IZHAJA V SAK TOHKK. ČETRTEK IN SOBOTO. < vtna |i»Miiii;zni itpvillii Din 1'50. TRGOVSKI UST čascp^f za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno ISO Din, za Vfc leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Stev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958. LETO X. Telefon št. 552. LJUBLJANA, 8. januarja 1927. letelo n si. 552. ŠTEV. 2. Predlog finančnega zakona za 1. 19271928. Te dni so prodrle v javnost prve vesti o podrobnostih predloga finančnega zakona za bodoče proračunsko leto. Finančni zakoni so pri nas veliko večje važnosti nego v drugih državah, kjer se nanašajo samo na strogo proračunske zadeve, dočim se pri nas s finančnimi: zakoni zasilno uravnavajo ali izpreminjajo posamezna določila veljavnih zakonov. Naši finančni zakoni so torej specrjelno za gospodarstvo velikega pomena. Novi finančni zakon se v tem pogledu ne razlikuje od prejšnjih finančnih zakonov, iz katerih recipira večino le-gislativnih odredb. Neizpremenjene ostanejo predvsem davčne odredbe, ako ne upoštevamo rcpremembe glede obdačevanja pokojninskih prejemkov starovpokojen-cev. Edino olajšavo glede davkov vsebuje 21. 77 predloga, ki določa, da se davkoplačevalcem, katerim je leta 1926. uničila povodenj posevke, ne predpiše, odnosno ne izterja dohodnina za 1. 1825 in 1823. Pač pa se kaže v predlogu tendenca, da se poostri dovoljevanje samoupravnih doklad na neposredne davke in odobravanje za pobiranje samostojnih davščin in naklad za samoupravne namene. Člen 6. predloga določa glede samostojnih davščin in naklad za samoupravne namene sledeče: »Županije, okrožja, okraji, mestni senati in občine ne smejo uvajati, odmerjati in pobirati nikako naklado, takso, trošarino ali tem slično dajatev, ako nimajo za to zakonskega pooblastila, vsako uvajanje novih ali povečanje starih zakonsko dovoljenih naklad mora pa predhodno oceniti in odobriti minister za finance.« S tem določilom se za celo državo zakonsko uveljavi, odnosno razširi razpis ministra financ, ki prepoveduje pobiranje prevoznih in izvoznih taks od strani občin. Glede samoupravnih doklad na neposredne davke določa čl. 73 sledeče: Oblastne, okrožne in okrajne doklade na neposredne davke preko 100%, občirtske pa preko 300% dovoljuje minister za finance za Srbijo in Črno goro neposredno, za ostale kraje pa preko svojih delegatov, odnosno oblastnega direktorja. Samo proračune mestnih občin, če predvidevajo izdatke preko 3 milijonov dinarjev, odobrava minister za finance sam ne glede na višino dokladnega odstotka. Samoupravna obremenitev v sedanji izmeri tako občutno obremenjuje naše gospodarsko življenje, da moramo le pozdravljati, da je tudi državna uprava uvidela, da je v tem pogledu nujno potrebna stroga kontrola. Samo obžalovati moramo, da se tudi za občinske doklade ni določila meja vsaj s 150%, ker ravno v občinskih zasto-pih se največkrat uveljavljajo uplivi, ki niso ravno prijazni podjetništvu. Za eospodarske kroge je izredne važnosti čl. 183 predloga, ki se glasi: Nobena terjatev, čeprav temelji na pravomočni sodbi ali drugi listini, se ne more eksekutivnim potom izterjavah iz državne imovine. S tem določilom se hoče država zavarovati pred eksekucijami, katere se vodijo vedno pogostejše proti njej, ker ne poravnava redno svojih obveznosti napram 'raznim dobaviteljem. Sicer je hotela to določilo nekoliko omiliti s Členom 31., s katerim pooblašča ministra financ, da izda za poravnavo državnih obveznosti iz prejšnjih let državne bone proti 6% obrestim za ce- lokupno vsoto 150 milijonov Din, vendar pa ta kompenzacija niti izdaleka ne odtehta dalekosežnosti imunitete, katero zahteva država za se v eksekucijskem postopanju. Državi gredo brez dvoma posebni privilegiji, a teh ne sme izrabljati za oškodovanje gospodarstva, na način, ki ovira razvoj in razmah privatnega podjetništva. Izmed carinskih odredb izpreminja predlog čl. 126 carinskega zakona v tem, da zvišuje kazen za ladje, ki pristanejo ob inozemskem bregu od 1000 Din na 10.000 Din, členu 131. carinskega zakona pa se doda nov odstavek sledeče vsebine: Ako se ob prvi ali ob ponovni licitaciji ne doseže cena v znesku, s katerim je blago obremenjeno iz naslova carine in ostalih davščine ali taks, ki se pobirajo na carinarnicah, odloča o pravomočnosti take predaje minister za finance, ki je pooblaščen, da po prostem pre-vdarku določi, kaj naj se z blagom zgodi, ako prodaje ne odobri. Zakon o kaldrmini, ki se pobira na carinarnici, se s čl. 87 predi :ga izpre-meni v toliko, da smejo občine porabljati kaldrmino tudi za graditev carinskih poslopij in skladišč, vendar pa v tem primeru niso upravičene zahtevati za uporabo takih prostorov od carinarnice kake odškodnine. Ostale legislalivne odredbe predloga so sicer tudi splošno važne, vendar pa za gospodarstvo ne prihajajo v taki meri v poštev, nego navediene. V zadnjem času se je govorilo, da se hoče s finančnim zakonom naložiti delniškim družbam, da mora o en del svojih rezervnih fondov nalagati v državne papirje. Tega določila predlog ne vsebuje. Posrečilo se je torej za enkrat preprečiti omenjeno namero, ki bi brez dvema občutno škodovala našim delniškim društvom. UMESTNA ODREDBA. Odbor za oceno državnih nabav je naslovil pred kratkim na vsa merodrjna oblastva okrožnico, v kateri gra.a, da se mu pošiljajo zahteve glede naknadnih del in večja dela, das-i kredit za taka dela ali sploh ni zasiguran ali pa le deloma, odnosno so predmetna dela že dovršena. Odbcr opozarja na določilo čl. 95 zakona o državnem računovodstvu in zahteva, da se mu pošiljajo predlogi za državne nabave preko 100.000 Din, predno se z delom še prične in le takrat, ako je kredit za delo že na razpolago. VAZNA ODLOČBA DRŽAVNEGA SVETA GLEDE EMISIJSKIH TAKS. Od 1. januarja 1919 dalje so zavezani emisijski taksi tudi ažijski prejemki ob emisiji delnic na podlagi zakona o taksah in pristojbinah, ki stopijo v veljivo dne 15. novembra 1923. Od ažija je bilo