupa inflacija. Če je inflacija skokovita, ko govorimo že o hiperinflaciji, potem marsikdo tudi kupuje zato, ker kupuje. Ima denar in ga nima drugam vložiti, kot v izdelke, za katere pričakuje, da jim bo cena hitreje naraščala kot njegovi dohodki in bo potem to blago pač kasneje koristil. To je eden od dejavnikov, ki onemogoča tržno obnašanje podjetij. Le-to je zopet v situaciji, da proda to kar ima - praktično vse; seveda pa to velja le za trajne dobrine. Inflacija v tržni situaciji dejansko zamegli marketinško orientiranje podjetja. Na strani potrošnje postane inflacija prevladujoči faktor. Potrošnik se ne obnaša več racionalno, deluje popolnoma na drugačen način, kot bi deloval, če tolikšne inflacije ne bi bilo. V trdnih gospodarstvih pri potrošnikih prevladuje motiv varčevanja, v stabilnih stanjih torej, medtem ko je glavni motiv v inflacijskih stanjih poraba. Čim prej je namreč treba denar porabiti, da ti ga ne razvrednoti inflacija, da ti ne razvrednoti nakup proizvodov. dr. Vekoslav POTOČNIK ŽELEZNA KAPLA/EISENKAPPEL 9135 A - 29 W61fl, Lobnik/Lobnig, Železna Kapla/ Eisenkappel A - 30 Tavčman, Lobnik/Lobnig, Železna Kapla/ Eisenkappel A - 31 Sadolšek, p.p. PRI IVANKI, Lobnik/Lobnig, Železna Kapla/Eisenkappel A - 32 Polanšek-Hojnik, Lepena/Leppen, Železna Kapla/Eisenkappel • Spomenik žrtvam A - 33 Peršman, p.p. PRI ANČKI, Koprivna/ Koprein, Železna Kapla/Eisenkappel • Spomenik žrtvam • Muzej NOB A - 34 Urbančič, p.d. Šejin, Bela/Vellach, Železna Kapla/Eisenkappel A - 35 Posojilnica Železna Kapla/Eisenkappel • Pokopališče, Reberca/Rechberg • Pokopališče, Železna Kapla/Eisenkappel A - 36 Varh, Obirsko/Ebriach, Železna Kapla/ Eisenkappel • Pokopališče, Obirsko/Ebriach A - 37 Novak, Obirsko/Ebriach, Železna Kapla/ Eisenkappel A - 38 Smrtnik, p.p. NA KEGLIŠČU, Korte/ Trogern, Železna Kapla/Eisenkappel A - 39 Hribar, p.d. Točaj, Korte/Trogern, Železna Kapla/Eisenkappel A - 40 Haderlap, p.d. Kovač, Obirsko/Ebriach, Železna Kapla/Eisenkappel SELE-BOROVLJE/ZELL-FERLACH 9170 A - 42 Oraže, p.d. Spodnji Jug, Sele Cerkev/Zeli Pfarre, Borovlje/Ferlach • Pokopališče in spomenik, Sele-Cerkev/Zell Pfarre A - 43 Dovjak, p.d. Zgornji Male, Sele Srednji Kot/ Zeli Mittenvinkel, Borovlje/Ferlach A - 44 Dovjak, p.d. Uštin, Sele Zgornji Kot/Zell Obenvinkel, Borovlje/Ferlach A - 45 Oraže, Pri Žagi, Sele Zgornji Kot/Zell Obenvinkel, Borovlje/Ferlach A - 46 Mak, Pri Francu, Sele/Zell, Zgornji Kot/ Obenvinkel, Borovlje/Ferlach A - 47 Spodnji Mlečnik, Sele-Zgornji Kot/Zell Obenvinkel, Borovlje/Ferlach A - 48 Mlečnik, gostilna Bajtiše/Waidisch, Borovlje/ Ferlach A - 49 Olip, Zgornji Čevh, Bajtiše/VVaidisch, Borovlje/Ferlach A - 50 Posojilnica Borovlje/Ferlach • Pokopališče, spomenik, Bajtiše/Waidisch • Pokopališče, Borovlje/Ferlach • Pokopališče, Glinje/Glainach SLOVENJI PLAJBERK/NVINDISCH BLEIBERG 9163 A - 53 Tschaschi, p.d. Pamž, Brodi/I.oibl, Podgora/ Unterbergen A - 54 Podnar, V Podnu, Slovenji Plajberk/VVindisch Bleibcrg A - 55 Olip, pri Strugarjah