CELJE, 10. MARCA 1977 — številka 10 — T fto xxvi — CF\\ 7. dinarje glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE v tem mesecu smemo v Celju pričakovati tri pomembne — ta čas in za uveljavljanje zakona o združenem delu aktualne — razplete perečih vprašanj, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi. Sindikati postavljajo na problemskih konferencah v ospredje »dve strani enega problema«. Prilagoditev delovnega časa v družbenih in terciarnih dejavnostih zahtevam delovnih ljudi je treba oceniti, da bi lahko naredili korak, naprej. Ne zgolj v interesu delavcev v teh dejavnostih, temveč tudi drugih. Dejali bi, da gre za revizijo našega odnosa do produktivnosti dela, kar pomeni tudi, kako je prilagojen promet delovnemu času, kako poslujejo družbene in druge dejavnosti, kako je mogoče delovnemu človeku izven delovnega procesa uveljaviti vrsto neodložljivih, največkrat uradnih zadev. Drugi dve konferenci bosta obravnavali menjavo dela in nagrajevanje po delu v družbenih dejavnostih. Potemtakem v Celju načenjajo aktualno problematiko na pravem koncu, na podlagi »menjave interesov in potreb« uveljaviti svobodno menjavo dela. In spoznanja, ki bodo temelj ukrepom utegnejo koristiti tudi širše pa čeprav le v SGsednji občini. VAŠ IREDNIK 35 let inženirijskih enot jla Letošnja prva (»srednja proslava dneva inženirskih enot naše JI^A je bila v vojašnici »Slavka šlandra« v Celju. Strumno so bili postrojeni vojaki, za njimi pa vse tisto, kar rabijo za čimbol,jše operacije. Zdaj v miru, so pa pripravl.jeni tudi za kaj hu,}šega. GRADITELJI SKUPNEGA PRVO PRAZNOVANJE V VOJAŠNICI »S. ŠLANDRA« 7. marca letos so inženir, ske enote naše armade prvič praznovale svoj praznik kot spomin na 7. marec 1943, ko je pionirska četa Vš s svojo akcijo omogočila prehod ra- njencev čez reko Neretvo v monumentalni bitki vezani na IV. sovražnikovo ofenzivo na našem ozemlju. Slovenski vojaki inženircd so prvič praznovali svoj praznik v Celju v vojašnici '»Slavka Šlandra«. Na veli- kem poligonu, ki je drugače namenjen vojaškim vajam in športu, so stalii strumno po- strojeni vojaki in njihove starešine, na tribiuii in ob njej pa so se zbrali številni predstavniki družbenopolitič- nih organizacij Celja in re- gije, zastopniki delovnih or. ganizacij, šol, mladine, obča- ni, nekdanja borci... Slavje so popestrili zastave, grbi vseh republik in Jugoslavije, udarne partizanske melodije ter predvsem sreča nas vseh, da lahko slavimo in pro- slavljamo v miru. Med na- vzočimi gosti je generalpod- polkovnik Jože Ožbolt spre. govoril o vse večjem odpira- nju naše armade, saj ne sme biti človeka, ki vanjo oziro- ma v naš celotni sistem splošnega ljudskega odpora ne bi bil vključen. Vojašni- ce moramo odpreti in vojaki se morajo povezovati z mla. dino, občani, delovnimi ljud. mi. Celje predstavlja raor, kako naj takšno sodelovanje poteka. To sta dokaz tudd dve visoki priznanji, ki so jih celjski vojaki dobili na dan slavja — prvo medaljo za vojne zasluge z zlatimi meči od vrhovnega koman- danta maršala Tita in dru- go srebrno plaketo inženi- rije. Svetozar Vulikič kot ko. mandant v Celju se ni brez osnove pohvalil, da je sode. lova nje med vojaki, stareši- nami in civilisti izredno, pa da so starešine izredno ak- tivne v različnih organizaci- jah in da so njihova vrata vedno odprta. Mladi priha- jajo in se pri njih učijo, vo. jaki pa na ta način ne osta- jajo zaprti med nekdaj suho- parne ziidove. Ivan