treba takrat torej plačati emisijsko takso naknadno. Ob tej priliki so se postavljali davčni uradi na stališče, da ob naknadnem plačilu niso odbitni dejanski stroški za emisijo delnic, češ da predmetno določilo zakona velja samo pro futuro in se torej ne nanaša tudi na naknadna plačila. Na konkretno tožko je Državni svet 27. oktobra 1928, št. 37943, odločil, da naziranje davčnih uradov v tem pogledu ni utemeljeno v zakonu in je tožbenemu zahtevku, da se dovoli emisijske stroške odbiti tudi ob naknadnem plačilu, to je za ažijo, dosežen pred 15. novembrom 1926, v polnem obsegu ugodil. Devize 1926. Leto lr23 je pomenilo za večino vrednot dobo nadaljne stabilizacije in nadaljevanje procesa, ki se je pričel leta 1823. Od dveh velikih evropskih novčnih zvez, skandinavske in latinske, obstoji sedaj samo še prva in se bliža Svoji popolni obnovi; švedska in danska krona sta svojo mirovno pariteto skoraj dosegli, norveška ji je zelo blizu. Nasprotno se je pa latinska unija lotos tudi juridično razdražila, ko faktično itak že dolgo časa ni več ob- stojala; začela je Belgija z osnutjem nove vrednote, »belga«. Na novo je prišla med vrednote ogrska vrednota peng6, o kateri obširno poročamo V dragem članku. Da moremo spremembe tečaja raznih evropskih enot primerjati, navedemo tečaje borze T Newycrku, ki je bila tudi letos za Evropo merodajna. V tabeli so navedeni devizni tečaji za 10.000 enot, za Lan* don za 100 funtov. 1. I. 1926 1. IV. 1926 1. VII. 1926 1. X. 1926 15. XII. 192* London 485.12 436.25 486.62 485.25 485.— Amsterdam 4f 25.— 4009.— 4017.— 4004.— 3998.— ‘ Stockholm 2681.— 26^2.— 2383.— 2374.— 2672— : Kcebenhavn 2470.— 2618.— 2653.— 2366.— 2853.- Berlin 2380.— 2381.— 2381.— 2332.— 238f>.— Orlo 2134,— 2143,— 2196.— 2190.— 2525-— . Ziirich 1 32.— 1 26.— 1936.— 1 33.— 1932.— ; Madrid 1412.— 1416.— 1612.— 1515.— 1525.— Dunaj Varšava Ul^- 1412 — 1425.— 1425.— 1412.— llSO.— 1252.— £74.— 1112.— 1114.- , Bruselj 453.— 364.— 271.— 271.— 1392.—1 , Rim 413.50 412.37 358.— 377.— 458.— .; Pariz 376.— 314 — 208 — 281.-. 399.— Praga 216.— 296.25 296 25 2°6.25 * 296.25 Bel?rad 177.50 178.— 177 50 176.75 176.75 . Helringrfors 252.— 253.— 251.50 251.— 251.— . Bukarešta 46.— 41.25 46.— 51.25 48.50 ; Sofia 72.25 73 — 72.50 72.50 72.50 Budimpešta 0.141/a 0.14U 0.14V4 0.14*4 0.14% Visokovredni tečaji dolarja in funta so se ohranili tudi lani. Funt ni vsled štrajka nič izgubil in se je stalno držal paritetnega tečaja. Tudi holandski goldinar in švedska ki ona sta imela miren razvoj. Danska in norveška krona sta stremili po mirovni pariteti; danska ji je prišla na 1% blizu, norveška za na 7 %. Če pa pomislimo, da je bila notacija danske devize leta 1825 1750 in notacija norveške devize 1550, vidimo, da sta se obe valuti tekom dveh let dvignil za 70%, in bo najbrž letos skandinavska novčna zveza spet vzpostavljena. Nepomembno je bilo kolebanje nemške marke, švicarskega franka, avstrijskega šilinga, češke krone, dinarja, finske, bolgarske ln ogrske enote, nekoliko večje v Bukarešti in precej večje v Madridu. Poljski zlat je v drugem lanskem četrtletju vsled nepojasnjenih gospodarskih razmer šel zelo nazaj, a je to nazadovanje v dragi letni polovici popravil. Od vrednot nekdanje latinske unije omenjamo najprvo »belgo«. Belgijski frank je bil lani zelo nemiren in je zgubil v par mesecih skoraj po- lovico svoje vrednosti. Belgijci so ga hoteli oprostiti tečajnega razvoja fran»-coskega franka in se jim je to v ckto* bra posrečilo. 27. oktobra so vpeljali' »belgo« = 5 frankov in se njen tečaj od tedaj ni skoraj nič spremenil. Ten5 denca francoskega franka je bila od od začetka zelo slaba, najslabša v ju4 niju, in se je nato rapidno dvignila, skoraj na 400; dvig od 1. julija do 16» decembra znaša skoraj 50%. Ni pa Se gotovo, če bodo frank stabilizirali« večkrat že smo govorili o tem. Tum lira je imela nemirno leto. Pet mesecev je bila nekako stabilizirana na ca 400, je šla nato za frankom in je de segla 20. julija svoj najnižji tečaj, 318$ 1. septembra je bila že spet na 378, 1. oktobra na 377: nato je šla zelo hj4 tro navzor in je prišla sredi decembra nad 450. Italijanska vlada hoče njen tečaj kolikormogoče stabilizirati, ker je tako kolebanje gospodarsko zelo škodljivo; ni pa doslej še prav nič znano, kakšna bo podlaga stabilizacije. ‘ 1 belga = 5 frankov. Oblastna samouprava v pri meri z deželno samonpravo. (Konec.) Samo ena izjema od teh načel obstoji in ta je v samoupravnem zakonu izrecno določena: odobravanje občinskih proračunov v smislu čl. 93, drugi odstavek samoupravnega zakona. Ta določba gotovo ni v skladu z načelno ureditvijo razmerja med državno upravo in samoupravo, po kateri pripada nadzor na občinsko samoupravo samo državi in nikakim višjim samoupravnim edinicam. Od tega načelnega stališča dopušča srbijansko zakonodajstvo samo eno Izjemo: proračune srbijanskih občin je odobraval okrožni odbor. To bo najbrže tudi edini razlog izjemi čl. 93 samoupravnega zakona. Pridemo do zaključka, da prejšnja inštanca in nadzorstvena zveza med občino in deželo ni prenešena na ob- i lastno samoupravo, razen proračun- I skih zadev. Z dragimi besedami: obstoječa instančna pot ostane z oživo; tvorjenjem oblastnih samouprav ne1 spremenjena. Iz povedanega sledi, da je ta instančna pot vse prej kot jasna in preprosta. Potrebna je poenostavi ljenja in preciziranja, na kar naj bo ii ozirom na načrt novega občinskega zakona opozorjeno. Danes se n. pr. V cestnih zadevah dogaja, da odredi ote činski odbor popravo občinskih potov, stranka se pritoži na glavarstvo, gla* varstvo pošlje spis velikemu županu; veliki žunan gradbenemu ravnatelj4 stvu, gradbeno ravnateljstvo okrajni mu zastopu, ki reši pritožbo ln sedaj šele se odpre pot na upravno sod!85& Predno je stvar končno razsojena; pretečejo meseci in leta, stranka imi pota in stroške, ne1 ve, pr} čem je Hi cesta ostane ves ta čas hepopfavljeri#’. Ako naj bodo naše samouprav*; posebno občinska in oblastna, reanSM-no samo-upravne, potem je dovolj, da se državni nadzor omejuje rta poslovanje samoupravnih organov na splofr <*o in ni treba, da potegne država in-Btančnp J>0^v spornih zadevah s Iran k •na svoje, na državne organe. Sporne vadeve strank naj bi se v upravni in-»tančni 4>w>ti do&pnčrio rešile v okviru aiotične'. ilainouprave same, pritožba •naj bi šla od samoupravnega odbora »na samoupravno skupščino in odtcd 'ložba na upravno sodišče. Saj so vendar tudi upravna sodišča nadzorni or-jgan in sicer državni nadzorni organ. Ko tako primerjamo bodoče oblast--oe in bivše deželne samouprave, ne •fijore ostati neomenjena še ena bistvena razlika med njimi. Tiče se gospodarstva. Deželna samouprava si rje 6ama sestavljala svoj proračun in .