v Slovenjem Plajberku/ Windisch Bleiberg A - 56 Šašel, Slovenji Plajberk/Windisch Bleiberg • Spomenik pri Sašelnu • Pokopališče, Slovenji Plajberg/VVindiseh Bleiberg • Pokopališče, Podljubelj/Unierloibl, Podgora/Unterbcrgen ŠENTJANŽ V ROŽU/ST. JOHANN IN ROSENTAL 9162 A - 59 Hafner, p.d. Lapuš, Šentjanške Rute/ Rabenberg, Struga/Strau • Spomenik na Šentjanških Rutah/ Rabenberg A - 60 Posojilnica Šentjanž/St. Johann, Struga/Strau • Pokopališče, spomenik, Šentjanž/St. Johann • Pokopališče, spomenik, Kapla ob Dravi/ Kappel a. D. • Pokopališče, spomenik, Sveče/Suetschach, 9181 Bistrica/Feistritz A - 61 Gabriel, p.d. Tišler, Šentjanž/St. Johann, Struga/Strau A - 62 Mak, Mače nad Bistrico/Matschach, 9181 Bistrica/Feistritz A - 63 Zadruga, 9071 Kotmara vas/Kdttmannsdorf • Pokopališče, spomenik, Kotmara vas/ Kottmannsdorf • Spomenik Gašperju Prušniku, Kotmara vas/Kdttmannsdorf A - 64 Petrič, Novo selo/Neudorf, Kotmara vas/ Kottmannsdorf A - 65 Ogris, p.d. Miklavž, gostilna, 9072 Bilčovs/ Ludmannsdorf • Pokopališče, spomenik, Bilčovs/ Ludmannsdorf A - 66 Kumer, 9072 Bilčovs/Ludmannsdorf ŠENTJAKOB V ROŽU/ST. JAKOB IN ROSENTAL 9184 A - 69 Janežič, p.d. Lucman, Suha pri Podgorjah, 9182 Maria Elend A - 70 Gostilna Gabriel, Pri Hanzeju, Leše/Lessach, 9183 Podroščica/Rosenbach A - 71 Mikel, domačija Miklove Zale, Svatne/ Schlatten, 9183 Podroščica/Rosenbach A - 72 Schlapper, elektrotrgovina, Šentjakob/St. Jakob • Spomenik, Arihova peč na Poljani pri Svatnah/Schlatten A - 73 Uršič, 9582 Loče nad Baškim jezerom/ Latschach • Pokopališče, Loče/Latschach A - 74 Koča na Bleščeči, Slovensko planinsko društvo ZILJA/GAIL A - 76 Posojilnica Zilska Bistrica/Feistritz a.d. Gail • Pokopališče, 9601 Bekstanj/Arnoldstein • Pokopališče, Šentlenart pri sedmih studencih/St. Leonhart bei Siebenbrunn, 9601 Bekstanj/Arnoldstein • Pokopališče, Ziljica pri Podkloštru, 9601 Bekstanj/Arnoldstein A - 77 Zvvitter, Abuj, Zahomc/Achomitz, 9613 Bistrica/Feistritz CELOVEC/KLAGENFURT 9000 A - 80 Naša knjiga, Celovec/Klagenfurt, Paulitschgasse 5—7 • Pokopališče Loga vas/Augsdorf • Pokopališče, spomenik, Vrba/Velden • Pokopališče, spomenik, Šmartin na Dholici/St. Martin am Techelsberg • Pokopališče, spomenik, 9020 Celovec/ Klagenfurt, Trnja vas/Annabichl • Pokopališče, spomenik, 9065 Žrelec/ Ebenthal • Pokopališče, spomenik, Radiše/Radsberg, 9065 Žrelec/Ebenthal • Pokopališče, spomenik, Medgorje/Mieger, 9131 Grabstanj/Grafenstein • Pokopališče, spomenik, Svinec/Eberstein VELIKOVEC/VOLKERMARKT 9100 A - 83 Posojilnica Velikovec/Vdlkermarkt • Pokopališče, spomenik, Šentrupert pri Velikovcu/St. Ruprecht bei Vdlkermarkt • Pokopališče, Golovica/Wdlfnitz, 9433 Šentandraž/$t. Andra i. L. • Pokopališče, Lom/Lamm, 9112 Grebinj/ Griffen • Pokopališče, 9112 Grebinj/Griffen A - 84 Karlut, 9103 Djekše/Diex A - 85 Hren, Šempeter na Vašinjah/St. Peter am VVallersberg, 91000 Velikovec/Vdlkermarkt EMONA že dvajset let v Trbovljah: osemnajst članski kolektiv je ob dnevu republike praznoval