Andrejaš, organizacij- ski sekretar ObK ZKS Celje, je vojake in starešine po. zdravil ob njihovem prazni, ku v imenu družbenopolLfc-jč- nih organizacij Celja. Med drugim je povedal: »Veseli in ponosni smo, da je osrednja proslava 34-letni. ce ustanovitve vaše enote za slovenski prostor prav v na- šem delavskem Celju. Po. nosni smo, ker sovpada p>raiz- novanje obletnice ustanovit- ve vaše enote s tisočerimi proslavami po vsej naši do- movini s 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo KP — ZKJ, 40-letnico ustanovitve KP — ZKS in 85. rojstnim dnevom našega dragega pred- sednika Tita ...« Sicer pa sklenimo poročilo s FK>datkom, da so v zad- n,iem obdobju prav inženir- ci v celjski vojašnici zgradili več mostov v skupni dolži. ni 322 metrov, pa 12 kilo. metrov vodovoda, 22 kilo- metrov cest, 17 kilometrov pa so jih obnovili. Tu so še druge akcije, vse pa z enim samim ciljem — pomagati pri nadaljnjem razvoju, utr- jevanju in branitvi naše do- movine. Inženircem, ki so del srca naše JLA, ob njihovem pr. vem uradnem prazniku, tudi naše iskrene čestitke! TONE VPwABL Ciostor za naročnikov naslov: slovenske konjice VSI DELAJO FRONTNO POPIT O ENOTNOSTI PRI URESNIČEVANJU ZAKONA V ponedeljek je bil na obisku v Slovenskih Ko. njicah predsednik CK ZKS France Popit, ki ga je spremljala delovna sku- pina CK ZKS in predstav- niki medobčinskih druž- benopolitičnih organizacij. Na razširjeni seji komite, ja občinske konference ZK v Konjicah so ocenili družbenopolitične razmere v občini in spregovorili o neposrednih nalogah ko- munistov v pripravah na kongres ZK in pri uresni- čevanju zakona o zdiiiže. nem delu. V svojem uvodnem po- ročilu je sekretar občin- ske konference ZK Konji- ce Franc Ban spregovoril o aktivnosti komunistov pri spreminjanju družbe, noekonomskega položaja delavcev v združenem de- lu in občanov v krajevnih skupnostih. Opozoril je predvsem na številne do- sežene uspehe tako v go- spodarsekm razvoju obči- ne, kot tudi na področju svobodne menjave dela, vzgoje in izobraževanja in v zadnjem času tudi kme- tijstva, kjer so trenutno Se posebej živahne pripra- ve na organiziranje kme- tov skladno z zakonom o združenem delu. Seveda pa pri tako živahni dejav. nosti komunisti nemalo- krat nalete tudi na težave in ovire. V Konjicah se še vedno pojavljajo dile- me ob ustanavljanju te- meljnih organizacij zdru- ženega dela, pa tudi ob težnjah tozdov, da bi ti postali povsem samostoj- ne delovne organizacije. Edini trdni temelj, na ka- terem bodo zgradili dobre odnose med tozdi, je po- udaril Franc Ban, so do- hodkovni odnosi. Več bo treba storiti tudi v svo- bodni menjavi dela med tozdi in skupnimi služba, mi, kjer se še vedno po- javlja proračunsko vede- nje na eni strani, na dru- gi pa težnja, da bi usta- navljali lastne skupne slu- žbe tudi v tozdih. Veliko nalog pa bo predvsem pri zagotavljanju stimulativne- ga nagrajevanja po delu, kjer v občini še zaostaja- jo. Ko je ob koncu poro- čila Franc Ban ocenil aktivnost konjiških komu- nistov, je dejal, da še nikoli poprej niso bili ta- ko enotni in delovni. Naj. več je k temu prispeval spremenjen odnos komu- nistov do dela v sociali- stični zvezi in sindikatu. Prav frontalnost dela teh organizacij in uspehi, ki so jih s frontnim delom dosegli, so prispevali k še večji enotnosti in aktiv- nosti komunistov. V razpravi, ki je sle. dila, so načeli mnoga aktualna področja dela ko- munistov. Predvsem so