I KNJIŽNICA 1 If^VARDA KARDELJAI LETNIK XXVI CELJE, APRIL 1979 ŠTEVILKA 4 Emo« 15 * 5 O 5 < Wvs......; 1—>*~1iiiiiii y ■ ■ VK<*v«i : »Mfen V&Z: A -mk I £4 'm?** '• ■ .. VSEM ČLANOM KOLEKTIVA CINKARNE ZA PRAZNIK USTANOVITVE OF IN PRAZNIK DELA ISKRENO ČESTITAMO IN ŽELIMO ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV V času od izida zadnje številke našega glasila, je bilo na področju samoupravnih organov, precej živahno. Temeljne organizacije so imele več sej delavskih svetov, pa tudi na nivoju delovne organizacije se je enkrat sestal centralni delavski svet in dvakrat poslovni odbor. Zaradi obsežnega gradiva, bomo opozorili le na najpomembnejše, tako s področja delovne organizacije kot temeljnih organizacij. CENTRALNI DELAVSKI SVET Delegati centralnega delavskega sveta so na 12. redni seji, dne 28. februarja, obravnavali poročilo o doseženih poslovnih rezultatih TOZD in DSSS za poslovno leto 1978. Istočasno so potrdili tudi revalorizacijo OS in sredstev skupne porabe na dan 31. decembra 1978. Iz razprave je bilo razvidno, da so delavci zaključni račun oziroma analizo gospodarjenja za 1978. leto, temeljito obravnavali na samoupravnih organih v TOZD. V nadaljevanju so bili delegati seznanjeni s poročilom iz 2. seje sveta za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne Celje. Potrjen je bil plan potrebnih sredstev za odpravo ekoloških žarišč v posameznih TOZD v skupnem znesku din 151.394.804 z opombo, da v navedenem planu ekološke sanacije niso zajeti Schnakenberg (dimni plln-razklop), prečrpallšče mazuta, projekt »amonsulfat« z deponijo sadre In deponijo trdnih odpadkov II. Pri razreševanju ekološke sanacije mora svoj delež v višini 49 % prispevati tudi partner VVB Lacke und Farben iz Berlina. Potrebni finančni zneski predstavljajo dokajšnje obremenitve po posameznih TOZD, zato je potrebno takoj izdelati ekonomske izračune, iz katerih bi bila razvidna sposobnost posameznih TOZD za prevzem obveznosti, ki vplivajo na rentabilnost poslovanja po aktivizaclji ekoloških investicij, tako z vidika amortizacije, kakor tudi stroškov tekočega In investicijskega vzdrževanja. Tako dopolnjen material s tehnološkimi In ekonomskimi podatki in obrazložitvami, bo predložen bankam kot zahtevek za odobritev ustreznih kreditov, medtem ko je predvideno, da bi se potrebna sredstva za ekološko sanacijo TOZD Titan dioksid, po sklenitvi družbenega dogovora, obravnavala kot nepovratna. Zadolži se vodstvo podjetja, da v smislu začetih .razgovorov, ki temeljijo na oceni in potrebnih ukrepih za ekonomsko in ekološko sanacijo delovne organizacije, izdelane s strani Sob Celje, doseže pogoje financiranja tega programa z najetjem premostitvenih kreditov pri bankah po 4 % obrestni meri, dvoletnem moratoriju odplačila obresti in glavnice s tem, da se obresti pripišejo glavnici, 15-letnemu odplačilnemu roku In obravnavo potrebnih sredstev za TOZD Titan dioksid kot nepovratno po sklenitvi družbenega dogovora. Predlogi finansiranja so pogojni in jih bo CDS dokončno potrdil, ko bodo razčiščeni vsi odnosi med kredltorji tega programa. Ker je ekološka sanacija naše delovne organizacije terminsko vezana na zelo kratke roke, istočasno pa vezana tudi z nadaljnjim obratovanjem TOZD Titan dioksid, nekaterih obratov v TOZD metalurgiji, kakor tudi z investicijsko izgradnjo žveplove kisline in valjarne, moramo z vso resnostjo čimprej dokončati zastavljene naloge. Na podlagi predhodno sprejetih sklepov DS TOZD in DSSS je CDS verificiral združevanje sredstev za skupne namene za 1979 leto, s poudarkom, da se daje prednost izgradnji razdeljevalnice hrane in zaklonišču. Na podlagi 54. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije ter skladno z vsebino odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Celje za obdobje 1981 - 1985 je bil sprejet sklep o pripravi srednjeročnega plana 1981 -1985 za delovno organizacijo Cinkarna Celje. Predloženi predlog razdelitve kadrovskih stanovanj je bil v celoti potrjen. Istočasno se je zadolžilo službo in preko nje stanovanjsko komisijo, da pri vseh potrjenih, upošteva pri določitvi participacije enake kriterije, kot so bili v veljavi od sprejetja veljavnega samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj, to je od 1974. leta dalje. Istočasno je bila sprejeta zadolžitev službe družbenega standarda, ter preko nje stanovanjske komisije, da se do 20. marca 1979 pripravi osnutek sprememb posameznih členov samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev ter sproži redni postopek za potrditev. Soglasno je bil potrjen predlog o izdelavi začasnega internega telefonskega imenika. POSLOVNI ODBOR Poslovni odbor je imel dve seji. Na 12. redni seji, dne 16. februarja so bili delegati informativno seznanjeni z rezultati poslovanja za 1978. leto In osnovah plana za leto 1979. Komisije poslovnega odbora: komisija za varstvo okolja, komisija za zaposlovanje invalidov, žena in mladine, stanovanjska komisija in uredniški odbor, so pripravile poročilo o svojem delu za preteklo leto. Na podlagi predlogov TOZD in DSSS je bil imenovan odbor za reklamo in ekonomsko propagando. Navedeni odbor bo v prihodnje reševal vse tiste prošnje, o katerih je doslej razpravljal PO in to za odobritev raznega reklamnega in propagandnega materiala. Na 13. seji, pa so delegati poslovnega odbora, razpravljali o predlogu plana razdelitve sklada skupne porabe-redni 720/2 za leto 1979 ter se z njim strinjali. Podana pa je bila pripomba, da pristojne službe - finančno-računovodska, organizacijska in komisija za OD In druge osebne prejemke - pripravijo predlog sprememb posameznih členov Pravilnika o delitvi sredstev za OD In druge osebne prejemke, ki vsebujejo točno določene zneske (npr. čl. 53., 54., 55. ipd.). V skladu s stališči sindikata se naj pri vseh fiksnih zneskih upoštevajo relativna števila, ki omogočajo vsakoletne eventuelne spremembe zneskov, pač v skladu s planom razdelitve sklada skupne porabe. Delegati so v nadaljevanju obravnavali predlog zunanje trgovine, o odpisu nastale razlike v višini 1.000.000 Lit, do katere je prišlo, ker je kupec firme Chimiberg, Bergamo, Italija reklamiral celotno izdobavljeno količino 20.000 kg Cuprablau Z, zaradi prenizke suspen-zibilnosti. PO je podal načelni pristanek, saj sredstva bremenijo TOZD Kemijo Celje, priporočal pa je, da DS TOZD Kemije Celje o navedenem odpisu kritično razpravlja, saj istočasno z nastalo materialno škodo, posebej prizadet še ugled, ne samo TOZD Kemije, marveč delovne organizacije kot celote. Istočasno je PO zadolžil komisijo za ugotavljanje materialne in druge odgovornosti, da ugotovi vzrok, zaradi katerega je prišlo do navedenega odpisa ter ugotovitve dostavi PO. DELAVSKI SVETI Delavski sveti TOZD in DSSS so v tem času na svojih sejah temeljito razpravljali o zaključnih računih za 1978 leto. Predhodno so se vršile razprave na samoupravnih delovnih skupinah oz. delnih zborih v TOZD in DSSS. Razprave so bile, poleg prikaza posameznih podrobnih knjigovodskih številk, usmerjene tudi na tista področja, kjer se lahko aktivno angažira vsak posameznik, predvsem z vestnim delom večjo delovno in tehnološko disciplino, štednjo na materialu, uslugah In energiji ter podobno. Tudi predlog združevanja sredstev za 1979 leto, je bil, po predhodnih razpravah na samoupravnih delovnih skupinah, potrjen na vseh DS v TOZD in DSSS. Z združevanjem sredstev za skupne naložbe dosegamo tiste cilje, ki so v Interesu vseh zaposlenih delavcev v naši delovni organizaciji. Tako v 1979 letu načrtujemo predvsem naslednje naložbe: deponijo trdnih odpadkov, zaklonišče, razdelje-valnlco hrane ter nad njo poslovne prostore v površini 600 m3, Izgradnjo vodo-hrama (sklepi DS so bili že predhodno sprejeti), poslovni prostori v Beogradu, ATC, razširitev računalniškega centra, plinsko omrežje. V razpravah so delavci sprejeli, da se od načrtovanih naložb daje prioriteto izgradnji razdeljevalnice hrane. Delegati so na delavskih svetih v TOZD prav tako razpravljali In potrdili plan potrebnih sredstev za uresničitev ekološke sanacije naše delovne organizacije. Iz zapisnikov DS je nadalje razvidno, da so razpravljali In sklepali tudi o tekočih zadevah v svojih TOZD: sprejemali so sklepe za odpise in nabavo potrebnih OS, potrjevali predloge za likvidacijo inventurnih razlik, obravnavali pritožbe zoper sklepe disciplinske komisije In podobno. Tajništvo samoupravnih organov Poročilo o delu sveta za ekološko in ekonomsko sanacijo Svet za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne Celje se je sestal v mesecu februarju in marcu. Obravnaval je naslednja vprašanja: - poročilo o izgradnji polindustrijske naprave za čiščenje iztočne vode v Žepini - poročilo o poslovnih rezultatih Cinkarne v 1978. letu in plan poslovanja za 1979. leto - pregled realizacije ukrepov iz »Ocene in potrebnih ukrepov za ekonomsko in ekološko sanacijo Cinkarne Gelje« - potrditev poslovnika sveta Predstavnik Inštituta »Jože Štefan« prof. dr. Jože Slivnik je v svoji informaciji o izgradnji polindustrijske naprave za čiščenje iztoka v Žepini poudaril, da bo naprava pričela normalno obratovati v juniju 1980. leta. V razpravi je bilo poudarjeno, da je potrebno ovrednotiti vse ukrepe na področju ekološke sanacije, ker bo le na tej osnovi mogoče ugotoviti višino, smotrnost in dinamiko posameznih vlaganj. Potrebno je tudi opredeliti, kdaj bodo posamezni elaborati in druga dokumentacija fizično pripravljeni in kdaj bo potrebno angažirati finančna sredstva. V zvezi z načrtom ekološke sanacije je bil podan pregled potrebnih sredstev po posameznih TOZD. Z združenimi sredstvi, ki bi jih začasno zagotovili z najetjem premostitvenega kredita s strani bank, bi realizirali vse zahteve, ki jih vsebuje program ukrepov ekološke in ekonomske sanacije. V navedenem planu pa niso zajeti Schnakenberg (dimni plin-razklop), prečrpališče mazuta, projekt amonsulfat z deponijo sadre in deponija trdnih odpadkov II. Na podlagi posredovane informacije, so planirani rezultati za 1979. leto slabši, saj kar dve temeljni organizaciji proizvodne dejavnosti, izkazujeta izgubo, je bila sprejeta pobuda, da družbenopolitične organizacije Cinkarne skupaj s samoupravnimi organi in vodilno ter vodstveno strukturo pripravijo konkretne programe ukrepov in akcij, s katerimi je potrebno nakazati možne rešitve za izboljšanje poslovnih rezultatov ter angažirati slehernega delavca za povečan doprinos k pozitivnejšemu poslovanju. Člani sveta so sodelovali tudi v razpravi o določanju kriterijev solidarnosti ter pri tem poudarili potrebo po izdelavi načrta, iz katerega mora biti razvidno, kako se bo pokrivala eventuelna izguba posameznih TOZD in kdo jo bo pokrival. Svet je na osnovi pismenega poročila o realizaciji ukrepov iz »Ocene in po-tebnih ukrepov za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne Celje«, poročilo potrdil ter poudaril potrebo, da se vsi dejavniki, ki sodelujejo pri ekološki in ekonomski sanaciji še naprej maksimalno prizadevajo, da se ukrepi v celoti uresničijo. Po mnenju članov sveta je potrebno nadaljevati akcijo za zmanjšanje