^a samostojno kontrolirala. Celo c. kr. ^računski sodni dvor ni imel tu inge-♦ence. Z oblastno samoupravo je to bistveno drugače. Res, oblastna skupščina sestavlja oblastni proračun, toda mora ga poslati finančnemu ministru na odobritev. In tu ima finančni •minister veliko moč, tako da more tiblastno samoupravo paralizirati. Do-fina more namreč veliki župan uredite in sploh vse sklepe samouprave ^presojati samo z vidika zakonitosti, ■ne presoja .finančni minister oblastnega proračuna samo z vidika zakonitosti, temveč tudi z vidika umestnosti Zoper presojo z vidika umestnosti f>a ni tožbe na državni svet in ima torej minister zadnjo besedo, osnovano ■*a svojem »elobodnom nahodjenju«. To pomeni, da bo samouprava »u tak-■voj zaVisnosti od centralne uprave, da če se moči razvijati samo u onoj nierl, u kojoj joj centralna vlast do--jpusli.c (Slob. Jovanovič.) Splošno se sodi, da »o oblastne samouprave dediči deželnih samouprav posebno glede deželne imovine, deželnih skladov in gospodarskih podjetij. Dvomimo, da bi bilo to tako sigurno. Predvsem je treba v tem pogledu ■ugotoviti, da v javnosti glede pravnih razmer deželne imovine ni dcsti več znano kot to, da se naha a v državni cskrbi. Vprašanje lastnika deželne Jmovine je pa v zraku. Prehodna navedba nima nobene določbe, posebnega zakona tudi ni. Točka 8 prehodnih določb samoupravnega zakona odreja potrebno le glede prenosa sa-inoupravne imovine okrožij v Srbiji 4n županij iz bivšega ogrsko-hrvat-vkega področja, molči pa popolnoma o deželni Imovini iz bivšega avstrijskega področja. V tej zvezi naj bo omenjeno, da se je pojavilo mišljenje, da je ta Imovina na podlagi mirovnih f>ogodb prešla v državno last. Tudi to mišljenje ni neizpodbojno, kajti zadevni člen 208 senžermenske mirovne pogodbe določa, da preide^ deželna Imovina brezplačno, ne določa pa nič o tem, na koga preide. Deželna imo-•■vina daje ugodna tla za strankarska Korita; vprašanje njene lastnine utegne povzročiti hude boje. LISTEK. tj. čurčin: Vprašanje organizacije zunanje službe. (Nadaljevanje.) Druga potrebna posebnost uradni fcov zunanji službe obstoja v gotovi družabni spretnosti, katera se po naravnih dispozicijah hitreje ali počasneje razvija- Za dobro kretanje v družbi je podlaga domača vzgoja, katero je kasneje v praktičnem življenju 3ežko nadomestiti. V družbi ni mesta «a neuke in ‘plašne mladeniče, ki se •ne spoznavajo in ne razgovarjajo z nikomur, v pretirani skromnosti stoje osamljeni in jo pobrišejo pri prvi priteči. Zato se domača vzgoja izpopol-družabno vzgojo mladih urad-nikov. PpKneje, ko pride uradnik na «*ri$je in samostojno mesto, spretnost ^ifd^pbro kretanje v družbi ne zadostuje vet V^e bolj potrebna je repre-j^intanc^prl kateri igra denar vedno «pdpejšo (dogo, Zaman je pri zunanji ^užbi «8H}co. aeklamovanje o demokratizmi*; .politike, finančnike in go-predstavnike spoznal bo Imovit, nosfo^fuben svetnik in konzol 5}itreje>,4n žje nego najbolj nadarjeni *U?om*k «a gtedljivec; ker pa. more dr- Dosedanji podatki nam zadostujejo, da pole^nemo bilanco. Vidimo, da je bila bivša deželna samouprava le velik gospod, prav pravcat naslednik nekdanjih deželnih slanov. Vidimo tudi, da daje samoupravni zakcn oblastnim samoupravam obsežen delokrog, da pa je ta delokrog zgolj gospodarske in skrbstvene narave, tako da bi ga s pravnega in s političnega smiišča lahko izvrševala lahko tudi večja občina, delniška družba ali celo premožen posameznik. S pravnega stališča se nahajajo oblastne samouprave skoro v istem položaju kot pridobitne družbe ali društva po dru-š.venem zakonu. Političnih pravic nimajo in zato političnim, vladnim in zakonodajnim faktorjem ne v slabem, temveč tudi v dobrem ne bodo mogle kljubovali. Zato mislimo, da je pre-uranjeno, če se pričakuje od oblastnih samouprav izdatno in trajno zboljšanje naših razmer, bodisi gospodarskih bodisi upravnih. Nasprotno, dokler se naša centralna uprava in naša zakonodajna skupščina ne bosla korenito reformirali, se tudi naše razmere ne morejo zboljšati. Kupujmo in podpirajmo ilumafi izdelek. uvrMiiu KOLINSKO CIKORIJO EKSPOZE NOVEGA MINISTRA ZA FINANCE. Minister za finance dr. Bogdan Markovič ^e pedal na zadnji seji linančnega odbora eksp.ze, v katerem je uvodoma obravnaval tehnično stran novega proračuna. Mnenje je, da bi bilo potrebno, proračun razdelili na dva dela in sicer na preračun državnih prejemkov in izdatkov in na preračun prejemkov in izdatkov državnih pjd„elij. V nadaljnih izvajanjih je naglašal potrebo dotre finančne uprave, ker brez dobre uprave je nemogoče zadovoljivo upravl.ati državne iinance. Prorafun je zelo omejen na skrajne pclrebe in je za 13C0 m lljcnov niž^i nap ram prvotnim zahtevam posameznih resorov. Med izdatki je omenjal pokojnine in izjavil, da se morajo revidirati na eni strani glede izmere, na drugi strani pa glede pravice na pokojnino. Glede davkov je minister rjavil, da se po njegovem mnenju postopoma bližamo davčnemu idealu enakomerne davčne obremenitve, zakcn o izenačenju neposrednih davkov pomeni v tej smeri precejšen korak naprej in zahtevati moramo, da se čimpreje uveljavi. Med vzroki gospodarske krize navaja tudi