svojo dvajsetletnico. Ob tem prazniku so kupcem pripravili akcijsko prodajo nekaterih živil, kot drugod v E Merkuiju, pa so tudi oni uvedli nakup na E-Kartico. V prvem mesecu so imeli že tudi nekaj takšnih nakupov. Poslovodkirvja Nada BIZJAK ob tej priložnosti pravi, da v vseh teh letih kaj velikega za izgled, vidnega na oko niso uspeli narediti. V vrsti želja se lahko pohvalijo, da so z obnovitvijo trgovine kot takšne že začeli. Predvsem sem sodi delna obnovitev bifeja, stranišč, večje načrte pa imajo za leto, ki prihaja. A. N. V letu 1989 se je medicinsko programiranega aktivnega oddiha udeležilo 260 delavcev iz naših TOZD, kateri so bili razdeljeni v 9 skupin preko celega leta. Program medicinsko programiranega aktivnega oddiha je potekal na športno rekreativnih terenih Term Čatež in sicer za vsako skupino 10 dni. Vsi udeleženci so bili zajeti v začetno testiranje, po katerem se določi intenzivnost programa. ter seveda tudi končni test. Končni testi so pri vseh udeležencih pokazali veliko izboljšanje funkcionalnih sposobnosti in izboljšanje psihosomatskega statusa vseh udeležencev. Rezultati testiranja dajejo tudi odgovore na samo kvaliteto programa, saj so z medicinsko programiranim aktivnim oddihom vsi izredno zadovoljni in si želijo, da se ta način preventivnega zdravljenja nadaljnje oziroma razširi na večje število udeležencev, tako da bi prišli vsi v času svojega delovnega staža vsaj še enkrat na vrsto. Zelo razvesljivo je, kar kaže število udeležencev, da so v nekaterih TOZD-ih prišli do spoznanja, da je preventiva mnogo boljša in seveda cenejša kot kurativa in to ta program daje, zato bi si morali vsi skupaj prizadevati, da ta program najde pot do vseh zaposlenih v Emoni, saj bomo samo zdravi in zadovoljni na delovnih mestih lahko prispevali k našemu boljšemu jutri. M. Težak Prednovoletni »živ-žav« so tokrat v Emona Centru, Nove Jarše v Ljubljani »otvorili« z darili, ki so jih pripravili za prvega darovalca v družinskem krogu - za Miklavža. V nedeljo se dobimo v Maxiju »Biti največji in takšen tudi ostati, je za delavce naše največje trgovske hiše poseben izziv«. Tako so v Maxiju sklenili, da odprejo vrata blagovnice tudi dve nedelji v decembru. Vrata blagovnice so bila odprta: 17. in 24. decembra, obakrat od 8. do 13. ure. Številni kupci, ki so izkoristili možnost nedeljskega nakupovanja, so bili s to novostjo zelo zadovoljni, tako, da bo Maximarket odpiranje vrat nedeljskim kupcem skušal obdržati tudi v bodoče. Sicer pa - zakaj se ne bi zgledovali po izkušnjah zamejskih tr-| govcev? Znani propagandni slogan »do-j bimo se v Maxiju«, dobiva tako; novi pomen, ki bo prispeval k večji popularnosti podjetja. P. GROZNIK ZAHVALE * ZAHVALE Ob boleči izgubi moje drage mame se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v skladišču II - sadje zelenjava za izrečena sožalja in denarno pomoč. Čedomir Petrovič * * * Ob izgubi našega dragega moža in očeta Ožeta Gorška, se najlepše zahvaljujemo delovni organizaciji