carinskih stopenj za uvoz opreme potrebne za ekologijo, zlasti pa je treba s tem v zvezi vzpostaviti tesno sodelovanje s Sekretariatom za industrijo ter ostalimi odgovornimi dejavniki na nivoju republike in federacije. Svet je podprl vlogo Cinkarne, ki apelira na aktivno angažiranje tistih republiških in občinskih dejavnikov, ki so pristojni za izdajo raznih soglasij. Gre predvsem za dovoljenje pri odlaganju pirit-nih ogorkov, ki so trenutno locirani še delno na lokaciji nove kisline, prav tako pa gre tudi za ustrezna vodnogospodarska soglasja pri izgradnji deponije trdnih odpadkov. S tem v zvezi bo Svet zaprosil te organe, da pospešijo izdajo potrebnih dovoljenj. Pri razpravi o Poslovniku sveta je bila sprejeta iniciativa, da se Družbeni svet preimenuje v svet za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne Celje, podani pa so bili tudi nekateri dopolnilni predlogi pri opredelitvi dejavnosti sveta. Prav tako bo Poslovnik se konkretneje določal medsebojna razmerja med svetom, samoupravnimi organi Cinkarne in organi ter organizacijami širše družbene skupnosti. Na 3. seji v mesecu je svet razpravljal o poročilu izvajanja ekološke in ekonomske sanacije Cinkarne Celje, ki se nanaša na »Oceno in potrebne ukrepe za ekonomsko in ekološko sanacijo«, ki jih je v oktobru 1978 sprejela Skupščina občine Celje in zadolžila Cinkarno, da jo o poteku sanacije redno obvešča. Poročilo bo Cinkarna posredovala v obravnavo delegatom občinske skupščine. Svet je soglašal, da se Cinkarna informira pri pristojni]),, republiških organih, kako se rešuje^ izdelava družbenega dogovora d združevanju sredstev za potrebe odpravljanja obstoječih ekoloških žarišč in vprašanj zagotovitve sredstev s strani bank. Po poročilu o izvajanju ekonomske in ekološke sanacije je svet sprejel še naslednje sklepe: - Na prošnjo KS Teharje se v svet delegira njihov predstavnik. Predlog se v dokončno potrditev posreduje centralnemu delavskemu svetu. - Zadolžil je Cinkarno, da opravi razgovore s Titovim Velesom po vprašanju zagotovitve s potrebno surovino za obrat valjarne. Poročilo o rezultatih razgovorov se posreduje svetu na prihodnjo sejo. - Okvirno je določil dnevni red za prihodnjo sejo. Bojana Urh Delegati poročajo Na 11. seji občinske skupščine zbora združenega dela je bilo več pomembnih točk dnevnega reda: Smeri razvoja kovinsko predelovalne industrije v Celju. Ta industrija v Celju zaposluje 31 % vseh zaposlenih v industriji. Ustvarja 25 % družbenega proizvoda, njen delež v skupnem izvozu celjske industrije pa znaša 21 %. Tako zavzema v Celju pomembno mesto v gospodarstvu občine. Najvažnejša problema, s katerima se srečuje ta industrija, sta posodabljanje proizvodnih zmogljivosti in uvajanje novih proizvodnih programov. Letos sta z vidika prestruk-tuiranja predvideni dve večji investiciji: EMO z izgradnjo tovarne energetskih naprav in LIBELA z izgradnjo tovarne finomehanike in gorilcev. Tudi ostala kovinsko-predelovalna industrija planira uvajanje sodobnejše tehnologije in novih proizvodov. Poleg visoke stopnje amortiziranosti in tehnične zastarelosti pa ovirata na-daljni hitrejši razvoj tudi pomanjkanje ustrezne kvalifikacijske strukture in težave z oskrbo repromateriala. V večji meri kot doslej se mora kovinsko-predelovalna industrija povezovati s sorodnimi panogami v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Problematika in razvoj PTT dejavnosti v občini Celje. Nenehna porast prebivalcev in porast gospodarstva zahteva od PTT dejavnosti vedno več storitev. Za povečanje uslug je potrebno PTT modernizirati, za to pa so potrebna finančna sredstva, katerih pa PTT sama nima. V občini bi morali nujno odpreti še dve pošti v Novi vasi ter na območju Lave oziroma Ostrožnega. Z aktiviranjem novega centra telekomunikacij na Golovcu, bi omogočili telefonske priključke 6.000 novim naročnikom. Sedaj ima PTT 8.305 telefonskih priključkov za 65.000 prebivalcev občine. Predviden je tudi razvoj in povečanje telegrafskega prometa. Ker je razvoj PTT v interesu nas vseh, bo potrebno še nadalje združevati sredstva. Ustanovljena enota območne SIS za PTT promet, bo delovala v okviru občine, združevala bo uporabnike in izvajalce z namenom, da kar najbolj učinkovito in zadovoljivo uporabimo združena sredstva, zbrana za razvoj PTT prometa. Sprejema se družbeni dogovor o osnovnih merilih za podeljevanje priznavalnini udeležencem NOV in drugih vojn. Ta družbeni dogovor se že postopoma realizira na podlagi odlokov od 1. januarja 1977 dalje. Po tem dogovoru so občinske priznavalnine stalne, občasne in enkratne. Po dogovoru je določeno komu pripada priznavalnina, določena je tudi višina. Občasne in enkratne priznavalnine se lahko podelijo, če upravičenci zaidejo v težje socialne razmere. V vseh slovenskih občinah, bi s tem dogovorom upoštevali enaka merila za reševanje socialne varnosti borcev. V razpravo je dan osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979. Ta dogovor naj bi sprejele vse občine SR Slovenije. S tem dogovorom bodo vse občine v letu 1979 uvedle davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 %. V Celju smo ta davek že sprejeli na 9. seji skupščine decembra lani. Po predlogu se zvišuje stopnja davka po odbitku iz obrtnih dejavnosti, zvišuje se davek od intelektualnih storitev, davek iz avtorskih pravic od reklam in podobnih izdelkov. Del sredstev od davkov, bi po predlogu uporabili za modernizacijo službe davčne uprave. Sprejet je odlok o razvrstitvi objektov zgrajenih brez lokacijskih dovoljenj. Vsi objekti, zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, ki so že v uporabi, se razvrstijo v tri skupine. Prva skupina (541 stanovanjskih zgradb) so objekti, katere bo možno legalizirati. Druga skupina (121 stanovanjskih objektov) so objekti katerih odstranitev se odloži. Tretja skupina (6 stanovanjskih objektov, so objekti, ki jih bodo odstranili, ker neposredno ovirajo izvajanje urbanističnih dokumentov. Za prvo in drugo skupino bo možno vložiti zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja v roku šestih mesecev po prejemu pismenega opozorila pristojnega občinskega organa. Če lastnik objekta v tem roku ne bo vložil zahteve za izdajo lokacijskega dovoljenja, bo izdana odločba o odstranitvi oziroma bo pristojni občinski organ predlagal vpis v zemljiško knjigo, da je objekt določen za odstranitev. S tem odlokom imajo občani možnost, da legalizirajo nedovoljeno gradnjo, z ozirom na njeno razvrstitev. Novosti knjižnice Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov Cinkarne je v začetku letošnjega leta nabavila nekaj izvodov knjig, ki bodo v pomoč za delo v družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih delavcem naše delovne organiza-zacije. Nabavljene so bile naslednje knjige: Inventivna dejavnost v združenem delu, Temelji samoupravnega informiranja, Samoupravno novinarstvo in Izobraževanje naša družbena vrednota. Za izposojanje so poleg teh knjig, na voljo tudi še razne brošure z aktualno vsebino, tako tudi knjižica Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ker so knjige namenjene vsem članom delovne organizacije, vabimo vse zainteresirane, da si jih izposodijo. Tajništvo družbeno političnih organizacij OBVESTILO Vse člane kolektiva predvsem pa zbiralce značk obveščamo, da smo nabavili značke spominskega parka v Kragujevcu. V kolekciji je sedem različnih značk. Posamezna značka stane 6.00 din. Dobite jih v pisarni sindikata. Obveznice za Onkološki inštitut v Ljubljani sta prispevala: Milašin Milovanovič 500,00 din Ivan Podlesek 800,00 din Nevsakdanji prevoz POKROV LURGI FILTRA V noči od 20. na 21. marec je bil uspešno izveden prvi posebni prevoz temeljne organizacije Transport. Na kamionu, ki je last Cinkarne so po cesti iz središča Ljubljane do Cinkarne Celje prevažali tovor v premeru 4,8 metra. Posebni prevoz s spremstvom je bil potreben zaradi izredne širine in višine, čeprav je bil tovor montiran na posebno stojalo, ki je omogočalo manjšo širino. Tovor je po naročilu TOZD Vzdrževanje namenjen za bodoče elektro filtre za TOZD Titan dioksid in bo služil kot pkrov. Transportni delavci Markovič, Cmok in Polutnik so se tokrat lahko izkazali, da so sposobni izvršiti specifične prevoze brez zapletov. Pripravili so se temeljito, saj so se morali prilagoditi Zakonu v izrednem prevozu izvedenem v nočnem času. Ta iskušnja je pokazala, da je tako izveden prevoz cenejši kot če bi ga dali opraviti specializiranemu podjetju, ki take prevoze celo odklanja zaradi preobremenjenosti. Za naše sodelavce pa je prav gotovo to velika vspodbuda za še zahtevnejše naloge, ki pogojujejo izredna transportna dovoljenja. SPODNJI DEL LURGI FILTRA V PREMERU 4,86 m in višini 3,20 m. Varnost delavcev in nesreče pri delu V mesecu februarju je bilo 9 nesreč pri delu in 4 nesreče na poti na delo in z dela. Od 9 ponesrečenih pri delu jih je 7 že zaključilo bolniški stalež in imajo skupaj 61 izgubljenih delovnih dni. Eden ponesrečenec bo v bolniškem staležu okrog 2 meseca, eden pa približno 20 dni. Dne 1.2.1979 ob 13. uri je prišlo do nesreče pri delu na novi žvepleni kislini. Pri nastavljanju pokrova na ionski izmenjevalec je delavcu na lestvi spodrsnilo in je padel ter si poškodoval levi palec in desno bedro. Vzrok za nesrečo je slaba organizacija dela in neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 13 dni. Dne 2.2.1979 ob 12. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici. Pri brušenju vijaka je delavcu mimo očal padel drobec železa v levo oko. Vzrok za nesrečo je neučinkovito osebno zaščitno sredstvo. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 5 dni. Dne 7.2.1979 ob 7. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici. Pri brušenju stružnega noža je strugarju spodrsnilo in mu je brusna plošča poškodovala levi kazalec. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 13 dni. Dne 7.2.1979 ob 11. uri je prišlo do nesreče pri delu v žlebarni. Pri krivljenju objemk na ekscentrični stiskalnici je delavcu stisnilo desni kazalec. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo v bolniškem staležu približno 2 meseca. Dne 12.2.1979 ob 9. uri je prišlo do nesreče pri delu v keramiki. Pri nakladanju kamiona je priključek dimne tuljave padel delavcu na nogo ter mu poškodoval desni sredinec in mezinec. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 5 dni. Dne 13.2.1979 ob 7. uri je prišlo do nesreče pri delu v obratu cinkov prah. Ko je delavec dvigal ploščo cinka iz modela, katera še ni bila dovolj strjena, ga je tekoči cink obrizgal po vratu in obrazu. Vzrok za nesrečo je nepravilen in nesmotern način dela. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 9 dni. Dne 21.2.1979 ob 4. uri je prišlo do nesreče pri delu v pražarni ferosulfata. Med spuščanjem praženca iz reaktorja je šel delavec v komandno kabino pogledati, če je izpustil dovolj praženca. Pri tem je z glavo zadel ob kompenzator zračnega voda. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 11 dni. Dne 22.2.1979 ob 15. uri je prišlo do nesreče pri delu v obratu cinkov prah. Ko je izmenovodja hotel odstraniti delavca z dela, ker je bil pod vplivom alkohola, ga je isti udaril z železnim drogom po levi nadlakti. V smislu navodil za varno delo je po čl. 28. točka 15, odstranitev delavca pod vplivom alkohola njegova delovna obveznost. Vzrok za nesre- čo je krivda druge osebe. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 5 dni. Dne 27.2.1979 ob 12. uri je prišlo do nesreče pri delu v elektro vzdrževanju. Ko je delavec popravljal reflektor na kabini žerjava, mu je na piritni rudi zdrsnilo ter je padel in si poškodoval levi gleženj. Ponesrečenec bo v bolniškem staležu približno 20 dni. V mesecu marcu 1979 je bilo 11 ne-nesreč pri delu. Od 11 ponesrečenih jih je 5 zaključilo bolniški stalež in imajo skupaj 36 izgubljenih delovnih dni. Štirje bodo v staležu približno mesec dni, 2 pa približno 10 dni. V tem mesecu ni bilo nesreč na poti na delo in z dela. Dne 1.3.1979 ob 8. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici. Pri dviganju pločevine na mizo električnih Škarij je delavec nenadoma začutil močne bolečine v križu. Ponesrečenec je boloval 5 dni. Dne 3.3.1979 ob 8. uri je prišlo do nesreče pri delu v obratu predelave umetnih mas. Pri vrtanju ramov za okvirje MOOR filtra je delavec odstranjeval os-tružek s svedrom pri čemer se mu je zapletel v rokav in mu je sveder poškodoval levo roko. Vzrok za nesrečo je nepravilen način dela. Ponesrečenec bo v bolniškem staležu približno mesec dni. Dne 5.3.1979 ob 8. uri je prišlo do nesreče pri delu v litoponu. Ko je delavec s sodelavcem vlekel voziček stransko, mu je kolo vozička stisnilo palec desne noge. Vzrok za nesrečo je nesmotern način dela. Ponesrečenec je boloval 5 dni. Dne 8.3.1979 ob 11. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici. Pri kovičenju orodja za kemolit plošče se je delavec udaril na desni palec. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 11 dni. Dne 13.3.1979 ob 24. uri je prišlo do nesreče pri delu v keramiki. Pri izpraz- njevanju peči se je ena tuljava razbila ter je delavcu kos tuljave poškodoval nart desne roke. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 11 dni. Dne 13.3.1979 ob 7. uri je prišlo do nesreče pri delu v sekund, proizvodnji cinka. Pri saržiranju TD bobna je puhnil iz bobna plamen in je delavca opekel po levi roki. Ponesrečenec bo v bolniškem staležu približno mesec dni. Dne 22.3.1979 ob 16. uri je prišlo do nesreče pri delu v mehanični delavnici. Pri dviganju črpalke je delavca zabolelo v levem zapestju. Ponesrečenec bo v bolniškem staležu približno 10 dni. Dne 23.3. 1979 ob 9. uri je prišlo do nesreče pri delu v avtomehanični delavnici. Pri snemanju kardanske osi z montirnim drogom je delavcu isti spodrsnil in ga udaril na levi palec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je bil v bolniškem staležu 4 dni. Dne 23.3.1979 ob 12. uri je prišlo do nesreče pri delu na novi žvepleni. Ko je grel oje na prikolici za lug se je de- lavcu snela gumi cev iz varilne pištole ter se je opekel po levem zapestju in nartu desne roke. Vzrok za nesrečo je neuporaba osebnih zaščitnih sredstev (rokavice). Ponesrečenec bo v bolniškem staležu približno mesec dni. Dne 30.3.1979 ob 13. uri je prišlo do nesreče pri aelu v^avtomehanični delavnici. Pri lupljenju izolacije kabla, je delavcu spodrsnil nož in mu poškodoval levo dlan. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo v bolniškem staležu približno 10 dni. Dne 31.3.1979 ob 10 uri je prišlo do nesreče pri delu v valjarni. Pri prevozu paketov je delavcu spodrsnilo in ga je voziček udaril v nart desne noge. Vzrok za nesrečo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo v bolniškem staležu približno mesec dni.. Šimun Pinjušič Pregledi v ambulanti V ambulanto pride dnevno od 70 do 80 pacientov. Veliko je takšnih, ki pridejo na novo v Cinkarno in seveda še niso seznanjeni s potekom sprejemanja delavcev. Vsak, ki se hoče zaposliti v Cinkarni, mora iti na zdravstveni pregled. S seboj mora imeti zdravstveno knjižico in zdravstveni karton od zdravnika oziroma ambulante, kjer je bil zdravljen prej. Iz zdravstvenega kartona lahko zdravnik pri sprejemu ugotovi kakšne bolezni je prebolel in če je sposoben opravljati delovno mesto, na katerega je sprejet. Dogaja se namreč, da se delavcu šele po preteku poskusnega dela, ko začne uveljavljati svoje pravice, pojavijo stare kronične bolezni (rana na želodcu, kronična vnetja ipd.), ki jih je pri sprejemu zatajil. Potem je po več mesecev v bolniškem staležu in delovna organizacija nima kdo ve kaj koristi od tega delavca. V primeru, če je delavec pri stopanju v delovno razmerje zamolčal ali dal neresničen podatek v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni za opravljanje del oziroma nalog, za katere je sklenil delovno razmerje, delavcu preneha delovno razmerje (164. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev TOZD in DSSS). .V obratni ambulanti Cinkarne so pregledi za zavarovance, ki niso v bolniškem staležu od 7,30 do 9,00 ure. Ta čas je določen zaradi tega, da delavci še vedno lahko gredo delati štiri ure, če jih zdravnik ne da v stalež (zdravstvene knjižice oddati do 8.00 ure). Predno pride delavec v ambulanto, mora pri neposredni vodji dvigniti bolniški list. Ostali pregledi, to je zavarovancev, ki so v bolniškem staležu pa so od 10.00 ure naprej. Jugovzhodno od obstoječega laboratorija Titan dioksida bodo letos začeli z gradnjo objekta družbene prehrane. Objekt bo dvonamenski in sicer bo v kletni etaži zgrajeno zaklonišče za kapaciteto 200 oseb s skladiščem, sanitarijami ter prostori za civilno zaščito in narodno obrambo. Pritličje je predvideno za potrebe obrata družbene prehrane in sicer jedilnico s kapaciteto 218 sedežev, raz-deljevalnico hrane z vsemi pomožnimi prostori, umivalnico, sanitarije, posebno sobo s 24 sedeži, bife s priročno kuhinjo in skladiščem. V nadstropju pa bodo gradili poslovne prostore za potrebe družbene prehrane. Ni dolgo tega, kar smo v »Cinkarnarju« predstavili cinkarniški moški pevski zbor, ki nam je prvič zapel lansko leto na proslavi ob dnevu žena. Vzrok razsula je seveda pomanjkanje pevcev. Zvone Vrunč, vodja zbora in Ivan Knez, pevovodja, sta se na vso moč trudila, da bi pritegnila najmanj 4 pevce - basiste, a nujno potrebne popolnjenosti in oživitve ni in ni bilo. Takole večkrat prirejamo in se udele-ležujemo izletov bodisi preko organizatorja športa in rekreacije, ali ljudske tehnike, ali planinske sekcije, kjer z veseljem in dobro voljo prepeva poln avtobus. Tako torej ne moremo trditi, da v taki veliki delovni organizaciji ni dovolj pevcev, ki bi lahko peli v cinkarniškem pevskem zboru. Pevski zbor, ki je obstajal dve leti se je moral odpovedati vsem vabilom za razne prireditve tudi izven Cinkarne. V skladu z Zakonom o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice, se je dne 27. februarja 1979 ustanovilo Splošno združenje kemične in gumarske industrije Slovenije s sedežem v Ljubljani. Predsednik skupščine združenja je Filip Majcen iz Save Kranj, podpredsed' nik skupščine združenja je Andrej Ocvirk iz Belinke Ljubljana. Delegati Cinkarne Celje so: Jože Punčuh, Jože Naraks, Nada Bedek in Marko Tukarič. Predsednik izvršnega odbora je Stanko Juršič, Iplas Koper, podpredsednik izvršnega odbora je Simun Oblak iz GZS. Delegat Cinkarne Celje je Jožica Farčnik. Sekretar združenja pa je Peter Škufca iz GZS. Varno delovno okolje in varne delovne razmere se po zakonu ustvarjajo s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih lahko pride pri delu do poškodb in zdravstvenih okvar delavcev. (prvi odst. 2. čl. Zakona o varstvu pri delu) V letu 1978 je bilo zaradi nesreč pri delu 4006 izgubljenih delovnih dni. Nesreč pri delu je bilo 140 in nesreč na poti 41. Če primerjamo te podatke z letom 1977, ko je bilo nesreč pri delu in na poti 176 in vseh izgubljenih dni 5058, vidimo, da je število nesreč pri delu v upadanju. Glede na pogoje dela v delovni organizaciji pa je število nesreč zadovoljivo. V bodoče tega števila ne bo možno še znižati. Visoko je število nesreč na poti. V prometnih nesrečah je bilo poškodovanih kar 23 zaposlenih, od katerih je eden umrl na mestu nesreče. Zaradi teh nesreč je bilo izgubljenih 479 delovnih dni. Zaradi nesreč na delu ter na poti na in z dela za skupaj 4006 izgubljenih delovnih dni je bilo v letu 1978 izplačano 697.276,00 din kot nadomestilo osebnega dohodka (bolniška). Največ nesreč pri delu na 100 zaposlenih ima TOZD Vzdrževanje in energetika, sledita pa mu TOZD Kemija Celje, nato TOZD Titan dioksid. Glede na pogoje dela posameznih TOZD je takšno stanje števila nesreč sprejemljivo. Nadpovprečno število izgubljenih dni (glede na delovno organizacijo) zaradi nesreč pri delu pa beležita TOZD Vzdrževanje in energetika ter TOZD Metalurgija. Vzroki nesreč pri delu so predvsem premajhna pazljivost pri delu in pomanjkljiva organizacija dela, padec -psihofiziološke motnje, malomarnost in neupoštevanje varnostnih ukrepov, motnje v tehnološkem postopku, neustrezni delovni prostori, pomanjkljivi delovni pripomočki, padec predmeta in drugi. Takoimenovani človeški faktor je neposredno in odločilno sodeloval kar pri 71,4 % nesreč (v letu 1977 pri 76,4 %). To kaže na malomarno ter neodgovorno opravljanje dela, na slabo organizacijo ter tudi na nepoučenost delavcev o varnem načinu dela. V zvezi s tem velja poudariti, da disciplinska komisija ni obravnavala niti enega primera zaradi disciplinskega prekrška v zvezi z nesrečo pri delu. Tudi fluktuacija delovne sile v delovni organizaciji predstavlja, v pogledu varstva pri delu ter organiziranja varnega dela, negativen pojav. Pri delu se je ponesrečilo 13 novincev ali 9,3 % (v letu 1977 11,8 %) od skupnega števila nesreč pri delu, kar posredno dokazuje še vedno premalo učinkovito in nedovoljno uvajanje v delo. Dne 31. decembra 1978 je bilo od 2163 zaposlenih 512 žensk, 175 invalidov, 15 s telesno okvaro. Navedeni statistični podatki iz primerjav so kot številka nezanimivi, vsebinsko so pa zelo pomembni in ponekod zaskrbljujoči. V tem letu je služba za varnost pri delu preko centra za izobraževanje izobrazila iz znanja varstva pri delu 268 delavcev in sicer v uvajalnem seminarju za novo sprejete delavce 181 kandidatov, z izpitom iz tvarine varstva pri delu 39 neposrednih vodij del ter 48 delavcev iz neposredne proizvodnje ter vzdrževalcev. V zvezi z izobraževanjem zasledimo tudi nekatere pomanjkljivosti kot je pomanjkanje brošure Osnove varstva pri delu, katera ni bila na novo tiskana, kljub obljubi Centra za izobraževanje. Za izobraževanje delavcev so orga-zirani tečaji ter nato izpiti. Na tečaje in izpite ne prihajajo vsi pismeno povabljeni delavci in na splošno dokaj neresno pristopajo k tej obveznosti, t. j. k obdobnim preizkusom znanja iz varstva pri delu, kot to določa Zakon o varstvu pri delu. Dodatne težave pri izobraževanju in razumevanju varnostnih navodil in ukrepov nam kaže na to, da je večina v pismeni'obliki in so precejšnemu številu posameznikov zaradi premajhnega splošnega znanja, težko razumljiva. Za obdobni zdravstveni pregled je bilo v letu 