prekomerne davke, katere bo treba brez ozira na negativen finančni efekt znižati. V nadaljnih izvajanjih se je bavil g. minister s stabilizacijo dinarja, kreditnimi prilikami v naši državi in z uredtvijo državnih dolgov. žava le v omejeni meri plačati reprezentanco šefov misij, in sicer onih, ki so na najvažnejših mestih, ne pa vsega osobja v inozemstvu, bi bilo potrebno, da se gotov procent osobja izbere iz imovitih . krogov, seveda vedno predpostavljajoč, da so ti mladeniči tudi sicer sposobni za to kariero. Iz istih razlogov je pogoj za ženitbeno dovoljenje uradniku zunanje službe, da prinaša žena v zakon premoženje. Upravičena je vsekakor največja pozornost ob izbiranju uradnikov za zunanjo službo glade njihovega značaja. Tajnosti, koje morajo kljub vsej borbi proti tajni diplomaciji čuvati, so dostikrat za državo usodepolnega značaja. Mišljenje, mentaliteta in pravec vzgoje in izobrazbe bolj vplivajo na pravec politike same, nego zvijače in intrige, ki so le dosti slabša vrsta taktike. Uradniki zunanje službe imajo če-sto tudi upravljati večje vsote tujega denarja. Zato je treba izključiti ljudi sumljive preteklosti, kompromitirane, koruptne in lahkomiselne elemente in igralce. Vendar se ta previdnost v izbiranju kandidatov ne sme jemati za izgovor, da se rezervoar, iz kojega se črpajo te delovne sile, uravna po strankarskih in drugih nagibih, in da se gotove pokrajine in gotovi sloji predpostavljajo drugim. Vmešavanje v notranjo politiko v splošnem nepovoljno PEN GO. S 1. januarjem prešla Ogrs a k novi vrednoti, k Pengii. Po sl vens. o bi se to reklo, trd, kovan, žvenketaj _č denar; prav pnpravnj ime. V sled s.L.ov z inozemstvom ima ta spren.eii.ba p men tudi za vse druge l.r. ge, Ui.o za finun_ne kot za trgo-vs. e. Nova ogrska va.uta bazira na z L tu; r.a 1 kg čilega *Iata pri_e o800 pengb. D oedaiijia l-.iiOO ogrskih kron je 1 pengo. V ziati parKeti je 1 zlati funt enak 27 83 pengo, 1 zlati do.ar 5.72, 1 zlati holandski goldinar 2.3, 1 zlati frank 1.1, 1 švedska zlala kr.na 1.53, 1 zlata marka 1.362, 1 avsiri.s..i zlati šil.ng 0.8, 1 zlati goldinar 2.76, 1 zlata kror.a 1.16 pengo. 'torej je 1 pengfl ca 10 dinarjev. Vsi državni in občinski rakuni se vodijo od 1. januar.a naprej v pengti, ta vrednota je obvezna. Tudi trgovci mora j) knjige, račune itd. ved.ti odslej v pengo, v kronah označene cene ne veljajo več. Preračunanje kron v pengo se izvrši z del.tvijo z 12.500; odlomki pod pol he--lerja se opustijo, odlomki nad pol heler-ja se računijo kot cel heler. Tudi inozemstvo se mora navadili na novo enoto. Menice, če^i itd., vse se mora glasiti odslej na pengd. Deli z 12.500 in boš dobil novo enoto. Ker bo prilagrditev na novo enoto trajala seveda precej ča_a, ima Narodna banka p.a.icc, da pusti na krone glaseče se bankovce tudi še po 1. januarju v prometu. V svrao la.je-.a prehoda bo vpoklicala vlada najprvo bankovce, glaseče se na lOO.OCO kr.^n in manj. Ti bankovci ostanejo zakonito plačilno sredstvo do 30. jun.ja 1927 in jih bo od tedaj naprej s* oz tri le la spre emala samo še Narodna banka. Bankovci na 500 0C0 in 1 mi-l.jon kr.n ostanejo še nadalje v prometu. Ogrska se kljub vsem težkočam ni ustrašila, da vpelje novo enoto; vzrok je ta, da je zgubila krona po vojski svojo vrednost v ta.vi izmeri, da ni imela nobene praktične vrednosti več. Teoretično j e pač vsaka stabilna vrednota enako vredna, krona je stabilizirana in bi bila kot taka estala lahko še nadalje. A praktično je to nekaj drugega; niile se ko-piujo, števila so ogromna, napa.i je velijo, čas se zamudi in dela je dosti; zalo je bila višja enota na vsak način potrebna. Primerjajmo Rusijo, ko so kar 1 milijon napravili enak enoti, ali pa Nemčijo, ko je čez noč prejšnjih 4.2 bilijonov mark postalo 1 marka. O načinu spremembe so se vel.ko posvetovali. Najprvo so priporočali zlato krono ali angleški šiling, nato pa avstrijski princip deLtve z 10.000, drugi tudi delitev z 20X00. Slednjič so se cdločili za razmerje 1 :12.500; to razmerje je nekako v sredi med zlato krono in med 10.000-kratno vrednostjo dosedanje papirne krone. Zman.šani nakupni moči prebivalstva je s tem pač ustreženo, isti nagibi eo vodili tudi Belgijce in Avstrijce. Seveda je del.tev z 12.500 za navadnega človeka precej težka in mu boš težko do- vpliva na zunanjo kariero in zato se mora ista strogo prepovedali uradnikom zunanje službe. Že sama okol-nost, da mora v mnogih ustavnih državah biti minister za zunanje zadeve izvoljen za narodnega poslanca, ga napravlja odvisnega od mandata in od njegovega mesta v inozemstvu, edvzema del njegovega časa in njegove energije od zunanje službe in vlači tudi nehote vplive iz volilnega središča v uradniški problem te službe. Kar se tiče elementov, iz katerih se se sestavlja današnja zunanja služba, je v njihovih kadrih vseh evropskih držav izzvala vojna občutno krizo. Cim je vojna izbruhnila, je javnost obdolžila predvojno diplomacijo, da je ni preprečila, a kasneje jo je obtožila radi dTaginje, ki jo je vojna povzročila; ker je za časa vojne generalni štab imel v politiki glavno besedo, izglodalo je nekaj časa, da bo vojak osvojil tudi domeno zunanje službe, ker se je sklepalo, da bo oni, ki vodi vojno in orožje, znal voditi tudi politiko in njena sredstva. Ko je ta iluzija z di-plomatizujočimi generalštabnimi oficirji propadla, došla ja ona s protivniki tajne in pristaši slabo pojmovane javne diplomacije. Namesto z diplomatsko izobrazbo stepili so v diplomatsko areno politiki iz parlamenta, učenjaki in strokovnjaki, ki so se prcstoduS- povedal, da lahko ] ar z 8 množi, namesto da bi z 12 5 delil. Ker je ta prehed ne-obhodno potreben, se bo najbrže prav hitro tevrš.l. Da bi peng5 1 aj na cene vplival, tega • pač nihče ne pr.eakuje. Morda bo kdo malo p .skušal a ravnovesje bo kmalu spet vzpostavljeno. Psihologifno si pa od kovanega denar,a isto obetajo kot pri ras. Pridemo nazaj k žvenketajočemu denarju, vemo, da