go- vorili o gospodarstvu in stabilizaciji ter nalogah komunistov pri uresniče- vanju stališč zadnje seje Izvršnega komiteja pred- sedstva CK ZKJ, ki so v konjiški občini naletela na močan odmev in so kažip>ot za delo komuni- stov. France Popita ki se je večkrat tvorno vključil v razpravo, pa je spregovo- ril predvsem o nalogah komunistov v predkongre- snih pripravah. Osnovna naloga je enotno delo pri hitrejšem uresničevanju zakona o združenem delu. Komunisti, ki niso pri- pravljeni te naloge hitre- je in učinkoviteje izvajati, niso pravi komunisti in razbijajo enotnost v Zve- zi komunistov. Zato je s takšnimi komunisti, če so, treba kar najhitreje raz- čistiti. Ko je govoril o gospodarstvu, pa je opo- zoril, da so edine perspek- tive slovenskega gospodar- stva v trajnejših usmeri- tvah pri sodelovanju z manj razvitimi in v tak- šnih preusmeritvah gospo- darstva, ki bodo zagotovile perspektivnejši in trajnej- ši razvoj, ne pa obreme- njevale družbeno skup. nost. BR.\NKO STAMEJCIČ ZELEZNICARJI V AKCIJI Izredno živahna akcija okoli sprejemanja samouprav- nega sporazuma o žsdniževanju sredstev v letih 1976— 1980 za pokrivanje dela stroškov infrastrukture želez- niško transportnega podjetja Ljubljana kaže, da sloven- ski železničarji in v njihovem okviru tudi delavci ce4j- slolitičnega dela, jih moramo našteti vsaj nekaj. V vseh TOZD, kjer tega še niso storili, bc^o morali izdelati analizo sa- moupravnih razmer. Tudi odbori za uveljavljanje za- kona bodo morali delo- vati v vseh delovnih sre- dinah, in sicer bodo skup- no s posebnimi komisija- mi sestavili akcijske pro. grame uveljavljanja zako- na. Posebno pozornost bo treba posvetiti uresniče- vanju dohodkovnih odno- sov, samoupravni organi, ziranosti delavcev, uresni- čevanju samoupravljanja in medsebojnim razmer- jem. Komit« pa je opre- delil tudi naloge SZDL, kluba samoupravljalcev, strokovnih društev, delav. ske univerze, aktiva di- rektorjev in bank, ter dru- gih organiziranih sil. BS poverjeniki szdl POVERJENIŠKA MREŽA NA TERENU VSE BOLJ MOČNA Preosnove političnega dela v frontni SZDL na terenu ne bo moč doseči brez do. bre poverjendške mreže. To so pokazale vse dosedanje spremembe v delu celjske SZDL. Velike, množične po- litične in družbene aikcije navadno najnazomeje pove- do, kako nepogrešljiva po- staja živa beseda. Kaiko vsaik občan bolj naklonjeno spre- jema zbor občanov ali po. verjenikov obisk na ožjem, stailnean območju, tam, kijer tniu je kraj najhližji, najibollj pozaian in tudi vse težave najbo&j pri roki. Celjska re- feirendumska akcija je pome- nila presktis delovanja po- ■verijienižke mreže prav na stalnih območjih — v po- družničnih odborih, v vaseh, zaselkih, v stolpnicah. In re. zultat? Dokaj dober. Čeprav pjoreferendimiska srečanja, na katei-ih poverjeniki sku- paj s člani vodstva občinske konference SZDL Celje oce-, njujejo svojo aktivnost, opo- zarjaijo na nemajhne začetne zadrege. V celjski občini so v ve- čini krajevnih konferenc SZDL izvolili poverjenike. Le krajevne konference Tr. novJje, Vojnik, Pod gradom, Aljažev hnib in Karel De- stovnik-Kajvih bodo zamiije- no popravili v teh dneh. Na dveh posvetih s poverjeniki SZDL je doslej sodelovalo okrog 80 aktivistov. Tretja skupina se bo sestala v pri- hodnjih dneh. Toda v vseh dmindvajsetih krajevnih kon- ferencah bi moralo stopiti v poverjeniiške vrste prek 400 občanov, prizadetvnih družbenopolitičnih aktivistov, ki nao t>i pKJStali