1978 predvidenih približno 350 zaposlenih, od tega 250 v obratni ambulanti Cinkarne. Dejansko pa je bilo opravljenih 129 pregledov, od tega na Oddelku za medicino dela 79 ter v obratni ambulanti 50. Na Oddelku za medicino dela je bilo 30 % pregledanih spoznanih za nesposobne za opravljanje dosedanjih nalog in opravil. Premajhne so tudi razpoložljive kapacitete Oddelka za medicino dela, predvsem pa obratne ambulante Cinkarne za opravljanje obdobnih zdravstvenih pregledov, ter delovanja v preventivnem smislu. Zaradi tega je ostala tudi več kot polovica zaposlenih nepregledana. Za osebna varovalna sredstva je bilo v tem letu v okviru delovne organizacije porabljenih 3.080.000,00 din. Velika je še pomanjkljivost tehnično-varstvenih ter higiensko-zdravstvenih ukrepov. Transportni trakovi naprimer ponekod niso zavarovani pred posegom v nevarno območje, ventili in črpalke na cevovodih za jedke tekočine niso zavarovani povsod z varnostnim oklepom proti brizganju, gumijaste cevi na podaljških za vročo vodo ali paro niso trdo objete z ustrezno objemko, krožno vrteči deli motorjev in strojev so večkrat nezavarovani, posebno po popravilih, tako da delavec lahko posega v nevarno območje. Ventilacija je neustrezna ali nezadostna na mnogih delovnih mestih in delovnih prostorih, še vedno ni rešen problem dvojnih omaric za delavce pri nekaterih zaprašenih in umazanih delovnih procesih. Vsako leto konstantno primankuje vode za umivanje in kopanje, delavke, ki imajo svoje garderobe in kopalnico v ženski garderobi, pa nimajo stranišča. Navodila in pravila za varno delo pa povsod še niso izdelana. Šimun Pinjušič IE10 DRUUENDPOLITICNIH drganizacii IZPELJANE NALOGE V preteklem obdobju je bila zelo velika aktivnost na vseh nivojih družbenopolitičnih organizacij. Osnovne organizacije sindikata so široko razpravljale o nalogah, izpeljanih v preteklem letu in o ciljih, ki jih morajo doseči. Sprejele so tudi finančne plane za leto 1979. Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata Cinkarne je sprejel pomembne sklepe in stališča, katere je posredoval osnovnim organizacijam v razpravo: - dodatek za nočno delo se naj obračunava na osnovo in variabilni del, s tem, da se dodatek obračunava v vsehTOZD in DSSS enotno, -v skladu s stališči za določanje pogojev osnov in meril za nekatera izplačila, ki bremenijo osebne dohodke in ki se delavcu izplačujejo za zadovoljevanje nekaterih potreb iz sklada skupne porabe oziroma kot osebni prejemki iz materialnih stroškov, je predlog organizacijska služba za te prejemke že pripravila. Predlog je izdelan samo v procentih. Sprejet je bil sklep, da naj služba izdela predlog v skladu s procenti tudi v dinarski vrednosti ter da veljajo novi zneski teh izplačil od 1. aprila dalje, - izdela naj se predlog za ustanovitev delovnega mesta tajnika družbenopolitičnih organizacij, -sprejeta je bila informacija o ustanovitvi društva DIATI - društva izumiteljev, avtorjev tehničnih izboljšav. Podpira naj se predlog za predsednika društva Franca Gutenbergerja, - predlagani akcijski program naj se dopolni s sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in sklepi 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, -finančno poročilo za leto 1978 naj se specificira po postavkah: reprezentanca, nagrade in priznanja, prevozi in kilometrina, avtorski honorarji. Od nadzornega odbora se zahteva, da pregleda finančno poslovanje konference, - na predlog pravilnika o financiranju in finančno-materialnem poslovanju Zveze sindikatov Slovenije je potrebno posredovati pripombo, zakaj ni pojasnila o vzroku nove razdelitve članarine, - sprejet je bil sklep, da se tisti del članarine, ki ostane osnovnim organizacijam sindikata s 1.1.1979, deli zopet 70 % osnovnim organizacijam sindikata in 30 % konferenci za skupne potrebe, kot je bilo to v letu 1977. - potrdili so predlog članov izvršnega in nadzornega odbora blagajne vzajemne pomoči. Vzeto na znanje je bilo tudi, da se pripravlja nov pravilnik BVP in bo zbor vlagateljev sklican v najkrajšem času, - vse osnovne organizacije sindikata naj izdelajo predloge za kandidate za »priznanje samoupravljalcu« in za podelitev srebrnega znaka sindikatov do 10. aprila 1979, - služba družbenega standarda naj izdela razdelitev počitniških kapacitet po TOZD in DSSS. Vse OOS naj bi vsaj en teden razpolagale z določenimi kapacitetami, nato se ostanek počitniških kapacitet vrne službi družbenega standarda, da z njimi prosto razpolaga, - osnovne organizacije sindikata naj takoj ko bodo prejele sezname tistih delavcev, ki ne morejo biti ponovno voljeni v samoupravne organe, skupaj s sekretariati ZK, pristopijo k evidentiranju kandidatov za delegate samoupravnih organov. Volitve bodo v mesecu maju, -sprejet je bil sklep, da se z ozirom na dejstvo, da delegacije v celoti delujejo slabo, vsem vodjem delegacij posreduje pismena zahteva, da izdelajo analizo dejanskega stanja delovanja delegacij. Prav tako naj nakažejo vse probleme in evidentirajo tiste delegate, ki so na sejah delegacij večkrat odsotni, - vse osnovne organizacije sindikata morajo nuditi vso pomoč organizaciji zveze socialistične mladine pri evidentiranju petih mladincev iz naše delovne organizacije na mladinskih delovnih akcijah. Evidentiranje se zaključi 31. marca 1979. DOBRO GOSPODARJENJE Kljub temu, da so bili v zadnjem obdobju doseženi pomembni uspehi, ki se tudi v razvoju občine Celje kažejo v hitrejši rasti družbenega proizvoda in hitrejšem razvoju družbenega standarda, se v sami delovni organizaciji oziroma temeljnih organizacijah kaže potreba po delovnem organu, ki bhskrbel za še boljše gospodarjenje. To nalogo naj bi imel koordinacijski odbor v vsaki TOZD in DSSS. V TOZD Titan dioksid so tako kot v vseh drugih TOZD v koordinacijski odbor imenovali vse predsednike družbenopolitičnih organizacij, direktorja TOZD in druge delavce ustreznih služb. Koordinacijski odbor naj bi za uspešnješe gospodarjenje zagotovil aktivnost na vseh pomembnih področjih, še posebej pa je potrebno doseči uveljavljanje delavca kot nosilca odločanja, sprotno preverjanje uresničevanja planskih ciljev razvoja, hitrejše uveljavljanje o nujni soodvisnosti pospešenega razvoja družbenoekonomskih odnosov za uspešnejše gospodarjenje, večji vpliv delavcev pri odločanju o razporejanju ustvarjenega dohodka in čistega dohodka v skladu z doseženimi rezultati gospodarjenja in samoupravno dogovorjenimi interesi in cilji razvoja, povečanje odgovornosti poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili za predlaganje razvojnih in poslovnih odločitev ter dosledno izvrševanje njihovih obveznosti. V TOZD Grafika je bil sprejet program dela tega odbora, ki obsega predvsem oceno gospodarjenja za leto 1978, boljše sodelovanje vseh strokovnih služb in sodelovanje teh s koordinacijskim odborom, predlog, da širši politični aktiv TOZD razpravlja o stališčih do ocene gospodarjenja, sklic zborov delovnih ljudi v TOZD, na katerem se naj razpravljajo predlagane ocene in ukrepi ter sklep, da koordinacijski odbor pripravi dokončen predlog ocene in ukrepov, upoštevajoč vse pripombe s predhodnih razprav. Ker finančni n^črt TOZD Metalurgija za leto 197pi predvideva izgubo, bo moral celoten 'kolektiv TOZD vlagati maksimalne napore, da bo gospodarnost poslovanja v tekočem letu zadovoljiva. V akcijskem programu koordinacijskega odbora za dobro gospodarjenje je podrobno obdelana proizvodnja vseh obratov v TOZD tako pražarne in žveplene kisline, cinkovega prahu, keramike, valjarne, obrata cinkovih čašic in rondel, obrata predelave sekundarnih surovin in obrata cinkove žice in žlebarne. Se posebej pa so specificirane delovne naloge skupnih služb TOZD Metalurgija tako: nabave, prodaje, oddelka OTK, razvoja in investicijske službe. Akcijski program poleg konkretnih nalog nakazuje tudi, da bo uspeh akcije vsekakor boljši, če bomo v čimkrajšem času izdelali nove kriterije za nagrajevanje po rezultatih dela. V to akcijo se morajo poleg strokovnih služb vključiti vse družbenopolitične organizacije v TOZD. Ker so napori za boljše gospodarjenje stalna naloga, se bo za zagotovitev uspeha teh prizadevanj odbor sestajal enkrat mesečno, analiziral dosežene rezultate in sprejemal ustrezne sklepe za nadaljno delo. Predvsem pa se morajo vsi delavci v TOZD na samoupravnih delovnih skupinah temeljito seznaniti s stanjem v TOZD vsaj ob tromesečnem obračunu. Pri vseh akcijah in naporih za boljše gospodarjenje morajo biti predvsem aktivni člani ZK in člani IO vseh DPO v TOZD. Sprejet je bil tudi sklep, da se akcijski program posreduje slehernemu delavcu v TOZD, da bodo tako vsi delavci TOZD o predlaganih skupnih zadolžitvah obveščeni in se tako še bolj čutili odgovorne za izvedbo akcijskega programa. POLITIČNA ŠOLA Za gradnjo objekta za politično šolo v Kumrovcu so vse osnovne organizacije sindikata odobrile denarna sredstva in sicer v TOZD Titan dioksid in TOZD Transport po 5,00 din na zaposlenega, v TOZD Vzdrževanje in energetika skupno 2.000,00 din in v ostalih TOZD po 1.500,00 din. IZ ZAPISNIKOV OSNOVNIH ORGANIZACIJ V osnovni organizaciji TOZD Titan dioksid so člani izvršnega odbora razpravljali o problemu letovanja. Poudarjeno je bilo, da razpored za koriščenje kapacitet ni pravočasno objavljen, tako da delavci niso pravočasno obveščeni o možnosti prijave. Zadolžili so predsednico osnovne organizacije, da se s službo za družbeni standard o tem ustrezno dogovori. Imenovali so delegata v krajevno konferenco SZDL Aljažev hrib in za udeležence politične šole za sindikalne delavce odobrili stroške prevoza. Izvršni odbor OOS TOZD Grafika je imel kar pet rednih sej. Evidentirali so kandidata za nagrado samoupravljalca Milana Krsnika. Imenovani od leta 1955 aktivno deluje v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in je med sodelavci priljubljen ter na svojem delovnem mestu vzgled ostalim delavcem. Za obiskovanje politične šole v Dobrni so predlagali Franca Šmida. Odobreno je bilo 600,00 din za prijavnino za prvenstvo grafične in grafično-predelo-valne industrije Slovenije v kegljanju, aprila v Mariboru. Na njihovo pobudo je bil sklican politični aktiv TOZD, na katerem so temeljito obravnavali neuspeli referendum 26. februarja. Analizirali so vzroke, ki so vplivali na neuspeh, še bolj skrbno pa so sestavili naloge in ukrepe, ki jih bo potrebno realizirati pri pristopu k izvedbi novega referenduma. Na seji izvršnega odbora OOS TOZD Metalurgija so temeljito obravnavali zaključni račun za leto 1978. Nakazali so vrsto problemov, ki so povzročili izpad dohodka. Tako obstaja problem cen, ki so se dvignile energiji in drugim storitvam, predvsem pa surovinam in na drugi strani cen gotovih izdelkov, saj so nekatere ostale kar na ravni leta 1977. Nakazali so tudi problem organizacijskega in delovnega reda in se dogovorili za skupen sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, vseh vodilnih in vodstvenih struktur. Delavcem, ki so že več mesecev na bolniškem dopustu, so odobrili nekaj sredstev. Člani izvršnega odbora OOS TOZD Kemija so obravnavali primer delavca Milana