je nel aj vreden, lo nam vrne s;ret zaupanje vanj in nas bo-dri k varfeTanju. Prej pa na vis ke vsote se glaseči bankovci niso bili nič vredni in jim nihče ni nič zaupal. Veli c psiho-b.gični moment je tu notri. Resnični prehod k novi vrednosti >e važen do?o:lek v gospodarskem živl enju vsakega naroda. To bomo imeli priliko epazovrti na Ogrskem in smo imeli še v veliko večji meri priliko opazovanja na Nemškem. AMERIKA BO PRIZNALA SOVJETSKO RUSIJO. Kakcr poročajo iz Wcshingtona je senator B rah i jav.l, da namerava v ae-ratu vprizonti a cijo za priznanje 80-v„et3ke vlade. Predsednik l omisi.e u .unanje zadeve ugotavlja, da waSiing tons\a vlada nima nikakih povodov, da bi nadaljevala z ignoriranjem obstoječe moskovske vlade. Anglija, Nem ija in druge države strašijo s l-omunlsiiinim strašilom, da bi preplašile Ameriko, medlem ko iste države imaji ^d trgovanja z Rusijo ogromne dobičke. Senator Bc>rah je dodal, da vidi v tem po6to-panju eno premetenost, ki se vpr rablja v zadevah s Kilajsko, Mehiko in Nikara-guo. Uverjen je, da bo predstavljala Rusija najboljšo pot za odtok ameriških Izdelkov, in bjavlja, da plačujejo Ameri-kanci jako drago strah pred komunizmom, ki nikakc-r ne more ogrežali Združenih drav. Trgovina. Na5i trgovski stiki z Egiptom. V pred- ;ojni dobi so bili trgovski stiki Slovenije z Egiptom precej živahni. V Egipt emo izvažali stavbeni les, sadje (jabolka), kislo zelje, fižol in deloma tudi 1 rrmpir, iz Egipta pa smo dobivali bombaž in sirove kože kot sirovine za predmetne industrije. Ra^en tega je bil znaten uvoz naših industrijskih proizvodov, nn primer železa in strojene kože, in so naSa večja industrijska po^jefa imela v Egiptu svoja stalna zastopstva. Tekom ave* tovne vojne so se ti stiki popolnoma prekinili in še danes niso obnovljeni v taki meri, v kakoršni so cbstcja’i pred vojno. no, iskreno in nepristransko, a brez zadostnega poznavanja mednarodnih odnošajev, njihovega bistva in njihovih raznovrstnih oblik spuščali v reševanje najtežjih mednarodnih problemov, ostavljajoč za seboj c :b gore popisanih in tiskanih pel papirja, pa dokaj malo stvarnih uspehov. V istem času se je pojavila pod okriljem te borbene parole, a priporočena narodnim poslancem in drugim vpliv-ljudem, cela jata >streberjev< in ari-vistov, ki so sl v glavnem iz časopisov pridobili svojo veliko politično znanost, a od kojih je vsak posamezni & časa vojne najmanj rešil domovino. Tako se je na primer zgodilo dr. Ro-se~u, enemu od povojnih nemških ministrov za zunanje zadeve, da rmi je za časa njegovega ministrovanja neki narodni poslanec priporočil nekega za domovino vrlo zaslužnega zdravnika za poslaniško me*to v Inozemstvu. Dr. Roseu posluSal ga je mirno in mu odgovoril: »Zakaj ne, 6e bo mogel eden od mojih diplomatov na razpoloženju prevzeti zdravniško prakso Vašega varovanca...« Naposled so prišli v večjem številu politiki, ki so že tudi pred vojno, četudi v omejenem številu, v mnogih ustavnih državah vstopili v zunanjo kariero, običajno kot ministri zunanjih zadev ali kot poslaniki v inozemstvu. (Dati« »ledL) -f Cllavni poved, da sliki še niso v pclnem obsegu vzpostavljeni, so ne sigurne politične prilike, p o manj. anje dobrih zvez naših pristanišč z Egiptom in tarirna pomika tržaškega Lloyda, ki daje avstrijskemu in češkoslovaškemu blagu večje popuste na voznini konkurenčnih predmetov nego našim izvoznikom, tako na primer se upognjeno pohištvo iz Češkoslovaške prevaža iz Trsta do Aleksandrije Ka eno tretjino cenejše nego naše, vsled česar je s tem skoro vsaka konkurenca nemogoča. V zadn„em faFu se j3 minlslr^tvo za trgovino in industrijo začelo zanimati za izvozne prilike v Egipt in upamo, da se mu posreči omogočiti, da čimpreje obnovimo tudi s to državo Hvoje predvojne gospodarske stike. Konkur.i v letu 1926. V letu 1926 je bilo pri protokoliranih tv^ah v Sloveniji razglašenih 29 1925: 32) ken- kurzov i. s. pri p sam©’n:h tvrdkah 18 (21), pri javfiih trgovskih družbah 2 (5), pri dnlžlaii z omejeno zavezo 8 (3), pri Polniš! ih družbah 2 (1) in pri zadrugah 4 (2). Pri neprotokolrranih tvrdkah je bilo v letu 1926 (1925) razglašenih 48 (46) konkurzev. Vpisi v trgovinski register. Vp sa'i -sta se nastopni firmi: Gradnik in drug, družba z o. z., Radomlje, Podgoršek & Bolbar, usnjarna, Vir-Dob. Izbrisi v trgovskem registru. V letu 1926 (1925) je bilo v trgovskem registru iebrisanih 56 (61) tvrdk. Od teh je bil) 17 (34) posameznih tvrdk, 17 (18) jivnih trgovskih družb, 16 (9) družb z otresem zavezo in 6 (0) delniških druž\ Iz zadružnega registra se je v 1. 1C26 (1925) izbrisalo 41 (15) zadrug. Drržbfi na Duna;u. Ustanavljanje novih go podsrskih družb je bi'o v letu 1926 manjše krt v letu 1925. Ustanovili so 11 družb z glavnico 9.65 mil. šilingov, leto prej ra 39 družb z glavnic0 9.68 m l. Silin^nv. Družb je bilo sicer n:an:, g’av-nlca pa je ostala na isti višini. Glavnico že obstoječih družb so samo 14’nt zvi. šali, in s:ccr od 3.85 na 4.9 mil. šilingov. Izbrisali so pa leta 1926 27 družb, lela 1925 pa 23 družb. ČoSkosl»va£ka trgorsk« poga-siia * Avstri‘o. — Dne 8. t. m. prično v Pragi znova trgovska pogajanja Češkoslovaške z Avstrijo, ki je sveje želje že precizirala. Za enkrat gre za to, da se oficijelno pojasni stališče Češkoslovaške napram lem žel am, na kar bo precizirala svoje želje tudi Češkoslovaška in se bo v nadaljnjem poteku p-gaanj razpravljalo o obojestranskih interesih. Industrija. Komično tovarno v Mostah namerava oddati oddelek za sekvestre v zakup. Tovarna je last tvrdke G. Giulmi, družba z omejeno zavezo, in izdeluje pal.abril.ate za proizvodnjo aluminija. Kriza v italijanski tekstilni industriji. Te dni se je vršilo v M.lanu zborovanje italijanskih bombažnih industrljcev, ko-jega udeleženci so zastopali tri milijone vi eten in 70.000 statev. Zborovalci so sklenili, da se od 4. januarja naprej v vseh italijanskih bombaževih predilnicah jn tkalnicah reducira 48 urni