Emona Transport kakor tudi vsem njegovim sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi poslednji poti. Iskrena hvala za cvetje, poslovilne besede ter vso ostalo pomoč. Družina Goršek * * * Ob smrti drage mame Hilde Povše se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v Emoninem tozdu Globus, prav posebno pa v sektorju sadja in zelenjave za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sočutje ob boleči izgubi ter za spremstvo v njen tihi dom. Marjana Povše-Maletič * * * Ko se poslavljaš od tistega, ki ti je ' dal življenje, spoznaš, da so trenutki sreče merljivi s sekundami, trpljenje in odpovedovanje - z urami. V dnevih žalostnega slovesa od mojega očeta, so mi stale ob strani sodelavke in sodelavci iz Emoninega Centra v Cigaletovi, posebno Tončka Gosarič iz marketa na Jami. Vsem se iskreno zahvaljujem za besede tolažbe, darovano cvetje in spremljanje očeta na zadnji poti. Marija Ahčin z družino Pravilna rešitev nagradnih E - magičnih likov Kvadrat A Emona, miner, onuče, nečak, areka Kvadrat B Vasil, agava, Samos, Ivona, Lasan Kvadrat C fosil, oliva, silak, Ivana, lakaj Kvadrat D Natan, anali, Taneč, aleje, Nicea Kvadrat E aktiv, Karla, Trier, Ilena, varan Nagrade Izžrebani so bili in prejmejo: 1. nagrado - darilni bon v vrednosti 350.000 din prejme Tončka Štefančič, E-Ilirija, Ilirska Bistrica; 2. nagrado - darilni bon v vrednosti 300.000 din prejme Jože Virant, DS PS, Šmartinska 130; 3. nagrado - darilni bon v vrednosti 250.000 din prejme Anica Ferkulj, E-market Savsko naselje, Luize Pesjakove, Ljubljana; 4. nagrado - darilni bon v vrednosti 150.000 din prejme Franc Cimerman, upokojenec hotela Slon, Prekmurska 3, Ljubljana; 5. nagrado - darilni bon v vrednosti 150.000 din prejme Iva Saccomandi, upokojenka E-Ilirija , Ilirska Bistrica. Čestitamo! Zvonetu Molanu v spomin Zvoneta Molana ni več med nami. Kruta in nasilna smrt ga je iztrgala sredi dela, ki ga je opravljal - vestno, strokovno in z vso marljivostjo kot je vedno znal, čeprav so se mu iztekali zadnji meseci pred zasluženim pokojem. Mnogo prekmalu smo se morali posloviti od priljubljenega sodelavca, tovariša in prijatelja. Pri svojem delu je bil vedno kritičen do sebe in tudi do drugih, skromnost in poštenost ni poznal samo v besedah temveč predvsem v dejanjih in prav zaradi teh človeških vrlin je bil med nami priljubljen, cenjen in spoštovan. Ko smo stali ob njegovem grobu smo se z vso bridkostjo zavedali, da smo ga izgubih za vedno. Večja kot naša, je bila bridkost njegovih dragih, s katerimi bi lahko preživel še vrsto srečnih in zadovoljnih let v novem domu, ki ga je s toliko ljubezni in odpovedovanjem gradil za jesen njegovega življenja. Zvone Molan, nam bo vsem ostal v trajnem spominu kot odločen, pošten in pokončen mož. Sodelavci KHZ.' HORTUS vrnili Mileni Levstek v spomin Zopet iz vrst upokojencev - izgu-bili smo dolgoletno članico, Mileno Levstekovo, nekateri so jo kar po domače krstili za Nebčevo Mileno. Direktor Nebec jo je leta 