Tepeža, kateremu je eksplozija plina popolnoma razdejala stanovanje. Vsi v družini so bili poškodovani, poleg tega pa je bil sam že tri mesece v bolniškem staležu. Za takojšnjo prvo pomoč so jim izplačali znesek 4.000,00 din iz namenskih sredstev sklada skupne porabe. Sprejeli so sklep, da se v mesecu maju organizira dvodnevni izlet. V TOZD Transport so člani izvršnega odbora OOS obravnavali med drugim predlog za združevanje sredstev za skupne namene in sicer za deponijo trdnih odpadkov, za ATC, zaklonišče, razde-lilnico toplega obroka, poslovne prostore, razširitev računskega centra, graditve vodohrama in plinskega omrežja. Obravnavali so predlog osnovnega in operativnega plana TOZD po posameznih stroškovnih mestih. Podrobneje so razpravljali o delu vseh dručbenopoli-tičnih organizacij v TOZD in delu samoupravnih organov v TOZD in ugotovili, da edino zadovoljivo deluje le osnovna organizacija sindikata, da daje dobre predloge za rešitev gospodarskih problemov in je dejavna na družbenopolitičnem področju. Za neaktivnost drugih pa je predvsem razlog v še vedno premajhni informiranosti in mnogokrat tudi preveliki nezainteresiranosti posameznikov. Izvršni odbor OOS TOZD Vzdrževanje in energetika je za svoje delo sprejel obširen in izredno zahteven akcijski program. Program nakazuje, da je potrebno še nadalje uveljavljati samoupravni položaj delavcev in uresničevati Zakon o združenem delu, posebno skrb posvetiti produktivnosti in stabilizaciji, poživiti delo delegacij in samoupravnih delovnih skupin, več sodelovati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, posvetiti več pozornosti izobraževanju in kadrovanju, bolj skrbeti za življenjske in delovne pogoje, še posebej pa za varnost pri delu, zagotoviti čim večjemu številu delavcev organizirano letovanje, razvijati množično športno dejavnost ter pospeševati investicijsko dejavnost in tudi posvetiti več skrbi kulturi delavcev. Izvršni odbor OOS DSSS je sprejel program dela za leto 1979, ki obsega slednja bistvena področja, kjer mora biti sindikat še posebej aktiven. Razvijati mora samoupravljanje in samoupravne odnose, družbenoekonomske odnose, sodelovati pri razvoju izobraževanja in kadrovski problematiki, izboljšanju delovnih in življenskih pogojev delavcev, na področju ljudske obrambe in delavske samozaščite in na boljši organiziranosti sindikata. Izražena je bila zahteva za dosledno izvajanje programa in sprotno preverjanje izvajanja. V zvezi s programom je bil sprejet še poseben sklep, da se vodje delegacij v DSSS zadolži za izdelavo ocene aktivnosti delegacij. Obravnavana so bila stališča Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela. Težave, ki jih imamo pri tem kompleksnem vprašanju v Cinkarni in ki se prav gotovo ne bodo rešile že jutri, so se v razpravi nakazale. Na podlagi Zakona o združenem delu imamo sprejet Pravilnik o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke pa tudi nekatere druge akte oziroma sporazume, ki urejajo načela delitve OD po delu. Na podlagi stališč sindikata pa je potrebno analizirati, katera vprašanja v samoupravnih splošnih aktih niso ustrezno urejena in pripraviti v skladu s stališči akcijski program. Službo družbenega standarda je zadolžil, da naj posreduje OOS plan razdelitve sklada skupne porabe za leto 1979 in predlog regresiranja za letni dopust. V predlogu pravilnika o financiranju in finančnem poslovanju Zveze sindikatov Slovenije je predlagano, da se od 1. julija 1979 predvideva nova razdelitev sindikalne članarine, ki pa predvideva 6 % manj sredstev, ki ostanejo osnovnim organizacijam sindikata. Sprejet je bil sklep, da se zahteva širša obrazložitev, zakaj je takšen predlog podan. Sprejet je bil tudi sklep, da OOS DSSS daje predlog, da družbenopolitične organizacije pripravijo skupen program za leto 1979. Za izvedbo naloge se zadolži predsednika konference OOS in koordinatorja OOZK. Denarna pomoč je bila odobrena Angeli Mužar in Agici Gal. Tajništvo družbenopolitičnih organizacij Odgovornost DO DELEGATSKEGA SISTEMA Skupščina SR Slovenije je v sodelovanju z Republiško konferenco SZDL pripravila regijske posvete o nekaterih načelih delovanja delegatskega sistema. V petek, dne 9. marca je bil v občini Celje posvet za področje zbora združenega dela, zbora občin ter za področje dejavnosti družbenopolitičnega zbora. Navzoči vodje zborov združenega dela posameznih delovnih organizacij v celjski regiji so kritično ocenili nekatere probleme, ki se pojavljajo v delegatskem sistemu, kot je odnos delegatskega sistema do zveznih aktov, vprašanje delegatskih pobud, problem glasovanja o posameznih zadevah, osip delegatov, vprašanje odgovornosti delegatov itd. Posveta so se udeležili tudi najodgovornejši predstavniki republiške skupščine, predsednik Milan Kučan, predsednik zbora združenega dela Emil Tomažič, predsednica zbora krajevnih skupnosti Silva Jereb in predsednica družbenopolitičnega zbora Tina Tomlje. Iskušnje so pokazale, da so še vedno težave pri uveljavljanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov, kajti delegatski sistem je še mlad in ponekod še ne dovršen. V razpravi so povedali, da so delegati v bazah še ponekod osamljeni in da mnenja ter stališča delegatske baze niso dovolj dobro posredovana. Vodje delegacij se še vedno mučijo s problemom predčasnega odhajanja delegatov iz seje, tako da seje mnogokrat proti koncu niso sklepčne. Ponekod se še vedno soočajo s prekomerno dolgimi uvodniki, nejasnimi razlagalci ter prejemanjem nepravočasnega in preobsežnega gradiva za seje. Opredeliti bo potrebno predvsem funkcijo in odgovornost do delegatskega sistema, kajti delegatski sistem sam po sebi ne more delovati. Biti mora odprt, zato mora biti zavest družbenopolitičnih organizacij in predvsem sindikalne organizacije, da poskusi razbijati majhnost in zaprtost delegatskih baz in skuša opraviti funkcijo dodatnega informiranja ter koordinirati stališča in mnenja posameznih delegacij v delovni organizaciji. MG. Nasmejmo se LJUDOŽERSKA Ljudožerca prideta na prakso v veliko civilizirano podjetje. Strogo jima prepovedo njune gurmanske navade. Vendar nekega dne izgine snažilka. Takoj posumijo ljudožerca in ju primejo. Na policiji prvi prizna, da jo je on pojedel. »Tepec,« mu šepne drugi, »jaz sem pojedel že dva inženirja pa še nihče ni opazil.« OBVESTILO Obveščamo, da so se spremenile prve številke internih telefonov. Namesto 2 kličite 6 In namesto 3 kličite 7. 19. občni zbor društva ljudske tehnike Ponovno so se zbrali člani - delegati našega društva na svoj redni letni občni zbor in razpravljali o izvedenih in neizvedenih nalogah v letu 1978, katere je sprejel 18. občni zbor. Izvoljeni delegati so s pooblastili svojih krožkov kritično ocenjevali pravilnost usmeritve našega skupnega dela s posebnim poudarkom, da se izboljša vse tisto, kar je ostalo neuresničeno. Obseg načrtovanega dela v preteklem letu ni bil izpolnjen, za kar so obstojali objektivni vzroki, saj zato ni bilo danih pogojev, katere se je predvidevalo pri načrtovanju programa dela. O izpolnitvi načrtovanega dela, so na svojih občnih zborih razpravljali člani vsakega krožka, zato so lahko delegati kritično ocenjevali uspešnost oziroma neuspešnost dela ter predlagali izboljšave društvene dejavnosti. Predsednik izvršnega odbora LT: Tone Benčina Podpredsednik izvršnega odbora LT: Emil Krivec Tajnik: Viktor Skale Blagajnik: Darinka Smeh Gospodar: Leopold Šmon Člani: Matjaž Kosi, Dušan Slokan, Tone Žerjav, Angelca Dr-gajner, Fric Leskovšek, Franc Dorn, Franc Zalokar, Slavko Cankar ter predsedniki krožkov: merilnega krožka Ivo Ručigaj, strojnega krožka Anton Tofant, metalurškega krožka Franc Gu-tenberger, elektro krožka Viki Herlah, kemičnega krožka Ferdo Erjavec, grafičnega krožka Marjan Mirnik, avto krožka Ivo Ramšak, radio krožka Viktor Vervega, foto krožka Pavle Žele. Nadzorni odbor: Avgust Praznik, Bojan Horvat, Jože Naraks Samoupravno razsodišče: Marko Tukarič, Mija Marin, Vojo Ružič Iz razprave delegatov je bilo razvidno, da so bila prizadevanja za čim uspešnejše delo prisotna, vendar mnogokrat ni bilo pogojev ustvariti vse, kar smo si zadali kot naloge. Razprava je odsevala skromnost članov glede na opravljeno delo, na vseh področjih društvene dejavnosti. Le redke so bile besede razpravljal-cev, ki bi poudarjale pomembnost in vrednost našega dela. Delo, katerega so člani vseh krožkov opravili pri izobraževanju ob delu, vključevanju naših delavcev v posamezne krožke, ki so pomembni za splošni ljudski odpor, nadalje za propagiranje akcij v inovacijskem procesu, za predlaganje delovnih izboljšav ali celo sprememb v proizvodnji, ni tako nepomembno ne za naše podjetje, kakor tudi ne za posameznika, kot je bilo razbrati iz razprave. Razprava je bila usmerjena bolj v nadaljnje delo kakor v ocenjevanje preteklega obdobja. Zahteve, da se vsestransko poglablja dosedanji način dela in organizira še več seminarjev, strokovnih predavanj in ekskurzij, na katerih naj člani društva spoznavajo problematiko drugih podjetij, novosti v svojih poklicih, možnosti uvajanja tehničnih izboljšav, izobraževanja itd., so bile tiste, ki so nakazovale usmeritev v bodoče delo. Prav zaradi usmerjenih zahtev, tako članov na občnih zborih krožkov, kot delegatov na občnem zboru društva, je bil soglasno sprejet program dela za leto 1979, ki obsega 12 točk in zavezuje vse članstvo, da ga izpolni. Program dela za leto 1979 1. Realizacija programov dela krožkov, sprejetih na občnih zborih. 2. Vspodbujanje članstva LT in člane kolektiva za predlaganje inovacij in racionalizacij ter s koristnimi predlogi izboljšanje produktivnosti. 3. Stalno vspodbujanje članstva in., delavce kolektiva za hitrejše razvijanje tehnične kulture, znanosti in uvajanje znanstvenih pridobitev v našo proizvodnjo. 4. Aktivno vključevanje vseh članov LT pri odklanjanju tehničnih napak v proizvodnji, odpravljanje napak‘in zastojev na postrojenjih, izboljšanju produktivnosti ter gospodarjenju z družbenimi sredstvi. 5. Povezovanje krožkov pri skupnih akcijah društva, sodelovanje pri akcijah občinskega, republiškega in zveznega značaja. 6. Organiziranje splošnih strokovnih in poljudno-znanstvenih predavanj s predvajanjem filmov. 7. Organiziranje društvene ekskurzije za člane vseh krožkov. 8. Mesečno informiranje članstva o znanstveno strokovnih pridobitvah v svetu preko glasila »Cinkarnar«. 9. Nabaviti nov stroj za krivljenje pločevine večjih dimenzij. 10. Aktivno vključevanje članov specializiranih krožkov v odbore SLO, družbene samozaščite ter civilne zaščite. 11. Pripraviti popravke društvenih pravil in jih prilagoditi zakonu o društvih. 