poverjeniki. Kajti že na zajčetku akcije za vzpostavitev kroga pover. jenikov je bilo jasno nagia- šeno, da paverjsnifcave vlo- ge ni mogoče zožiti le na pobiranje članarine SZDL ali na raanašanje vabil. Zato je toliko bolj upra- vičeno in potrebno vprašanje — kaj zdaj? Poverjeniška mreža sociali- stične zveze na terenu dobi- va vse jasnejše obrise. Orga- nasacijsici del nalog, imeno- vanje poverjenikov, so kra- jevne konference izvedle. Ne- katere bolj, druge manj uspešno. Ponekod se z ob. čani niso prej pomenili, ali so sploh pripravljeni prevze- ti poverjeniško vlogo. Posa- mezni iizvršni odbori se po uspešno izvedenem referen- dimiu še niso sestali s po- verjeniki in skupaj razčlenili poverjenikovo akcijo v nje. govem okolišu. Niso še dani odgovori na vprašanja, kako zagotofviti čvrsto povezanost med poverjenikom in po- družničnim odborom S2DL. Kaj bo potrebno storiti za njihovo boljšo obveščenost? Občani so poverjenike vpra- ševali med drugim o proble- mih krajevne skupnosti, o njenem materialnem položa- ju in porabi .sredstev, ■ ki jih je prejela krajevna skupnost. Ponekod so. poverjenito osta- li dolžni odgovore. A ne gre le za obveščenost. Poverjenik kot družbenoipo- litičm delavec-aktiviist mora videti svoje mesto in vlogo v hišnem svetu, med občani v dogovorjenem okolišu, na poverjeniških obiskih na, do- mu, na zboru potrošnikov, vsepovsod tam, kjer se raz- kriva živa občanova beseda in žeija," dozorevanje njego. vega samoupravnega polo^- ja v krajeroi skupnosti. PO^- diružnična organizacija SZDL je sicer droben, a po odpr- tosti in člioveški pvovezanosta I velik prostor. Praiv tu se bo SZDL s pomočij,o poverjeni, kov spreminjala v najširšo samoupravno tribuno aktiv- nih občanov. Zato v krajevnih konferen- cah SZDL v celjski občini ne bi smeli čakaiti. Poverjeni- kiove naloge so ziačrtane. Pri- pravljenosti ne manjka. Za. četna akcija ne sme zbledeti. Sedaj je trenutek, da v vsa. kem F^oiiružničnem odboru, v vsaki krajevni konferenci SZDL opredelijo načrt delov- nih nalog, pogovorov, obi- skov, ki jih naj bi poverje- nik opravil. Poverjenikova dejavnost ne more bdti pre. puščena samo času velikih akcij ali nakljiučju. Na to so oipoaorila tudi prva po. verjeniška srečanja v oeljsM občini. J. VOLPAND I. MEDNARODNI TEK v torek popoldne je bil v Velenju I. mednarodni ulični tek žena. Nastopilo je okoli 200 atletov, žal pa v glavni disciplini članic ni bUo vseh prijavljenih tekmovalk, ki so namesto iz desetih držav prišle samo iz štirih in Jugo- slavije. Med članicami so slavile Poljakinje, domačinka Sverčeva pa se je kot najboljša Jugoslpvanka uvrstila na četrto mesto. Med mla^inkam-i je bila Celjanka Blatrtikova tretja, zanagala pa je pionirska štafeta Kladivarja. Po teku je bila osrednja proslava Dneva žena v Rdeči dvorani, kjer sp po kultarnpm,progn:amu podelili najboljšim tekmovalkam darila. Včeraj doix)ldne pa so si vse tekmo- valke ogledale še prostore TGO Gorenje, ki je bil pokrovitelj teka. Prve tri najboljše so dobile barvni in črnobeli televi- zor ter pralni stroj. Pri prihodnjem teku bo treba bolj paziti in zagotoviti nastop vseh atletinj ali pa ne prej napo- vedovati, potem pa tist^a ni. Poto: L. OJSTERŠEK JAVNEMU DELAVCU tovariš franc šarb, predsednik skupščine občine mozirje Dovolite, da se tokrat z vprašanjem obračam na vas, z vprašanjem, ki je za mozirsko občino več kot aktualno. Gre za urba- nizacijo. v resoluciji o po- litiki izvajanja družbenega plana občine Mozirje v le- tošnjem letu je zapisano; >,pristop k reviziji urbani- stičnega programa po smernicah srednjeročnega razvoja občine.