1951 pripeljal s seboj, ko je bil razrešen poverjeništva na magistratu MLO. Dva, trije rodovi smo doživeli Mileno in Nebca in v lepem spominu ju imamo. Veletrgovina »Prehrana«, je bila tedaj med prvimi v prehranski stroki in vsi zaposleni smo se tega zavedali. Trudili smo se, da smo delovno vnemo prenašali na sodelavce, bili smo vzgled mlajšim in gojili spoštovanje do starejših, da je bilo vzdušje v hiši prijateljsko in zato odlični delavni uspehi. Sodelavci smo jo cenili, saj smo imeli iste cilje - ugled in uspeh podjetja. Njeno življenje je bilo težko - ni poznala družinskega življenja. Zgo-dgj je izgubila očeta, skrbeti je morala za ovdovelo mater in bolno sestro. Bila je gospodar in rednik. Po upokojitvi je prišla med nas upokojence. S prirojeno natančnostjo in znanjem administracije nam je pomagala in zopet se je vključila v življenje, po tistem upokojenskem »dodajmo življenju leta«. Bili smo s teboj na zadnji poti - misli so se nam trgale, hitele so v tisto »Prehrano«, katero smo skupaj doživeli in bili srečni. Milena! Tudi tebi zahvala zato in še bomo mislili nate. Tvoji sodelavci in upokojenci Emone • NAGRADNA KRIŽANKA EMONE Poslovni partner Kolinska nagrajuje Nagradno novoletno skandinavsko križanko smo pripravili v sodelovanju z našim dolgoletnim poslovnim partnerjem Kolinsko. Izdelke HP Kolinske najdemo na številnih policah Emonine prodajne mreže, zato menimo, da zagnanim reševalcem rešitev ne bo delala prevelikih težav. Rešitev križanke pošljite do 10. januarja 1990 v zaprti kuverti na naslov uredništva; Emona, 61000 Ljubljana, Šmartinska c. 130 s pripisom: »Nagradna E-križanka«. Deset izžrebanih pravilnih rešitev bo nagradila HP Kolinska. Prvih pet bo prejelo pakete z izdelki HP Kolinske, pet pa jih bo prejelo reklamne čepice Top - flips. Nagrade bodo prejeli izžrebani po pošti. Pri reševanju vam želimo obilo ugankarskega užitka. Uredništvo Gost v križanki: Kolinska m s KRO- NOVA ŽENA i ■ BRION. OTOK VZHOD fOSFOR | »i ► 2 S s z OEL.ORG TONA IZDEL. KOLINSKE EGIP. _ BOG _ g = |iSš im , j|i ► 'l! ► DEL TELESA >■ ■^O i sa lis ja KOCINA PRITOK VOLGE -i-41 1' i RADIJ MAKED. PROSVETIT IZPUSC. KON. SAMOGLAS. PRIR. UMET. i GL. M. _PERUJA 3 ► Sui ž Pl ČAČAK GR. MIT. LOVEC IPIHiSAV —A 'W _ nnao AA01 O Im 4?f rti RADO CANKAR DELAV. NA DAN UUB.M. IME p MALI ZNAK LITER o Qu ZIM.OL. IGRE AFR. KOPITAR firaili. NJORKA IRAN. DENAR TOV. V RIBNICI - ► ORG. ZOR. NARODOV f ■s »><.;i o - Is iM "i ^ n Sj !|i RDEČI KRIZ s 1 s S n LU oc SSo-SeSs S ase LOJZE NOVAK REKA V ANGLIJI. 4^ Ali _ s S LONDON. PARK. P I i !, m/ i z Sp ► ODGO- VOR PREB. TRENTE fll^l ► 1 BLA- GAJNE 1 POLKROŽ ZALIV ► PRIST. VALŽIR < g X SLOGISTI ime Črke ENAKA SOGLAS. O O > s T POSRED- NIK BARVA ■ STAR ' SLOVAN PESNIK (EMIN) ■^m 11! m i BRAT SAMOST. MOJZESA! v SRBIJI SEjJ MORAVE ŽIVAL. USTNE a J. 4 ▲ NOBELU REKA V SZ ■ .»ara ► ZDRAV. RAST. ► PODPOR- NIK UMANOVO ■■ - ]fl «£ •O cc IME KALIFA 634-644 I fsi ST. MERA ZA TEKOČ. z s s ZDRAV. RAST. M gs §3 i1 1 Iz življenja