delovni teden za 8 ur. Podjetjem, ki delajo v posa-dih, so predlagali redukcijo SO urnega delovnega’ tedna za 15 ur. V pogajanjih so označaii krizo italijanske bombaževe industrije ponovno in izrecno kot prodajno krizo in so poudarjali, da ebsteja med produkcijo in povpraševanjem doma in v inozemstvu nesorazmernost, ki zahteva strogo disciplinirano postopanje. Redukcijo delovnega fasa opravičujejo z •višjo silo in poudarjajo, da delavcev za izgubljene ure nikakor ne morejo odškodovati. Posebna komisija bo nadzorovala izvedbo teh sklepov in bo, če treti«, dala interesentom novih nasvetov. Denarstvo. Lombardna posojila pri poStni hranilnici se dovoljujejo za dobo treh mesecev; vendar se lahko tako posojilo vsake trt mesece podaljša (prolengira): D> »lej se je moralo pri vsakem podaljšanju odplačati 10 odstotkov prejetega posojila. Ker pa je bilo to odplačevanje pso-jiia v obrokih za mnoge -pceojilcjemalce B^prtkladno, je generalna direkcija poštni hranilnice dovolila, da se emejo do nadaljnjega taka posbjila podaljševati (prdr.-hgirati) ne da bi bilo stranki trebe odplačati del prejetega posojila. Češkoslovaška Narodna banka. Prejšnja praksa bančnega urada pri iinanč-nem min.strstvu v Pragi je bila od Narodne banke sprejela tudi v tem, da bodo letno bilanco se^tavia že v pr\em ja-nuars. fem tednu. Za preteklo leto doseženi čisti dobiček bo tudi že v prihodnjih dneh znan. Definitivni predlog za občni zber, ki se bo vršil v prvi iebruarjevi polovici, bo predljžil bančni svet, ki se bo sestal 24. januar.a. Dolg Portugalske na Angleškem. — V Londonu so podpisali Angleži in Perlu-galci dogovor glede odplačevanja portugalskega d.-lga. Ureditev dclga nrj bi bila ali enkratna ali pa v obrokih. V prvem sluča,u morajo plakati Portugalci do kenoa leta 1927 znesek 5.5 milijcnov funtov, v drugem pa skoz 62 let obrol e, ki bi do konca leta 1988 znesli nad 20.5 mil. funtov, če bo obveljala druga možnost, bodo plalali Portugalci najprvo 125.000 funtov za leto 1926 nazaj, nato 2o0.000 funtov za leto 1927, £00.000 funtov za 1928, po 350.000 za leta 1929 do 1938, po 400.000 funtov za leta 1939 do 1985 in po SOO.OCO funtov za leta 1986, 1£87 in 1988. Vidimo, kako veli anska je razlika, če plačamo ves dolg naenkrat ali pa če ga raztegnemo na obroke. tild vila F. ŠIBENIK, Ljubi lana. Promet. Zamena tuzemskih tovornih in brzo-vozniu listov. Deiegaci,,a ministrstva li-nanc v Ljubljani opozaija na razglas o n^vi ©mis.ji tovornin listov za notranji promet v uradnem listu z dne 31. decembra 1926, ko3 121, stran 819. Zamena starih tovornih listov za nove se zaključi nepreklicno z 31. marcem 1927. i'roda.,a starih znamk krfske izdaje. V pisarni ekonomskega oddelka poštnega ministrstva v Beogradu, Deligradska uL-ca 44, bo dne 28. januarja li/27 pismena dražba s.arih iranicovnih in portovnih znamk kriške izdaje (okoli 265.000 znamk). Pogoji so na vpogled pri ekonomskem odseku poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Prost prevoz našo živine proko Ogrske v Avstrijo. — Ogrsko po.jedelsko ministrovo je ukinilo zahtevo po posebn.h dovoljenja za prevoz na^e živine preko Ogrske v Avstrijo, ker je naša država med tem sklenila z Avstrijo posebno veterinarsko konvencijo. Telefon v Belgiji. Glede komercializacije belgijskega telefona govorijo, da se bo ustanov.la al.cijska družba, ki bo pod poroštvom drlave na isti način kakor železniška družba vodila izkoriščanje doslej čisto državnega telefonskega sistema. Nova družba bo najela najprvo posojilo v svrho nadaljnje izgradbe sistema, na primer vpeljave novih vodov v daljavo, nato pa bo začela z avtomatičnim obratom. Stroški razširjenega programa, ki ga bedo izvedli v bodočih desetih letih, so preracunjeni na več kot 1 milijardo frankov, oziroma več kot 200 milijonov belg. Izročitev telefonske službe v zasebne roke bo bistveno dvignila pristojbine in bo oprostila belgijski državni proračun precejšnjega deficita. O prehodu belgijskih železnic iz državnih v zasebne roke je >T£govski list« že obzirno poročal. Davki in takse. V prašanjo avtonomnih samostojnih davščin in naklad pred Narodno skupščino* — V Narodni skupščini je stavil poslanec dr. Zanič na ministra financ vprašanje glede avtonomnih samostojnih davščin in naklad. V svojem vprašanju navaja dejstvo, da je prejšnji minister za finance prepovedal občinam pobirati tla-karino 4n prevozne ter izvozne takse, ki tvorijo velik del dohodkov samoupravnih edinic. Dr. Zanič končno vprašuje ministra, je-li pripravljen preklicati predmetno prepoved svojega prednika. G, minister za finance je odgovoril, da je zadeva sicer zelo važna in nujna, vendar pa prosi finančni odbor, da mu dovoli odgovoriti na stavljeno vprašanje na eni prihodnjih sej. Carina. Carinski prejemki v drugi desetini meseca decembra 1926. — V dru0i desetini meseca decembra t. 1. s j v naš. dna vi pobrale carinarnice 46,434.044 Din carine. Na posamezne car.nske b.agajne se ta donos razdeu slede, e: Beograd J 2.796.008 Din, Zagreb 11,683.106 Din, Novi Sad 7,947.423 Din, Ljubljana 7,^630.125 Din, Dubrovnik 3,055.693 Diu, Skop .je 1,812.970 Din, Split 1,507.919 dinarjev. Napram prvi deseiini meseca so se- prejemki povišali za 3,347.217 Din. Od 1. aprila do 20. elecembra 1926 se je na carinah pobralo 1.261,152.504 Din, po proralunu pa je bil donos za navedeni čas predviden z 1.191,702.780 Din. Dejanski dchtdiu so torej proračun prekoračili za 69,449.724 Din. iz naših organizacij Trgovski gremij v okolici Maribora, proai vse svo„e člane, kateri še niso poravnali sv, je članar.ne za leto 1915 in 1926, da to nemudoma storijo, ker drugače bi njim nepotrebno dopise vanje povzročilo še večje stroške. — Načelnik. Trgovski ples, ena najepših prireditev vsake plesne sezije, se vrši letos v soboto, dne 15..januarja ob p l 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Vstop samo proti vabilu. Odbor. a i pra/eb za pecivo vanilinjlacihor M B»r 6dino