« Najbrž res ni problem, ker -v občini še niste spre- jeli srednjeročn^a razvo- ja. Toda, navzlic temu vas vas prosim, da obrazloži, te, katere so tiste smerni- cc v srednjeročnem načr. tu razvoja, ki jih boste upoštefvali ne samo letos, marveč sploh do 1980. leta, Seveda, kar tiče urbaniza- cije. In nadalje, kako je z ur- banističnim načrtom ob- čine nasploh? In še — ka- ko je v tem okviru z ur- banističnim načrtom za Solčavsko oziroma za Lo- garsko dolino. Ali je ob- činska skupščina tak načrt ie naročila? če ga je, kdaj bo v javni razpravi In kdaj računate, da bi ga sprejeli? Za odgovor že v naprej najlepša hvala! MILAN B02IC, novinar jubileja zk v laški občini ZELO BOGAT PROGRAM OSREDNJA PRIREDITEV 6. MAJA V PIVOVARNIŠKI HALI Tudi v laški občini se te- meljito pripravljajo na pro- slafvo 40-letniice jubdileja pri- hoda predsednika Tita na če. lo ZKJ in 40. obletnice usta- novitve ZKS ter proslavlja- nje 85. rojstnega dneva mar- šala. Poseben odbor pri občin- ski konferenci ZK je izdelal program skupaj s krajevnimi osnovnimi organizacijami, or- ganizacijami v združenem de- lu in šolah. Tako je bdlo sklenjeno, da bodo priredit- ve v vseh krajevnih skupno, stih, na vseh šolah, pa tuda v nekaterih delovnih oi^ani. zacijah kot v TIM, pivovar. ni, papirnici in tudi drugje. Te proslave bodo, kjer mia- jo za to možnosti, obogatali z lastnimi kulturnimi progra- mi, kjer pa teh možnosti ni, boto povabili v goste izva- jalce od drugod, Razumljivo je, da se tuda v laški občini že začenja ak. cija zbiranja prijav za pro- sla^vp na Cebinah, kjar je, bil: ustanovni. kongres KPS. , v občini Laško pa bo tuda nekaj osrednjih prirediiteiv. Eina takih je že bila v dolim Gračnice ob proslavi pohioda XIV. divizije. Delovno, a ven- dar tudi slavnostno vzdušje trojnega jubileja, naj bi pre- \'eivato razširjeno sej« občin. ske konference, ka bo sreda aprila. Priložnost za svečano vzdušje bo tudi štafeta mla. dosti, ki bo potekala čez del občine. Osrednja množična priredi- tev pa bo 6. maja v Laškem, kjer naj bi na zboru v no- vi bovamiški haM pivovarne bil koncert partizanskega pevskega zbora pod vod- stvom Radovana Gobca. Zelo bogat spored pa pri. pravljajo v Laškem tudi za dan mladosti, ko bomo vsi izrekali dobre želje predsed- niku Titu. Na svečani aka- demdjd v Laškem pa bodo ob tej prdlomosti sprejeli v or- gfanizacijo večje števito no- vih čianoiv ZKS. v vseh šolah bodo o tem pasaJi spise. V aprilu in maju bodo mladi skupaj z bproi obiskali vse sporne: niike M obeležja NOV. J. Kr. VITOMIR JUŠKOVIČ Ni ga treba posebej predstavljati, saj je z mi- niaturnimi presledki v na- šem mestu že od 1953. leta dalje. Največkrat ga videvamo v uniformi, saj deluje t) vojašnici »Slavka SlandraK, kjer so prav pod njegovim vodstvom pripravili uspešno prvo prazivovanje inženirskih enot za Slovenijo. Vitomir Juškovič je bil rojen v Mojlovcu v Črni gori. Mati, ki še danes živi in šteje 85 let, je po- darila življenje šestim otrokom. Zal se je zlasti lani to število zmanjšalo, saj sta kar dva njena si- nova oziroma Vitomirjeva brata umrla v presledku šestindvajset dni. Oba pa sta bila borca in nosilca spomenice 41, kot je bil borec tudi Vitomir, kate- ri se je boril v peti san- džački... Potem je Vitomir leta 1953 zajadral na prvo de- lovno mesto v Celje. 