12. Nabaviti radio primopredajno postajo z vsem priborom za potrebe radioamaterjev in potrebe SLO ter družbene samozaščite. »Za izvedbo tako obširnega programa dela bo potreben deloven pristop vseh članov društva, z zavestjo, da s svojim delom koristijo društvu, našemu podjetju in družbeni skupnosti,« so bile besede enega od razpravljalcev. »Novo izvolje-mu izvršilnemu odboru društva je naložena velika naloga uresničiti širok program dela društva in zagotoviti nemoteno izvajanje vseh programov posameznih krožkov,« je v sklepni besedi zaključil občni zbor predsednik delovnega predsedstva, Emil Krivec. Viktor Skale Od tu in tam Po večletnih prizadevanjih je zapažena tendenca zmanjševanja nočnega dela žensk. Izjemna dovoljenja za tako delo so bila v zadnjih dveh letih dana. Za število delavk LIK SAVINJA (furnirnica) 1977 1978 9 METKA 241 234 CINKARNA 73 49 EMO 120 100 TOPER 324 - 758 392 Pri mladini, predvsem učencih, pa je opazno protizakonito podaljševanje dnevnega in tedenskega časa praktičnega pouka, ki sme trajati 40 ur tedensko in njihovo zaposlovanje tudi v nočnem času, zlasti v gostinstvu. Avto krožek Ljudske tehnike Cinkarne objavlja delovni program za leto 1979. V tem letu bodo organizirali Uva tečaja za voznike motornih vozil B kategorije, teoretično testiranje za voznike z daljšim vozniškim stažem, predavanje o novostih o cestno-prometnih predpisih, pregled koles, ocenjevalno vožnjo v septembru, vseskozi pa bodo sodelovali z občinskim odborom za prometno vzgojo. Temeljna organizacija Grafika se z modernizacijo tiskarskih plošč uvršča v program praznovanja občinskega praz’ nika mesta Celja. 20. junija letos bodo svečano otvorili novi obrat, katerega gradnja se že končuje in so nekateri deli te proizvodnje že v poskusnem obratovanju. Da bi se člani kolegija čim bolj podrobno seznanili s programom razvoja informacijskega sistema, je bila 21. marca izredna seja kolegija v sodelovanju z ITEO za izdelavo programa obdelave podatkov oziroma informacijskega sistema za področje proizvodnje in razvoja, finančnoračunovodske funkcije, nabavo in prodajo ter kadrovske funkcije. Rezultati referenduma Delavci TOZD in DSSS smo 26. februarja 1979 na referendumu odločali o sprejetju samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo ter samoupravnega sporazuma o osnovah plana za leto 1979. Koordinacijski odbor za izvedbo referenduma je na osnovi zapisnikov volilnih odborov TOZD in DSSS ugotovil naslednje izide referenduma: TOZD Metalurgija Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO: Od skupnega števila volilnih upravičencev 384 jih je na referendumu glasovalo 323, »ZA« na\fedeni sporazum 74,43 %, »PROTI« 7,81 % delavcev. Samoupravni sporazum o osnovah plana za leto 1979: »ZA« navedeni sporazum 75,42 %, »ROTI« 7,03 % delavcev. TOZD Kemija, Celje Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO: Od skupnega števila volilnih upravičencev 259 jih je za referendum glasovalo 235, »ZA« navedeni sporazum 75,67 %, »PROTI« 12,35 %. Samoupravni sporazum o osnovah plana za leto 1979: Od skupnega števila volilnih upravičencev je »ZA« glasovalo 64,88 %, »PROTI« 16,98 %. TOZD Grafika Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO: Od skupnega števila volilnih upravičencev 283 jih je na referendumu glasovalo 241, »ZA« navedeni sporazum 60,77 %, »PROTI« 22,96 % delavcev. Samoupravni sporazum o osnovah plana za leto 1979: »ZA« navedeni sporazum 48,05 %, »PROTI« 34.68 % delavcev. TOZD Titan dioksid Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO: Od skupnega števila volilnih upravičen- cev 297 jih je na referendumu glasovalo 237, »ZA« navedeni sporazum 70,79 %, »PROTI« 8,93 %. Samoupravni sporazum o osnovah plana za leto 1979: »ZA« navedeni sporazum 68,35 % »PROTI« 10,43 % delavcev. TOZD Vzdrževanje in energetika Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO: Od skupnega števila volilnih upravičencev 463 jih je na referendumu glasovalo 424, »ZA« navedeni sporazum 76,02 %, »PROTI« 18,33 %. Samoupravni sporazum o osnovah plana za leto 1979: »ZA« navedeni sporazum 73,43 %, »PROTI« 17,71 % delavcev. TOZD Transport Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO: Od skupnega števila volilnih upravičencev 102 jih je na referendumu glasovalo 96, »ZA« navedeni sporazum 82,35 %, »PROTI« 6,86 % delavcev. Samoupravni sporazum o osnovah olana za leto 1979: »ZA« navedeni sporazum 85,29 %, »PROTI« 7,84 % delavcev. TOZD Kemija, Mozirje Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO: Od skupnega števila volilnih upravičencev 47, jih je na referendumu glasovalo 46, »ZA« navedeni sporazum 89,36 %, »PROTI« 8,51 % delavcev. Samoupravni sporazum o osnovah plana za leto 1979: »ZA« navedeni sporazum 89,36 %, »PROTI« 8,51 % delavcev. DSSS Samoupravni sporazum o osnovah plana za leto 1979: Od skupnega števila volilnih upravičeo-cev 326 jih je na referendumu glasovalo 296, »ZA« navedeni sporazum 86,71 %, »PROTI« 3,49 % delavcev. Šahovska sekcija Cinkarne se je na povabilo šahovskega kluba Tkanina Žalec udeležila dvoboja z imenovanim klubom. Naša sekcija je igrala z dvema moštvoma prvo in drugo ekipo. Tekmovanje je bilo na štirih deskah po ševe-niškem sistemu. Prvo mesto je zasedla Tkanina s 25 in pol točkami, drugo Cinkarna I s 17 in pol, tretje mesto pa Cinkarna II s 5 točkami. Za prvo moštvo so igrali Ružič, Arh, Dečko in Mežnar. Za drugo ekipo pa Lazič, Pipuš, Jančič in Pohole. Najuspešnejši je bil Arh s 6 točkami od 8 možnih. šahovska sekcija je na zadnji seji odbora sklenila, da se bo vsak prvi četrtek v mesecu odigral hitropotezni turnir posameznikov. Turnir bo potekal v prostorih Ljudske tehnike Cinkarne s pričetkom ob 18.00 uri. Pravico nastopa ima vsak član delovne organizacije. Otvoritveni hitropotezni turnir smo odigrali v četrtek, 1. marca. Turnirja se je udeležilo 12 šahistov. Prvo mesto je osvojil Arh z 10 točkami brez poraza, kar je izreden uspeh. Sledili so mu Ružič, ki je osvojil 8,5 točk, Mežnar s 6,5 točkami, Dečko, Lazič, Celestina s po 6 točkami, Pohole s 4,5 točkami, Jančič s 3,5 točkami, Jurkovšek z 2 točkama, Djor-djevič in Prelič s po 1 točko. Pipuš je med tekmovanjem odstopil. V mesecu februarju sjp je tudi šahovska sekcija Cinkarne udeležila hitropoteznega turnirja celjske regije. Tekmovalo je 12. ekip. Ekipa je štela 4 člane. Naša sekcija je dosegla izreden uspeh. Prvo mesto je osvojil šahovski klub Celje s 33 točkami. Ekipa Cinkarne pa si je z ekipama Šempetra in Laškega delila četrto, peto in šesto mestp s po 21 točkami. Igrali so Dečko, Zelenovič, Ružič in Arh. Mirko Mežnar DVE OBVESTILI O REKREACIJI Obveščamo ljubitelje kegljanja, da smo zaradi slabega obiska ob sredah vsak teden v Štorah odpovedali vse tri steze. Odslej lahko koristite samo steze na kegljišču Ingrada vsako soboto od 17.00 do 19.00 ure v kolikor ne odpade, bodisi zaradi občinskih ali republiških tekmovanj. Ponovno vas obveščamo, da imamo vsak petek v tednu od 18.00 do 19.30 ure na razpolago telovadnico na Zavodu Ivanke Uranjekove (posebna šola) samo do konca maja letos. Dl Uspešen in neuspešen dan žena Zavest o naši varnosti Živimo v času, ko je človek nenehno izpostavljen nevarnostim tako zaradi napredka znanosti kot mednarodne napetosti. Še v Narodno osvobodilni borbi je znal vsak človek točno oceniti kakšna nevarnost mu preti, kdo mu je prijatelj in kdo sovražnik. V delovni organizaciji je pogoj za dosego občutka varnosti ljudi dovolj dobra organiziranost. Za učink kovito organiziranost pa je potrebna informiranost ljudi o političnih dogajanjih, doma in v svetu, situaciji v delovni organizaciji ali temeljni organizaciji, situaciji, na delovnih mestih, o socialnih problemih, samoupravnih dokumentih in akcijah. Obveščenost ljudi o vsem znanem je pogoj, da lahko vsak ukrepa pravilno in pravočasno, če pride do nevarnosti. Nevarnosti, katerim smo bili izpostavljeni in jih nismo znali pravočasno zatreti, nas bodo učile, da bomo v bodoče dobro zavarovali sebe in svoje okolje po svoji zavesti, kakor je v zavesti materi, da zavaruje svojega otroka pred vsako najmanjšo nevarnostjo. Varnost v družbi in okolju, v katerem se gibljemo je odvisna od nas samih, od naše zavesti, da se izognemo tistemu, kar nam povzroča slabosti. Zavest v človeku, da bo varoval sebe in sočloveka ter svoje okolje, mora biti in je prvi pogoj, da lahko ta človek živi v družbi in da je obkrožen z družbeno imovino. V odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so vse zaposlene razporedili za civilno in narodno zaščito. Organizirali so tečaj civilne zaščite, katerega je obiskovalo 140 delavcev in tečaj narodne zaščite, kjer je sodelovalo kar 620 delavcev. Učili so se o budnosti in odgovornosti za varnost ljudi in premoženja. V podjetju je vseskozi organizirana dežurna služba, ki bdi nad tovarno. Dežurni morajo kontrolirati, če so obrati, kjer ne delajo in pisarniški prostori zaprti, koordinirati delo s čuvaji, vratarji in zavarovalno službo ter na nek način nadoknaditi stik z ljudmi, ki so na delu. v tovariški sredini in v tej sredini lahko Delavec je poglavitni nosilec zagotavljanja varnih delovnih razmer in okolja. Dokler ne bodo sposobni, da bi bili sku-pinovodje deloma tudi pedagogi in psihologi, bi se morali spoznati z delavčevimi sposobnostmi in biti njihov učitelj, da bi mu tako lahko nudili vsestransko pomoč. Delavec je lahko zadovoljen le v tovariški sredini in v tej sredini lahko postane zavesten družbenopolitični delavec in samoupravljalec. Akcija nič nas ne sme presenetiti je velika priprava vseh ljudi, da bi se znali v vsaki situaciji znajti. O akciji boste še veliko slišali, saj ima koordinacijski odbor za SLO in DS v svojem programu za leto 1979 še nadaljevanje tečajev, ter vrsto vaj pripadnikov narodne in civilne zaščite ter zavarovalne službe za vse primere. V počastitev dneva žena smo 7. marca v našo delovno organizacijo sprejeli o-bisk kmečkih proizvajalk iz Dobrne. Predstavnice aktiva žena smo jih pričakale in jih popeljale na ogled obratov Grafike. Pod vodstvom tovariša Mirnika so si z zanimanjem ogledale proizvodnjo tiskarskih plošč, oslojevanja in tiskarne ter novi obrat temeljne organizacije. Tam so jim tudi podarili nekaj razglednic, čestitk za praznik žena in značk Cinkarne. Ker jim je primanjkovalo časa, so si lahko ogledale le še del obratov Kemije, kjer jim je tovariš Hrovatin pojasnil kaj vse proizvajajo. Tudi tam so dobile nekaj daril. Nato smo jih odpeljale v samopostrežno restavracijo na kosilo. O-sebje restavracije se je res izredno potrudilo in nam lepo uredilo jedilnico. Pri kosilu je vse prisotne pozdravil tovariš Tovornik in jim povedal nekaj o zgodovini Cinkarne. Predsednica aktiva žena je v imenu žena naše delovne organizacije pozdravila kmečke ženeinjim čestitala k njihovemu prazniku. Med kosilom je stekel pogovor o problemih in težavah, ki obremenjujejo tako kmečke proizvajalke, kot tudi nas delovne žene. Pogovori so bili pestri in kar žal nam je bilo, ko je prišel čas odhoda. Kmečke žene so bile izredno zadovoljne in so nas povabile naj tudi me vrnemo obisk. Takšna srečanja so vedno dobrodošla in moralo bi jih biti čimveč. Na dan žena so bile povsod v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih proslave in številne druge slovesnosti. Pri nas je kulturna komisija pripravila proslavo, ki je bila ob 12.30 uri v sindikalni dvorani. Proslava je bila namenjena vsem ženam, zaposlenim v Cinkarni. Zelo sem bila presenečena, ko sem prišla v dvorano, ki je bila na pol prazna. Samo šestdeset žena od petstodvajset zaposlenih, je prišlo gledat