prav/fr? zanejIjTvi / RAZNO. Ljudsko gibanje v Mariboru v letu 1926. V letu 1926 je bilo v Mariboru rojenih 885 otrok (t. j. 472 imškega, 413 ženskega spola, med temi je bilo 36 mrtvorojenih, 188 nezakonskih otre>k in 1 najdenček). Umrlih je bilo 717 oseb in sicer 371 moških in 364 ženskih. Izvršilo se je 395 porok. Pri katoličanih je bilo rojenih 868 otrok, 6C0 oseb je umrlo in poročilo se je 361 parov. Po edinih župnijah se te številke razdele takele: Stolna župnija: 142 rejenih (81 meškega, 90 ženskega spola) in 39 nezakonskih, umrlo jih je 129 (in sicer 72 moških in 57 ženskih oseb), porok je bilo 139. Mag-dalenska župnija: rojstev je bilo 532 (t. j. 282 moškega, 250 ženskega spola), 31 mrtvorojenih 21 moškega, 10 ženskega spola) nezakonskih ctrck je bilo 131, porok pa 112. — Pri protestantih je bilo 5 otrok (1 mcšk.ega 4 ženskega spola) rojenih; umrlo jih je 11 in sicer 5 moških in 6 ženskih oseb, poročilo se jih je 14 parov. Pri pravoslavnih je bilo 12 otrok rojenih in sicer 4 moškega in 8 ženskega spola; umrlo jih je 16 in sicer 13 moških in 3 genske osebe. Med temi je bilo 12 vojakov, poročilo se jih je 20 parov. Neugodno socialno življenje in še vedno trajajoča stanovanjska beda je vzrok temu, da je primeroma veliko število mrtvorojenih in majhno število porok, pa tudi ogromno število nezakonskih otrok. Reparaeijska kvota za Jugoslavijo. Iz reparacij, ki jih dajejo Nemci, so nakazali Jugoslaviji za čas cd 1. septembra do 31. decembra 1926 znesek 59,749.483 mark. Ta znesek se porabi za plačilo stvarnih dajatev, ki jih je dala Nemčija že vnaprej. Poleg omenjene vsote ima dobiti Jugoslavija še 14 milijonov zlatih mark, tako da bo znašal skupni jugoslovanski reparacijski znesek zadnjih lanskih štirih mesecev skoraj 74 milijonov mark. Indeksne številke iz Nemčije. — Indeksna številka za veletrgovino v Nemčiji je v razmerju 1913 = 100 izkazuje za mesec januar 1926 — 135.8, za april 132.7, za julij 133.1, za oktober 136.2 in za november 137.1 točk. Indeksna Številka se je torej tekom leta 1926 zvišala za 1.3 točke. Ljudsko štetje na Ruskem. Iz Rusije prina.ijo poročila o zadn.em ljudskem., sle.jii, Mjskva, 1 atere prebivaisivo je lela 1919 pj števiai padlj na 800.000 šti je danes skoro 2,000.000 duš. Leningrad, čigar prebivalstvo je znašalo leta', 11*19 samo 40J.C00 šte.e danes približno 1,600000 prebivalcev. Tudi prebivalstvo ostal.ji mest je zna.no naraslo. V celoti -š.e.e Rusija približno 170 milijonov prebivalcev. Brezposelnost v Franciji in Belgiji. Kakor p.ročaja nekatere agencije grozi. Francij in Belg.ji velika bre-poL-elnoat-na kriza, katero povzročajo v Frangiji zopetno dviganje franka, v Belgiji pa »ta-, bilizacija keltske valute. Zato se izda jajo v obeh državah ul repi, s 1 ateriipi hočejo vlade omejiti priseljevanje. Da se izognejo neprijetnim posledicam, se priporoma našim delavcem naj se ne izse-. 1.ujejo v Francijo in Belg jj, ako nimajo sklenjene redne delovne pogodile, v sml--slu c>bstoječih predpisov. Pr.hodnji mednarodni polelelaki kongres. Med 23. in 28. ma a t. 1. se-bo ' rsil pod pokroviteljstvom kralja v Rimu 13. mednarodni poljedelski kongres. Častno predsedstvo kongresa bo izročeno, on. Mussoliniju. Kongres se bo razdeli) v šest sekcij, v katerih se bo razpravljalo o najrazličnejših vprašanjih, ki se nanašajo r_a poljedelstvo.. Borza dola v Mariboru v letu 1926. Od 25. do 31. decembra 1926 je pri borzi dela v Mariboru iskalo dela 93 meških in 72 ženskih t. j. 168 oseb, 96 moš im in 51 ženskim, tedaj 92 c-eebam je bilo delo. ponu.eno, delo je pa dcb.lo 92 oseb in. sicer 55 moških in 37 ženskih, 13 mo-ških in 57 ženskih tedaj 70 ostb je odpadlo in 9 meških in 6 ženskih t. j. 15 oseb je odpotovalo delo iskat. si. — Od 1. januarja do 31. decembra je pa iskalo-de.a 3653 moških in 3214 ženskih t. j.-6867 oseb; 3856 meškim in 2811 ženskim; t. j. 6667 osebam je bilo tlelo ponujeno,' delo je pa delilo 3303 oseb in sjcer 1770 moških in 1535 ženskih; odpaolo jih je F1 39„57 oseb> namreč 2178 meš .ih in 1679 žens) ih; odp:4ovalo jih je delo iskat si 727 moških in 174 ženskih, tedaji -01 oseba; Brezposelnost je bila celo leto velika, posebno pri moških in bi bila še večja, ako ne bi bili dobili rudarji in-industrijski kakor tudi poljski delavci dela v Franciji, Češkoslovaški, Nemčiji dc=b.jo delo: 10 hlapcev, 5 viničarjev, 41' in Avstriji. — Pri mariborski' borzi dela rudarjev, 1 vrtnar, 1 električar za Srbijo, 1 žagar, 3 tkalci, 2 krojača, 1 kuhar za kavarno, 2 popotnika, 30 delavcev za led, 6 vajencev, 22 kmečkih dekel, 24 šivilj za perilo, 3 sobarice, 6 služi inj, 7 kuharic, 2 gospodinji, 1 pletilka, 1 šte: parira za odejo, 3 vzgojiteljice, 1 varu-skinja, 2 postrežnici, 2 natakarici, 3 pomožne delavke. Gospodarske ve3ti. V Runiumji so napravili sindikat za predajo hrastovega losa in raiunijo s tem, da bo za:el v prihodnjih dneh obratovati. V prvi vrsti bo skušal doseči znižanje izvozne carine za rezani les in za doge. - V novembru o nakupile ruske državne nakupavalniee 100.7 milijonov pudov žita, za 50.5 mili-je.nov več kot v novembru leta 19.5. Od začetka kampanje so nakupile 355.5 milijonov pudov, v prejšnji kampanji pa 278.9 mil. pudov. — Bančno komLi'o na Dunaju so že odpravili, na njeno mesto bodo prišli najbrž bančni konzulterji. — Na Dunaju je bilo leta 1926 742 poravnalnih in 1S6 konkurznlh postopanj; odnosni številki za leto 1925 sta 996 in 2C0; gospodarski položaj se je terej obrnil na bolje. — Vsled krize v zadnj h letih so imele norveške banke zgubo 1K milijarde norveških kron. — Na svetovno go. spodarsko konferenco, ki se bo sestala 4. maja, sme poslati vsaka država pet zastopnikov; delegati ne bedo oficielne osebe, temveč strokovnjaki, ki bodo od-dali svoje mnenje brez obveznosti za do-tično državo, — Dr. Mikusch je izračunil evropsko porabo sladkorja v kampanji 1925/26 na 8,420.000 ton surovega sladkorja, za 4.6% več kot v prejšnji kampanji. Ker bo znašala