Prelom meJ Anglijo in Francijo Sklenitev premirja Francije z Nemčijo in Italijo ni dovedla samo v najkrajšem času do ukinitve zavezništva med Agleži in Francozi, ampak celo do medsebojnih sovražnosti. Anglija je bila prepričana ob premirju, da bo prejela od Francije njeno brodovje in letalstvo, kar se pa ni zgodilo. Stališče Francije V pogojih za premirje sta obljubili Franciji Nemčija in Italija, da ne bosta uporabili francoske mornarice proti bivšemu zavezniku Francije — Angliji. Francoska mornarica je prejela nalog, da se poda v domača pristanišča in bo tam razorožena pod nadzorstvom posebne nemško-italijanske komisije, katera natančno pazi na to, da izpolni Francija vse pogoje premirja. Kaj je storila Anglija? Dne 3. julija je proglasila Anglija prevzem nadzorstva nad vsemi francoskimi vojniuii iadjami, ki so v angleških pristaniščih. Ta korak je opravičila angleška vlada s sporočilom, da ne zaupa na obljube, ki sta jih dali Nemčija in Italija, da ne bosta uporabili francoske mornarice proti bivšemu francoskemu zavezniku. V prilog angleškim koristim in v upanju, da bo obnovljena neodvisnost Francije, je ukrenila Anglija vse potrebno, da skupni sovražnik (Nemci in Italijani) ne bi uporabil francoske mornarice proti njej (An- gliji) • v. . Koj po razglasitvi omenejnega sporocua je začela Anglija z nadzorovanjem francoske mornarice z obljubo, da nobena od ladij ne bo uporabljena za nadaljnje vojskovanje. Pred angleškim napadom na francosko brodovje Že 3. julija so se pojavile znatne angleške vojne enote pred Oranom v Alžiru v severni Afriki, kjer se je mudil po pogodbi o premirju del francoskega vojnega brodovja. Oran leži na zapadnem bregu Alžira in je moderno urejeno pristaniško mesto s 170.000 prebivalci, od katerih je 130.000 Francozov. Oran je najpomembnejše trgovinsko in industrijsko središče francoskega Alžira ter leži ob železniški progi Tunis-Casablanca. Mesto je vojaško utrjeno. Ima letalsko in mornariško oporišče. V Oranu, ki je nadškofijski sedež, so prišli Francozi do oblasti leta 1831. Angleži so poslali Francozom kapitana Hollanda z naroČilom, da sprejmejo francoske vojne ladje pred Oranom in v drugih lukah v Maroku in Alžiru v šestih urah eno izmed naslednjih treh možnosti: 1. da odplovejo z angleškimi vojnimi ladjami ter skupno z njimi nadaljujejo borbo proti Nemčiji in Italiji; 2. da odplovejo z omejenim številom posadk v Anglijo, nakar bodo posadke prepeljane v domovino; 3. če hočejo vojne ladje, da bi bile uporabljene v vojni proti Nemčiji in Italiji, lahko odplovejo v katero icmed zapadnoindijskih luk, n. pr. v Martinique, kjer naj bi ostale do konca vojne, njihove posadke se bodo pa svobodno vrnile na Francosko. Posebno opozorilo francoskemu admiralu Kapitan Holland je izrecno opozoril francoskega admirala Soulta, da bo prisiljeno angleško vojno brodovje uporabiti silo, da ne bi prišle francoske vojne ladje Nemcem ali Italijanom v roke. Izrazil je nadalje upanje, da bodo angleški pogoji sprejeti in da ne bo potrebno izpostaviti francoskega vojnega brodovja strašni sili angleških bojnih ladij. Francozi odklonili angleške predloge Dve uri potem, ko je kapitan Holland na svojem rušilcu zapustil luko v Oranu, je priplulo pred luko močno angleško brodovje oklopnic pod poveljstvom admirala Sommerwela, ki je pred Dunkerqueom v Belgiji rešil s svojim brodovjem nad sto tisoč francoskih vojakov v Anglijo. Z oklopnicami je dospelo tudi več križark in morjno brodovje drugih edinic vojne mornarice. Medtem so se pogajanja s francoskim brodovjem nadaljevala in do popoldneva je poveljnik angleškega brodovja upal, da bodo angleški pogoji sprejeti brez prelivanja krvi. Francoski admiral Jean Soult pa je odklonil angleške pogoje in sporočil, da bo na silo odgovoril 8 silo. Napad Angležev Ko so sprejeli Angleži francosko odklonitev, so napadle angleške bojne ladje francoske. Razvila se je ljuta bitka, v katero so posegla tudi angleška letala z nosilke letal »Ark Royal«. Letala so bombardirala francoske ladje. Par francoskih velikih