program, ki je bil namenjen samo ženam in materam. V mislih sem se vprašala, kam so šle tiste žene, ki sem jih videla odhajati iz podjetja ob 12,00 uri, ali pa še prej! Kaj res pomeni ženi proslavljanje v kakšnem lokalu več, kot poslušanje pionirjev, ki si prizadevajo s svojim nastopom čimbolj zadovoljiti svoje matere, žene. Mis-Ijm, da bi se ob tem lahko marsikatera žena zamislila. Toda proslava je kljub temu uspela. Učenci hudinjske šole so se izredno potrudili, čeprav se v na pol prazni dvorani niso najbolj prijetno počutili. V bodoče bi morali razmisliti, če bi se takšne proslave še prirejale. Ker je letošnje leto, leto otroka smo žene naše delovne organizacije skle- nile, da podarimo zavodu za prizadete otroke v Dobrni 3.000,00 dinarjev. V počastitev dneva žena smo tudi letos, kot že leta nazaj, organizirali odbojkarski turnir in strelsko tekmovanje za vse naše žene. Odbojkarskega turnirja so se udeležile žene Kovinotehne, Ema, Lika Savinje in Cinkarne. Žene iz Cinkarne smo dosegle velik uspeh, saj smo zasedle prvo mesto in s tem osvojile prehodni pokal.. Vefiko zaslug za naš uspeh so rmeli tudi naši fantje, ki so nas vseskozi bodrili in vzpodbujali. Tekmovanje v streljanju je potekalo v naših prostorih, vendar pa je bila udeležba zelo skromna. Udeleženk je bilo samo deset. Najboljše so dobile lepe nagrade, katere so bile podeljene na proslavi ob dnevu žena. Osmi marec dober ali slab je za nami. In kako ga bomo praznovale prihodnje leto? Vera Zupanc BESEDA UREDNIKA Uredniški odbor se je sestajal redno pred vsako izdajo glasila. Pregledoval je prispevke in dajal ideje za bodoče delo. Ob poplavi sestankov in popisnega papirja, ob pomanjkanju pišočih sodelavcev in nekaterih neaktivnih članov uredniškega odbora smo, upam, le izboljšali naše glasilo vsaj v prid obliki. Minilo je že kar leto dni odkar je zadnjič izšel MCC. Takrat je naletel na ugoden odmev, in kar škoda je, da gradiva za naslednjo številko še ni. Pred nami je praznična številka Cin-karnarja tiskana v tiskarni Cinkarne Celje. V prejšnji številki je izboljšana oblika, ne pa tudi vsebina. Za vsebinsko izpopolnitev informacij pa se moram obrniti na vas bralce, kajti ravno vi z vašimi mnenji in predlogi lahko pomagate, da bo glasilo boljše. Sporočite nam o čem naj piše naš Cinkarnar. Vaša urednica Zahvala Ob prerani izgubi ljube mame, se vsem sodelavcem Grafike - tiskarske plošče -zahvaljujem za darovani venec in tolažilne besede v težkih dneh. Franc Sivka d Kako poslujemo Organizirano akcijo za razprave o gospodarjenju v letu 1979 smo temeljito izpeljali. Poudarek razprav je bil predvsem v tem, kaj planiramo za leto 1979 in kaj bomo s tem planom dosegli. Celoten plan delovne organizacije za mesec februar je bil realiziran z 98,38 %, skupaj za prva dva meseca letošnjega leta pa znaša realizacija 95,24 %. Plan v tem obdobju torej še nismo dosegli. Vzroki za nedoseganje planov so v pomanjkanju delovne sile, v okvarah proizvajalnih sredstev in občasnem pomanjkanju delovne sile, v okvarah proizvajalnih sredstev in občasnem pomanjkanju surovin. Glede na letni plan delovne organizacije bo morala najprej kadrovska služba zagotoviti najnujnejše število delavcev v posameznih temeljnih organizacijah. Služba bo tudi izdelala predlog za nakup samskih ležišč, ki jih bodo financirale posamezne temeljne organizacije. Da ne bo prišlo do nedoseganja planirane proizvodnje, mora TOZD Vzdrževanje ugotoviti vse podatke glede porabe energije, pare in vode in temu primerno ukrepati. Ugotoviti morajo tudi količine odpadnih voda, ki dotekajo v nevtralizacijo od posameznih temeljnih organizacij. S pravočasno nabavo rezervnih delov in surovin bomo zmanjšali zastoje v proizvodnji. Da ne bi prišlo do slabega finančnega rezultata v prvem kvartalu tega leta, je nujno potrebno doseči plan ne samo v proizvodnji, temveč tudi v realizaciji. Za izboljšanje planiranih rezultatov nam bodo pomagali akcijski programi, katere smo sprejeli na razpravah samoupravnih delovnih skupin in zborov delavcev. Sami pa bomo na svojih delovnih mestih dosledno izvajali akcijski program, ter s prizadevnostjo in pridnostjo skušali izboljšati naš skupni rezultat. ZA LEPŠE OKOLJE Člani komisije za urbanizacijo in urejanje okolja so bili na ogledu terena od Ljudske tehnike do KKČ. Pri tem so ugotovili, kakšno je stanje okolice ob obratih v starem in novem delu Cinkarne. Zaključili so, da je v aprilu potrebno urediti okolje, da bo izgled Cinkarne pred prazniki dostojnejši. Zapisnik omenjene komisije o natančno določenih nalogah so prejeli vsi vodje TOZD, ki so zadolženi, da preko obratovodij speljejo izvajanje akcije očiščevanja okolja. OBJAVLJAMO LICITACIJO GO-KART VOZILA Licitacija se bo vršila 10. maja 1979 ob 16.00 uri v servisni delavnici Ljudske tehnike. Avto krožek EJ Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu FEBRUARJU MARCU Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din Stroškovno mesto Faktor variab. dela Pov. fakt. točk za norme POV. fak. točk za usp. dela Skupni faktor Faktor variab. dela Pov. fakt. točk za norme Pov. fak. točk za usp. dela Skupni I faktor 100 Splošna uprava 0,95 0,95 0,96 0,96 101 Služba za varno delo in varstvo okolja 0,95 0,08 1,03 0,96 0,08 1,04 102 Center za org. in AOP 0,95 0,95 0,96 0,96 103 Fin. računov, sektor 0,95 0,95 0,96 0,96 104 Kadrovski sektor 0,95 0,95 0,96 0,96 105 Samski dom 0,95 0,95 0,96 0,96 106 Splošni sektor 0,95 0,95 0,96 0.96 107 Družbena prehrana 0,95 0,95 0,96 0,96 108 Pralnica in šivalnica 0,93 0,06 0,99 0.94 0,06 1,00 109 Zunanja trgovina 0,95 0,95 0,96 0,96 110 Počitniške kapacitete 0,95 0,95 0,96 0,96 111 Osebni avtomobili 0,95 0,95 0,96 0,96 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 0,98 0,98 0,98 0,98 215 Skupne službe metalurgije 0,98 0,98 0,98 0,98 216 Keramika 0,71 0,69 1,40 0,72 0,65 1,37 217 Sušilnica ferosulfata 0,91 0,08 0,99 0,97 0,06 1,03 218 Žveplena kislina PIK 0,83 0,08 0,91 0,89 0,08 0,97 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 0.92 0,09 1,01 0,96 0,09 1,05 220 Pražarna ferosulfata 0,91 0.09 1,00 0,97 0,08 1,05 221 Žvepl. kislina iz ferosulfata 0,91 0.12 1,03 0,97 0,11 1,08 222 Cinkov prah 0,79 0,02 0,81 0,88 0,02 0.90 223 Sekundarna proizv. cinka 0,91 0,09 1,00 0,91 0,09 1,00 224 Baterijske čašice 0,98 0,03 0.09 1,10 0,98 0.04 0.10 1.12 225 Žicama 0,96 0,11 1,07 0,96 0,08 0,09 1,13 226 Žlebarna 0,89 0,07 0,96 0,96 0,07 1,03 227 Valjarna 0,79 0.49 1,28 0,79 0,51 1,30 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 0,98 0,98 0,98 0,98 331 Barvila Celje 0,92 0,92 0,92 0,92 332 Soli in pigmenti 0,88 0,01 0.89 0,93 0,93 333 Litopon 0,91 0,91 0,89 0,89 334 Cinkovo belilo 0,87 0,18 1,05 0,87 0,22 1,09 335 Zaščitna sred. - modri baker 0.89 0,89 0,92 0,20 1.12 336 Rastni substrati 0,95 0,26 1,21 0,95 0,36 1,31 338 Gradbena lepila 0,95 0,34 1,29 0,95 0,45 1,40 339 Betonski elementi 0,89 0,49 1,38 - 340 Zašč. sred. - modra galica 0,88 0,09 0,97 0,93 0,93 TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe Kemije Moz. 0,96 0.96 0,96 0.96 442 Barve in premazi 0,91 0,18 1,09 0,91 0,22 1,13 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 1,03 1,03 1,07 i' 1,07 546 Tiskarna 1,03 1,03 1,07 1,07 547 Tiskarske plošče 1,03 1,03 1.07 1.07 548 Preparati za grafiko 1,03 1,03 1,07 1.07 549 Tiskarske barve 1,03 1,03 1,07 1,07 550 Razvoj grafike 1,03 1,03 1.07 1,07 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 0,84 0,01 0,11 0.96 0,84 0,06 0,10 1,00 657 Strojno vzdrževanje 0,84 0,18 0,08 1,10 0,84 0,19 0,07 1,10 658 Elektro vzdrževanje 0,84 0.06 0.11 1.01 0,84 0,19 0,10 1,13 659 Vzdrževanje ARM 0,84 0,13 0,10 1.07 0,84 0,14 0,10 1,08 660 Gradbeno vzdrževanje 0,78 0,06 0,10 0.94 0,78 0,06 0,10 0,94 662 Energetika skupne službe 0,84 0,10 0.94 0,84 0,10 0,94 663 Kotlarna it. 1 0,80 0,11 0,91 0,80 0,10 0,90 664 Predelava PTFE 0,75 0,39 1.14 0,75 0,55 1,30 666 Plinarna 0,80 0,10 0,90 0,80 0,10 0,90 668 Transformatorske postaje 0,78 0,10 0,88 0,78 0,10 0,88 670 Galvana 0,75 0,75 0,75 0,75 672 Embalaža 673 Predelava gume 0,73 0,25 0,98 0,73 0,32 1,05 674 Predelava umetnih ma» 0,73 0,02 0,75 0,73 0,02 0,75 TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 1.10 0,04 1.14 1,10 0,04 1.14 776 Železniški promet 0,87 0,10 0,01 0,98 0,87 0,28 0,01 1,16 777 Interni ostali promet 0,84 0.54 1,38 0,84 0,55 1.39 778 Avtocisterne za kislino 0,82 0,69 1.51 0,82 0,66 1.48 779 Nakladanje In razkladanje 0,84 0,45 0,01 1,30 0,84 0,48 0,01 1,33 TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 0,95 0,95 0,96 0,96 991 Skupne službe tit. dioksida 0,76 0,76 0,76 0,76 992 Investicijska služba 0,76 0,76 0,76 0,76 ! 993 Priprava vode tit. diok. 0,76 0,76 0,76 994 Kotlarna tit. dioksida 0,76 0,76 0,76 995 Transformat. postaje tit. dioksid 0,76 0,76 0,76 0,76 996 Nevtralizacija 0,76 0,76 0,76 998 Površinska obd. tit. diok. 0,76 0,18 0,94 0,76 0,13 0,89 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 0,76 0,76 0,76 0.76 g Sejemske prireditve 79 Nekateri proizvodi naše delovne organizacije nastopajo kot razstavni materiali na raznih razstaviščih in sejmih. Cinkarna je letos prvič sodelovala tudi na sejmu Človek in njegov prosti čas v Ljubljani. Prvič je tudi široki javnosti predstavila dva proizvoda, ki sta že dala dobre razultate. Reklama PURPENa, izdelka Kemije Mozirje, je našla v občinstvu na sejmu Alpe Adria veliko zanimanje, saj se je ves dan kar trlo ljudi ob naših razstavnih prostorih. Purpen se uporablja v gradbeništvu in je namenjen za vrsto del, za zapiranje fug, tesnenje pri gradnji betonskih elementov, ograjevanje okenskih okvirjev in vrat in odprtin pri ceveh. Služi tudi za lepljenje ter zvočno in toplotno izolacijo. Širok namen pa dopolnjuje še enostavnost in nizka cena. Cinkarna Celje pa je edini proizvaja-jalec v Jugoslaviji ne le purpena temveč PVDF v trgovskem izrazoslovju repco-ata, katere so tudi razstavili na omenjenem sejmu. Namen sejma je bil za naše proizvajalce proti pričakovanju dosežen. V reklamnem namenu pa je dosegel višek, saj so interesenti dobili podrobne informacije o vsakem izdelku. Imenovane proizvode, in vse antikorozijske premaze so naši razstavljalci pokazali tudi na spomladanskem sejmu v Zagrebu. REŠITEV - VODORAVNO: PUST JE DAN SMEHA, TRNOVELJČAN, N, ON, PASMA, JASA, PARA, TASS, KRT, L, A, TINA, NONO, TO, JNA, ILA, S, SOM, TIMOTEJ, UTAH, LETVI, RT, S, NON, AC, DAR, IJ, AOSTA, RIBNICA, LANA, N, T, ASK, LIJAK, INA, STRD, TAS, KARO, HG, D, PRALKA, Pl, ITA, OKO, OONA 0'NIEL, CA, ORIS, RP, KRN, V, MIA, PLAST, ET, PAN, POGON, ALI, O, NOVI, RIAD, LJUBELJ, KAL, IGRATI, G, LAE, OGLAR, SRD, PRISLOV, NIOBA, TANK, IJ, MISS, TB, IKRA, ELICA, R, K, A, AGA, NARAVA, AKUTI, KRMA, I, S, VON, TARA, TOPILNIK, INES, VERA, O-DALISKE, RACA, EZOP, REK, KASTA, MICIKA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta KOŠTOMAJ IVANA se iskreno zahvaljujemo sindikatu za denarno pomoč in kolektivu za darovani venec. Iskreno se zahvaljujemo Vengust Štefanu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči žena Fani, sin in hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo. VSTOPI