Emona Kartice • Prve kartice so bile izdane ob Dnevu Emone, 10. aprila letos. • Število prodajnih mest v trgovinah, hotelih in E Globtouiju se je ves čas povečevalo. • Do srede decembra so v Interni banki izdali že 7500 kartic, s čimer ocenjujejo, da zastavljenim željam in načrtom Projekta E Kartica sledijo. Kako pa je bila E Kartica sprejeta med imetniki? Kje so zanjo izvedeli, zakaj so se zanjo odločili, kako z njo poslujejo? Na našteta vprašanja smo dobili odgovore v anketi, opravljeni na slučajnem vzorcu, ki smo jo izvedli po telefonu popoldne, 12. decembra letos. Predstavimo nekaj odgovorov: NATAŠA AUMAN, ekonomski tehnik: »Za E-Kartico so mi povedale sodelavke v službi. Všeč mi je, ker omogoča brezgotovinsko poslovanje, ni mi treba pisati čekov. S kartico kupujem predvsem živila.« NADA BALAŽIČ, ekonomist: »Za E-Kar-tico sem izvedela v Emoni, kjer sem tudi zaposlena. Zanjo sem se odločila zaradi dobrih pogojev, predvsem zamika pri plačilu.« NATALIJA BALOH, iz finančno računovodske službe E MIZ: »Za to novost sem izvedela iz E-Informatorja ter v E Centrih v Novih Jaršah in v Štepanjskem naselju. Zaradi zamika v plačilu, mi je ta način poslovanja zanimiv. Nakup s kartico teče brez težav.« STANISLAVA BRULEC, v. med. sestra: »Za kartico so mi povedale sodelavke v službi. Poslovanje z njo se mi, zaradi zamika pri plačilu in ponudbe, ki jo v trgovinah imate, zdi v redu. Kupujem živila in ostalo blago. Na trgovine pa se še nisem povsem navadila. V Maxi-marketu je zadnje čase težko najti prost parkirni prostor, Center v Jaršah še ne poznam dobro, tako da se še največkrat oglasim v Astri. Sicer pa imam ob vaši kartici tudi EUROCARD in seveda čeke. S ponudbo v Maxiju in na Vojkovi sem zadovoljna.« TATJANA TRATNIK, komercialist: »Za novost sem izvedela iz E-Informatorja, saj sem zaposlena v E Blagovnem centru in ko je časopis prihajal še na domač naslov, smo ga brali skoraj vsi. Za družinsko kartico smo se odločili predvsem zaradi inflacije, s postrežbo in plačilom z E-Kartico pa smo v trgovinah zadovoljni.« MARIJA DIMNIK, finančni knjigovodja: »Za novost sem izvedela v Emoni; zaposlena sem v E Commerce. Mislim, da bi morali biti limiti za nakup nižji, kot so, da ne bi bilo obresti na račune, ki pridejo vmes. Zneske bi morali obračunavati skupaj z izplačili osebnih dohodkov, kot to delajo drugod.« BOJAN MATKO, vodja E Centra v Dravljah: »Za E-Kartico sem izvedel že v času njenih priprav, na sestanku v naši organizaciji. Prav je, da našim kupcem omogočimo brezgotovinski nakup. Tako obdržimo stalne kupce, marsikdo pa se nam je na novo pridružil. Glede poslovanja mislim, da bi morali zgornji limit pri nakupu brez avtorizacije imeti takšen, kot na druge kartice (v decembru 200 ameriških dolaijev), prav tako pa bi morala biti dana možnost avtorizacije, vsaj dokler so odprte naše trgovine.