bojnih ladij je bilo hudo poškodovanih, dva francoska rušilca in en nosilec vodnih letal so bili potopljeni. Francozi so izgubili v tej bitki nad tisoč mornariških častnikov in mornarjev, ki so bili ubiti ali so utonili. Odmev bitke v svetu Pomorska bitka pri Oranu med bivšima zaveznikoma je različno odjeknila v svetu. Francijo je napad tako razhudil, da je ukinila diplomatske stike z Anglijo. Italija in Nemčija sta odločno obsodili ta angleški korak. Amerika pa je izjavila, da mora ves demokratični svet z zadovoljstvom pozdraviti, da je prišla večina francoskega vojnega brodovja v angleške roke in da opravičuje postopanje francoske vlade angleški nastop pri Oranu. Francoska mornarica bo ostala oborožena Zaradi dogodkov pred Oranom sta obvestili nemška in italijanska vlada francoskega ministrskega predsednika maršala Petaina, da ne zahtevata več razorožitve francoske vojne mornarice. Prav tako je že odrejeno, da francoska pomorska in letalska oporišča v Sredozemlju ne bodo razorožena, dasi je bilo to določeno po pogodbi o premirju z Nemčijo in Italijo. Francozi vrnili Angležem s protinapadom Francosko mornariško poveljstvo je obja vilo 7. julija, da sta napadla dva oddelka francoskih vodnih letal, ki so ju že razoroževali, a po dogodkih v Oranu znova oborožili, v teku 6. julija angleška oporišča v Gibraltarju. Letala so bombardirala gibraltarske utrdbe, pa tudi angleške ladje, ki so bile tedaj v luki. Najmanj ena večja ladja je bila zadeta. Po vesteh iz mesta šangaja na Kitajskem, ki je pa zasedeno od Japoncev, so zaplenile francoske oblasti v Indokini vse angleške ladje, ki so bile v vodah in pristaniščih Indokine. Negotovost usode francoskih ladij v Aleksandriji Angleški ministrski predsednik Churchill je poročal v parlamentu o položaju in o ukrepih angleške vojne mornarice proti francoski vojni mornarici. Izjavil je med drugim: »Pred Aleksandrijo (v vzhodni severni Afriki, v Egiptu), kjer je veliko angleško vojno brodovje, so zasidrane poleg ene francoske oklopnice tudi štiri francoske križarke in vei manjših francoskih vojnih ladij. Vse te ladje smo obvestili, da jim ne bo dovoljeno, da bi zapustile luko in prišle v sovražne roke Pogajanja in razgovori so v teku. Izdali smo ukrepe, da bodo francoske ladje potopljene, ako ne pristanejo na naše želje. Razumljivo je, da je to izzvalo nasprotstva med francoskimi in angleškimi častniki. Toda še danea zjutraj (4. julija) je ob priliki italijanskega letalskega napada na Aleksandrijo ena izmed francoskih vojnih ladij streljala s topovi proti skupnemu sovražniku. Onim francoskim mornarjem, ki žele nadaljevati vojno, bomo nudili vse ugodnosti, za ostale pa smo obljubili vrnitev v domovino.« Francozi v strahu za svoje ladje pri otoku Martinique Med tako zvanimi Malimi Antili nad Južno Ameriko je otok Martinique, ki je v francoskih rokah. Otok je francosko mornariško oporišče, kamor so se zatekle po prelomu med Anglijo in Francijo znatne francoske mornariške enote. Ladje okrog Martiniqua so dobile od Petainove vlade iz domovine potrebna navodila za primer, da bi začele angleške pomorske oblasti z zaporo ali blokado. Iz sedeža francoske vlade v Vichyju v Franciji po ročajo, da ne pripisujejo nobenega pomena in zaupanja angleški izjavi, da blokada Martiniqua ne bo izvedena. Poudarjajo, da je treba po dogodkih v Oranu pričakovati nov angleški napad. Zgodovina se ponavlja Dogodki, kakor se ponavljajo sedaj, da natnreč angleško brodovje napada drugo brodovje ter da uničuje vse ladje, ki bi moglo služiti za napad na angleški otok, so se v zgodovini že parkrat zgodili, zato je ostala doslej Anglija kot taka nepremagana. Tudi Napoleon je hotel na višku svoje slave, ko je podjarmil že polovico Evrope, napasti tudi Anglijo, ki se mu je edina še upirala, toda ni imel na razpolago dovolj brodovja, da bi prepeljal svoje čete na angleški otok. Da bi mu Anglija preprečila to nakano, zato je napadla portugalsko in dansko brodovje ter ga uničila, preden se je teh brodovij mogel Napoleon poslužiti za napad na Anglijo.