produkcija ca 7,600.000 ton, je zmanjkalo ca SOO.OOf) ton sladkorja. — Rumunske drčavrie še-leznice so pri nemških združenih jeklarnah naročile na reparacijski konto ia 40 milijonov mark tračnic itd,: dobava hp tra„ala pet let. — konfnoviljavjpa kvote mednarodnega jeklenega kartela znala za Češkoslovaško 1,430,000 ton, za Alpine Montan 411.000 ton, za ogrsko tvrdko Ri- ma 3CO.OGO ten. Tekom januarja se bodo prLeta pogajanja tudi s Švedsko. — Za-stopniKi anatoiskih železnic in turško deiuvno m.n.strsivo so se pogodili g.ede zapeLnega nakupa teli železnic po turški državi. O pogojin je vse tajno. — Dekret Italijanskega kralja d_loča, da je izvrševanje trgovine odvisno od dovo.jenja, ki ga da. o občinske uprave. Kdor ho.e dovoljenje dobiti, mira založiti prej l.avcijo v višini 500 do 5000 lir; višina kavcije se ravna po dohodninskem davku. Kavcijo bodo naložili v državnem posojilu in jo bodo obrestovali. — O angleški obrestni meri beremo, da je pred pomladjo ne bodo znižali in da optimizem ni upravičen. — Pri avstrijskih kreditnih zavedih in hranilnicah so se vloge v novembru zvišale za več kot 8 milij nov šilingov in so znašale na koncu meseca 669 milijonov šilingov. — Letos praznuje praška železoindustrijska družba 75 letnico svojega obstoja; ustanovljeno je bilo to podjetje leta 1852. — Tekom januarja se bodo sestali na Dunaju češkoslovaški, avstrijski in jugeslovenski interesent je v svrho osnove delniške družbe, ki naj bi se pečala z izvozom živine in poljedelskih pridelkov iz Jugoslavije v Avstrijo in Češkoslovaško. — V letih 1918, 1919 in 1920 so poslali Italijani Poljakom velike množine vojnega blaga. Ta dclg, ki znaša 87,625.000 lir, bodo odplačali Poljaki do kcnca leta 1930. To je že četrti dogovor, ki so ga sklenili Poljaki o konsolidaciji dolga v inozemstvu. — V svrho študi a in pospeševanja eksporta bodo ustanovili Belgijci »narodni odbor za eksportna vprašanja«. — Licht je svojo cenitev evropske sladkorne produkcije spet reduciral, in sicer za 87.000 ton. — Vsak dan novi plavži začenjajo na Angleškem obratovati. V okraju Cleveland računijo, da bo obrat kmalu spet popolnoma normalen. f Najboljši šivalni stroj In kolo |« edino le -m • ■a dom, obrt In Industrtfa v vseh opremah. Utotam pletilni stroj OUBICO h«* » ttituHi k ti,Mm. Večletna garancija hlimlti n HpraHto. Mih cm, tu« n (krtka. uijiiii r» Josip Peteline Ljubljana «lia krhifMvtfa TRŽNA POROČSLA. Mariborski novoletni trg, dne 31. decembra 1926. Trg je bil z mesom, perutnino, nbami, divjačino in tudi z zelen„avo in sad^m dobro založen. Kupčija je bila že zjulraj zelo živahna. Slaninarjev je bilo 77, ki so pripeljali čez 200 zaklanih svinj sebej. Prodajali so pa svinjino in slanino po navadnih cenah, t. j. Din 10.50 do 27 na drobno, po 14 do 17 Din pa na debelo; domači mesarji so ostalih pri svejih dosedanjih cenah. Perutn ne in domačih živali je bilo komaj okoli 600 komadov. Cene so bile piščancem 25 do 35, kokošim 40 do 50, racam in gosem 60 do 100, puranom pa 80 do 200 Din komad, domačim zajcem 8 do 25 Din komad. Ribe (ščuke, krapi) so se prodajale po 20 do 30 Din komad. Divji zajci 30 do 50 Din komad; zajčje meso 10 do 20, jelenovo in srnino meso pa po 30 do 40 dinarjev 1 kg. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir 1.50 do 2 Din, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2 do 3, st-lala 3 do 4 Din kg, solata 1 do 2 Din kupček, ohrovt 1.50 do 2, karfiol 3 do 12 Din komad, maslo surovo 40 do 46, kuhano 44 do 48, čajno 50 do 60 Din kg; mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 16, oljčno ol.e 26 do 36, bučno olje 18 do 22 Din liter; sadje: jabolka in hruške 3 do 12 Din kg, limone 0.75 do 1, pomaranče 1 do 3 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad. Brezove metle 2.50 do 6 Din komad, koruzna slama 25 do 35 Din vreča. Sono in 6lama na mariborskem trgu. V sredo 28. decembra je bilo 7 voz sena in 4 vozovi slame, v soboto 31. decembra pa 8 voz sena, 3 vozovi slame in 1 voz slelje na trgu. Cene so bile senu: 80 do 110, slami 45 do 55, stelji pa 37.50 Din za 100 kg. Dunajski svinjski sejem (4. t. m.). Do-gen 15.648 komadov; od tega 8234 iz Jugoslavije. Zmeren promet. Pocenile so 9e debele svinje za 15 do 25, mestoma do TRIKO-PERILO mnfck*, trn« in otroke, volne * rami k bervek. rokavice, •ooovte«. doko enlce, nahrbtniki s« &•!•/)• tm love«, dežniki, fcloH. illonl, iapnl robci, palic«. vile«, noil. U«rj« polrebACIne ka Alvlije, krojače, Čevljar!«, brivce edino le pri tvrdki Josip Peteline L|ubi|ana bll.u Pr« frnovfgu tpo-menlka. mm! h ntta Hi m 1.1 30, a mesne celo do 40 grošfcv pri kilo. gramu. Za 1 kg žive teže notirajj: debel« svinje I. 1.85—1.95, srednje težke 1.70-do 1.80, kmetske 1.65—1.85, slare 1.65 do 1.70, mesne 1.70—2.30 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (4. t. m.). V Ameriki so se tečaji le malo spremenili, dočim poročajo iz Budimpešte o male prijaznejšem razpoloženju. Na Dunaju promet v pšenici in rži mrtev. Malo živahnejše se je pcvpraše\ alo po turščici. Oves je dalje čvrst in se je domači cves podražil za 25 grošev. Ostale notice nespremenjene. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 40.75—41.25, Tisa (79—80 kg) 46—47; r ž : 31.50—34.50; t u r ŠČ i c a : 23.25 do 24.25; oves: domači 25.75-^26.25. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani spre.ema do 11. januarja t L ponudbe za dobavo ovejnega papirja; do 14. januarja t. 1. za dobavo steklarskega kleja. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcja državnega rudnika v Velenju sprejema do 14. januarja t. 1. p nudim za dobavo jamskega lesa; do 18. januarja 1927 za dobavo cementa, gramoza ter raznih plohov. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 16. januarja t. L ponudbe za dobavo-jamskega lesa. — Vršile se bedo naslednja cfertalne licitacije: Dne 15. januarja t. 1. pri Središnjem uradu za osiguranje rndnika v Zagrebu glede dobave in c