« ZDENKA PIRNAT, ekonomski tehnik: »Mož je zaposlen v Jaršah, hodi v E Center in je domov prinesel prijavnico. Odločili smo se za družinsko kartico. Rabi nam predvsem za enkratne večje tedenske nakupe in za obisk Diskonta. Glede na inflacijo tako nekaj »prihranimo« v družinskem proračunu. Zaposlena sem v Kompasu, TOZD Magistrat, tako da imamo tudi EUROCARD in American Expres.« STANKO MLINAR, strojni tehnik: »Za vašo novost sem izvedel v E Centru v Kosezah, kjer sem dobil tudi prijavnico. Zakaj? Svoje dela inflacija, poleg tega pa smo stalni kupci v Centru v Kosezah. Pri poslovanju s kartico na blagajnah do zdaj nismo imeli pripomb.« JANEZ DOLENC, dipl. ekonomist: »Za kartico sem izvedel v Beobanki. Praktična je, ker ni treba s seboj nositi velikih količin denarja. Poskrbeti pa morate za večje število printerjev, za vsako blagajno, saj zdaj zaradi pomanjkanje le-teh v trgovinah pri blagajnah po nepotrebnem nastajajo vrste. Prav tako bi morali blagajničarke naučiti, kako se to dela. Z EUROCARDOM in American Expres takšnih težav nimam.« ANTON LERHER, dipl ing. metalurgije: »Za E-Kartico meje navdušil kolega v službi, v Kometu in Zrečah. Zanjo sem se odločil iz čisto ekonomskega razloga: visoke inflacije in zamika pri plačilu. Enkrat mesečno kupujemo v vaši trgovini v Zrečah.« JOŽEF MUROVEC, dipl. ing. računalništva: »Novost so mi predstavili moji poslovni partnerji - Emonci. Čeprav imam tudi druge kartice, je ta zanimiva, ker z njo lahko kupujemo živila. V trgovinah, žal še niso vse blagajne opremljene s printerji za E-Kartico, to pa ustvarja vrste in nestrpnost.« MARUA REŽEK, dipl. ing. računalništva: »Z novostjo meje seznanil sodelavec v banki, podrobnosti pa sem izvedela iz prijavnice. Ugodnosti: s seboj ti ni treba nositi goto-vme, svoje pa opravi tudi inflacija. Sicer pa kupujem največ v Maximarketu in v Kosezah. Nimam pripomb.« ALEKSANDRA KRAUT, zdravnica: »O tem mi je pripovedovala znanka, ki je zaposlena v Emoni. Doma sem blizu Maximarke-ta in tam tudi kupujem. Ta način poslovanja mi je všeč, saj mi ni treba tolikokrat na banko po denar, kot sicer. Sicer pa - kartico sem komaj dobila.« MIRAN SLAČEK, ekonomist iz Kopra: »Novost mi je predstavil direktor E Interne banke, na seji Izvršilnega odbora, ko so ta projekt še pripravljali. Pri odločitvi za kartico je svoje seveda igrala inflacija in pa dejstvo, da mi ni treba pisati čeka - delo imajo blagajničarke, jaz pa se samo še podpišem. Sicer pa kot izgleda, bom žal v prihodnje kartico vnovčeval lahko le še v Ljubljani.« ADELA ACKUN PODARIM DOBIM Ljubljana, 18. 12. 1989: E-Kar-tica v Akciji PODARIM DOBIM: Prvih šest srečnežev v prvem kolu žrebanja že lahko kupuje z E Kartico. Na podelitvi je srečnim izžrebancem generalni tajnik SOZD Emona Franc Molan med drugim poudaril, da je to prispevek Emone k razvoju vrhunskega smučanja pri nas, obenem pa Emona tudi na ta način v javnosti predstavlja E nakupovalno kartico. Vsaka kartica je na dan žrebanja vredna 500 DEM v dinarski protivrednosti kar vse je mogoče vnovčiti v Emoninih trgovinah, hotelih ali v turistični organizaciji E Globtour. A. N. Ulj W/m n ,!iin iriKtiO H A MICA