V MESECU FEBRUARJU Desimir STOJANOVIČ, lil. ključavničar, strojni obrat, Ivan MATIČ, III. obratni električar, elektro obrat, Viktorija POLAJŽER, delavec v finali-zaciji, tiskarna, Senaid KIKANOVIČ. III. ključavničar, strojni, Marija KRAJNC, I. analitik, varnostni sektor, Stjepan RUŽIČ, lil, obratni električar, elektro obrat, Milko JOSIČ, pripravnik »S«, OOB, Janez JUG, lil. ključavničar, strojnj obrat, Ivan KRANJEC, delavec v fina-lizaciji, TiO pov. obdel., Branko ŠKORIČ, delavec na filtraciji, Ti02 osnov, proizv., Miran JUS, izdelovalec embalaže, Ti02 osnov, proizv., Zdenko ZELIČ, II. ključavničar, strojni obrat, Jovan TANASIJEVIČ, II. valjač, valjarna, Novica STOLIČ, delavec na klarifikaciji, Ti02 osnov, proizv., Milko ŠIREC, delavec v nevtralizaciji in kristal., Ti02 osnov, proizv., Milan MOHORKO, tegalec žice, žica, Života PETROVIČ, posluževalec disolverja, tiskarske barve, Stanko VARJAČIČ, strojnik na trovaljčniku, tiskarske barve, Josip NOVAK, posluževalec disolverja, tiskarske barve, Dušan BOŽIČ, posluževalec disolverja, tiskarske barve, Avguštin ZAKELŠEK, posluževalec disolverja, tiskarske barve, Andrijana JAKOB, administrator, kadrovski sektor, Zoran ILIČ, mlinar v črnem mletju, Ti02 osnov, proizv., Safet GARAGIČ, IV. analitik, gl. laboratorij, Leopold BUTOLEN, vozač surovin in drob. šamota, keramika, Miroslav AVŠIČ, pomočnik kurjača par. kotlov, kotlarna TI02, Franc FIŠER, posluževalec disolverja, tiskarske barve, Zuh-dija IBRAHIMOVIČ, strojnik na trovaljčniku, tiskarske barve, Emil STUPAR, lil. ključavničar, strojni obrat, Novo RATKOVIČ, pakoval. in posnem. v zn-prahu, zn-prah, Pero MIČIČ, pripravljalec vode, pražarna ferosulfata, Mi-lisav STANIMIROVIČ, pakoval. in posnem. v zn-prahu, zn-prah, Viktor TOPOLOVEC, II. sušilec, sušil, ferosulfata, Anton KOREZ, pakoval, in posnem. v zn-prahu, zn-prah, Majda DERČA,referent za družbeno prehrano, družbena prehrana, Albinko MUMINOVIČ, pripravljalec vode, N.Ž. pirit, pražarna, Mensur PANDUR, III. ključavničar, strojni, Ranko MAKSIMOVIČ, III. vodovodni inštalater, strojni obrat, Miroslav PEZELJ, izdel. flekso in bakr. tisk. b., tiskarske barve. IZSTOPI V MESECU FEBRUARJU Ivan KOŠTOMAJ, vozač surovin in drob. šamota, keramika, Zdravko JOVANIČ, pakov. in posnem. v zn-prahu, zn-prah, Faik LJEZI, delavec v nevtral. In kristal., TI02 osnov, proizv., Danica GAŠPARIČ, II. strežaj kopeli, tiskarske plošče, Anton ŠIMUNOV, pomožni delavec, Ti02 osnov, proizv., Mirko SEKULIČ, pražllec, N.Ž. Franc šPILJAK, IV. valjač, valjarna, Radoslav DAVIDOVIČ, III. ključavničar, strojni obrat, Jožef KOROŠEC, izdel. barv drob. naprav, Mozirje, Radiša STOJKOVIČ, oprav, filtrov In meš. naprav, OOB, Drago RODIČ, vlagalec In Izp. peči, keramika, Bla-ženka DESPOTOVIČ, teleksist, splošni sektor, Duro KORICA, I. ključavničar, strojni obrat, Ranklca BOŽIČ, Izdel. In pak. čašic In rond., čašice, Vincenc KOLANDER, kopalničar, splošni sektor, Milinko PETKOVIČ, pakovalec trž. produktov, TI02 osnov, proizv., Friderih ČALHAR, izmenovodja, TI02 osnov, proizv., širno JOSIČ, delavec pri hlad. stolpu, N.Ž., šerif MEŠKIČ, III. ključavničar, strojni obrat, Vlastlmlr MILOŠEVIČ, III. transportni delavec, transport, Stanko HREšČ, pakovalec tržnih produktov, gradbena lepila, Jernej JELEN, II. ključavničar, strojni obrat, Milan HOJNIK, I. obratni električar, elektro obrat, Marjan LIPOVŠEK, I. obratni električar, elektro obrat, Milan ŠANCA, II. elektromehanik, elektro obrat, Jože STROPNIK, Izdel. barv na drob. naprav., KIM, Ivan REJC, I. valjač, valjarna, Ferdinand ČREPINŠEK, referent za OD, finančni sektor, Joko ANDRIJANIČ, delavec na filtraciji, Ti02 pov. obdel., Ivan OVČARIČ, pakovalec tržnih produktov, Ti02 pov. obdel., IZSTOPI V MESECU MARCU Pejo MARJANOVIČ, opVav. filtrov in meš. naprav, rastni substrati, Mensur PANDUR, III. ključavničar, strojni obrat, Radojko LAZARE-REVIČ, delavec na klarifikaciji, Ti02 osnov, proizv., Viktor JURIČ, delavec na filtraciji, Ti02 osnov, proizv., Srečko ANIČIČ, II. valjač-valjarna, Vincenc POTOČNIK, delavec na pe-letizaciji, Ti02 pov. obdel., Rudi ZAJŠEK, pak. in posnem. v zn-prahu, zn-prahu, Ruža KRAM-PERŠEK, snažilka, splošni sektor, Branko RAKOVNIK, šofer kamionov in pol. avtom., Transport, Marija SEVšEK, poslužev. v okrepčevalnici, samski dom, Ranko MAKSIMOVIČ, lil. vodov, inštalater, strcgni obrat, Milomirka ANIČIČ, izdel. in pak. čašic in ron., čašice, Martin RODOŠEK, strojnik težkih strojev, Transport, Mirko PUH, lil. ključavničar, strojni obrat, Janez PODVRATNIK, skladiščni manipulant, KIM, Marija OPERČKAL, skladiščni manipulant, vzdržev. sk. sl., Vladimir HARDI, delavec na filtraciji, Ti02 osnov, proizv., Dra-goslav MILENKOVIČ, III. ključavničar, strojni obrat, llija DIMEVSKI, pak. in posnem. v zn-prahu, zn-prah, Miroslav PEZELJ, izdel. flekso in bakro tisk. b., tiskarske barve, Hail HASIČ, lil. ključavničar, strojni obrat, Angela HUDOURNIK, snažilka, splošni sektor, Dragoljub GLIGORIČ, oprav, filtrov in meš. naprav, OOB, Slobodan GAVRIČ, III. ključavničar, strojni obrat, Jožef LESKOVAR, pomožni delavec, splošni obrat, Branko ŠAFRANKO, delavec na namak. in kem. obd., splošni obrat, Stjepan SVRŽNJAK, pakoval. trž. produktov, Ti02 pov. obdel., Anton SVENŠEK, delavec na filtraciji, Ti02 osnov, proizv., Jože JERŠEČIČ, kislinar, N.Ž., Magda KRALJ, strojni knjigovodja, finančni sektor, Viktor PALATINUŠ, izmenovodja, N.Ž., Emil STUPAR, III. ključavničar, strojni obrat, Vojko BREŽNIK, II, ključavničar, predelava umet. mat.. VSTOPI V MESECU MARCU Martin MAJER, lil. analitik, gl. laboratorij, Vlado JAGIČ, delavec na filtraciji, Ti02 osnov, proizv., Adem DIZDAREVIČ, skladiščni delavec, kemija sk. sl., Josip NOVAK, lil. zidar, gradbeni obrat, Marjeta PLOHL, pripravnik »VIS«, finančdi sektor, Josip VIDAKOVIČ, oprav. filtrov in meš. naprav, Modri baker, Andrej TOVORNIK, I. strugar, strojni obrat, Josip LEDINSKI, delavec na peletizaciji, Ti02 osnov, proizv., Milomir AšANIN, delavec na’ klarifikaciji, TI02 osnov, proizv., Dragutin BELO-ŠEVIČ, strojnik na trovaljčniku, tiskarske barve, Ljubica DOSTANIČ, pripravnik »S«, grafika sk. sl., Zoran TOMIČ, III. strugar, strojni obrat, Janko ŠALAMUN, III. pnevmatik, merilni obrat, Milutin JOVIČ, oprav, filtrov in meš. naprav, modri baker, Jadranka FRUK, IV. gu-mar, predelava gume, Viktor LAMOT, III. ključavničar, strojni obrat, Branko BARUšlČ, op-rav.filtrov In meš. naprav, soli in pigmenti, Marjan ŠOŠTERIČ, III. elektro mehanik, elektro obrat, Gojko SAMAC, pripravljalec vode, pražarna FeSO„, Boško KOVAČEVIČ, III. transportni delavec, transport, Radoja PRERAD, delavec na filtraciji, TI02 pov. obdel. Pejo PERIČ, pakoval. In posnem. v zn-prahu, zn-prah, Radoslav GATARIČ, III. struga , strojni obrat. V prvih treh mesecih letošnjega leta je skupno izstopilo 100 delavcev, vstopilo pa 80. -----------------------------------EK Vedno pripravljeni pomagati Akcija, ki jo je organizirala planinska sekcija z geslom »Kredarica kliče«, je naletela na velik odziv. Ponovno se je izkazalo, da sta nesebična pomoč in tovarištvo vrlini, ki sta značilni za pravega planinca. Tem so se pridružili tudi ostali cinkarnarji, ki so brez oklevanja darovali obveznice posojila za ceste ter tako pokazali razumevanje za ureditev naših planinskih domov. S tako zbranimi sredstvi bomo tudi mi doprinesli svoj delež za obnovo in razširitev Triglavskega doma na Kredarici. Omeniti moramo prizadevnost posameznih planincev, ki so s svojim pristopom do članov kolektiva pripomogli, da je naša akcija dobila pravi pomen. Predvsem je treba pohvaliti Slavka Cankarja, Hinka Kožarja, Branka Verdeva in še koga. Tako smo do 7. aprila s prispevanjem obveznic ter delno tudi gotovine zbrali 74.402,45 din po nominalni vrednosti oziroma 103.999,30 din po dejanski vrednosti. Objavljamo imena darovalcev, v kolikor pa kdo ni na tem seznamu, bo objavljen v prihodnji številki Cinkarnarja. Planinska sekcija Cinkarne se v imenu vseh planincev zahvaljuje za prispevana sredstva. Akcija se je zaključila meseca aprila. Arčan Anton 200,00 dip^-AžffTan Kristina 140,05 din, Apnar Vj/ko 100,00 din, Arzenšek Leopold 3(WT)0 din, Budna Štefan 2000,00 din yBedek Nada 600,00 din, Benčina Anton /00,00 din, Benčina Silva 600.00 din Bepijak Marija 600,00 din, Bošnjak JanezfcOO.OO din, Cankar Slavko 1000.00 din, Cerjak Jelka 500,00 din Centrih Ivank^ 300,00 din, Cimerlajt Pia ninka 400,001 Cvirn Srečko 100,00 di Čretnik Ana[ 500,00 din Čavžič ZvonKo 100.00 din, Ičater Hermina 400,00i/ain, Čater Kare/ 300,00 din, Čavš Ivanka 100,00 din/Dolenc Amadeo 40JKO0 din, Dimeč Jožica 200,00 din, Drgajner Angelca 500/00 din, Drobnak Mačinka 500,00 din, Debelak Slavko 400,01? din, Drobne Zdenki/500,00 din, DolenšeR din, Deželak Marjan 300, Zdravijo 1000,00 din, Franc Anton 200,00 din Krivec Bernard 1000,00 din Kuzman Špela 600,00 din, Kačičnik Marinka 500,00 din Koželj Judita 500,00 din, Kočnik Bernard 500,00 din, Karamiza Ivo 200,00 din, Krkalo Ivan 400,00 din, Kozovinc Bernard 300,00 din, Kolar Marjan 400,00 din, Kotnik Kristan 200,00 din, Ljubič Jože 500,00 din, Ledinski Josip 100.00 din, Leban Marjan 400,00 din Modic Slavica 500,00 din, Marciuš Štefan 200,00 din, Marin Mija 500,00 din Markovič Franc 100,00 din, Martinuč Vojko 500.00 din, Mesec Stanko 1000,00 din, Mirkovič Nada 200,00 din Mulej Olgica 200.00 din, Malgaj Jože 800,00 din, Milev Metodij 200,00 din, Mlinarič Anton 200,00 din, Mraz Rudi 111,40 din Miladinovič Novak 200,00 din Murovič Dragan 80,00 din, Nikolič Budimir 600,00 din, Mirko 100,00 din, Novačan Slavjpa/i 00,00 din, Novak Janez 100,00 din,.Ozis Jernej 100.00 din Odeb Vili 50JK00 din Pavič Drago 200,00 din, Praznik Avgust 1000,00 din, Pulko Viktor 100100 din, Puh Karel 500.00 din Pernjajs.Ješip 200,00 din, Pod-lesek Ivan 7Q0$O din Prodanovič Lazar 100.00 din Pernič Zdravko 320,00 din, Pečnik Maks 500,00 din Pečnik Marija 40Q,QCL/din, Pušnik Srečko 100,00 din Berčič Dani 160,00 din, Pokelšek Franc 500.00 din Paradižnik Danica 100,00 din, Robida Janko 500,00 din Rošar Milan 1400.00 din Ramšak Karel 500,00 din, Ručigaj Ivan 500,00 din, Romih Valter 400.00 din Ratajc Roman 400,00 din, Rant Miloš 500,00 din, Radej Marica 500.00 din,Rožič Bojana 100,00 din, Ramšak Ivo 100,00 din, Reppr Ivan 100,00 din, Simonič din ~Š5ndi ftsich Franc 4(( nik Laopolti I 64P nn Hi"n Vesna 500,00 DO I ka Sn 300,00 di štifter Fn 300.00 d inf Točaj Jožica/700,00, 500.00 dirj/Verža] "Vatu M ir din, Vr 500,00 ilSb.ffirlltfolB’ . mm\i din, First Josip 100,00 din Gidicelj Bran-' v' ka 2M,00 din, Gaberšek štefLa 100,00 din, Glil^ej Jože 1000,00 din, Grr brovec Jurij ,00 din, Golner Vera 600 madnik Branko 500,00 din Franc 500,00 din, GrahJSarel 1100,00 din, Zupan; Gajšek Brane 9OQ,O0mn, Hočevar Marija Jo 500,00 din, HorVatič Ivo 500,00 din Horvat Ivan ISOetfO din Herlah Viktor 600,00 di at Bojan 3000,00 din, ImenšelOtfmo "ITTno Hiiii Invprnik Tilka 200^55 dj Jaocjdiči Leopold 200.00 diTTTTŽšovc^t^nc 10 ain, Jazbinšek ranjo din rečer ^čer Adi 800,00 din, lin Verdev Branko flSfNfcPOridjn, V ek j i/larjar arfetb ‘»io.OO 3