2e prvi dan, ko je nastopil službo, se je zaradi trža- ške situacije »preselil« proti italijanski meji, tja t? Razdrto. Po vrnitvi je nekaj kratkih mesecev bil v Mariboru pa Sisku, Za- grebu in< ponovno Mari- boru, in se na kon- cu ustalil tam, kamor je najprej prišel v Celju. »Tu sem se poročil, imam }tina, prijatelje, delam. skratka našel sem drugi dom.« Tako skromno pri- poveduje o svojem življe- nju mož, ki je za vse uspešne dosežke na delov- nem področju med dru- gim dobil tudi visoko pri- znanje — medaljo z zla- timi meči za vojne zaslu- ge. O sebi noče veliko go- voriti. Bolj govori. .. »Celje je pri nas eno iz- med najbolj odprtih mest, kar se tiče povezovanja vojske in civilov. Tu smo naredili ogromen korak naprej in smo lahko mno- gim za zgled. Naša vrata skoraj niso zaprta, saj po. magamo na vseh področ- jih, kjer le moremo in znamo. Skozi naše kabi- nete gre na stotine otrok, vsako leto! Predavamo! Obiskujemo! Pomagamo graditi mostove, ceste, vodovode... Obiskujemo druge kraje v celjski re- giji. Poskušamo biti pri- sotni povsod ... Ljudje nas sprejemajo in to je največje zadovoljstvo.« Stavki, so trgani. Po te- lefonu daje informacije, Kbntrolo imajo v vojašni- ci, saj sodelujejo v tek- movanju za najboljšo eno-^ to. Radi bi uspeli... Mož- nosti so! Potem doda,,,.. »Vsako leto se nekaj- krat vr-ačam domov. Na obisk. Vendar bom ostal tu. Tu sem pognal koreni- ne. Tu imam vse. Skrat- ka, rad živim v tem me- stu, ki mi pomeni drug, topel dom.« Takšen je Vitomir Ju- škovič, major, eden iz- med tistih, ki jih v uni- formi najraje vidimo. Pravzaprav pa tako: unir forma je samo delovno oblačilo, človek pa živi z vso svojo bitnostjo v naši — jugoslovanski — sredini. Za »becirkec« si je izbral Celje. Poln živ- ljenja je ta mož, rojen v črni gori. Sklesan v tr- doti in dopolnjen z meh- kobo. Kompleten! TONE VRABL OBRAZI zlatenica v dramljah NI EPIDEMIJA POMEMBNA JE PREVENTIVA Epidemija zlatenice, ki je lani zajela konjiško občino, se šiTi s' ševieta in tako so' 3. januarja v Dramijah zabe- ležili prvi priiher tega obo- lenja. Do dne, ko smo zbi- rali podaitke 'o obolelosti v Drami jah, so tu ugotovili 26 obolenj zlatenice. Bolezen še nima obsega epidemije, ra- zen tega pa so takoj začeli s protiukrepi. V nasprotnem primeru, če bolemi ne bi omejevali, pričakujejo vrh obolenj šele v jeseni. Bolezen se je v veliki meri razširila med šolarji in tudi med od- raslimi. Kot smo iz^^edeli, gre za higiensko neosvešče- nost ljudi. Vzrok ht^atitisa je vinjjs, ki se prenaša v glavrieni z dotikom. Bolezen se lahko tot^j širi; v slabih higienskih "razrnerah. Tajh, kjer spita dva v eni postelji, kjer' ui^tabija več članov družine iste brisače,' tudi mi- lo 'ih podobno. Revščina in umaaiandja torej pogojujeta širjenje zlatenice. Zlatenica se je v Dramljah razširila v radiusu 5 kilometrov in je borej še lokalnega značaja. Vsi oboleli so v bolnišnici, zdravsitvena služba iz 'Šent- jurja pa si po svojih naj- boljših močeh prizadeva, da bi higiensko osvestila ljudi, kaj;ti pri zajezitvi bolezjnn je uspešna le preventiva. 2idra- vil protn zjlatenioi namreč nI, je ' pa hkrati to zelo draga boleJnen, ki kaj rada ^šča tudi poel^ce.' Akutno vn^itje jeter rado preide v kronično. To pa zlasti pri tistem, ki uživa veJiko alkohola in ne- redkok^Je ga uživajo celo otro- ci. Boleaen pogojuje tudi rev- na 'ponehrana z beiljajkovinairtl, v boju z riatenico je nadvs« pomembna čistoča in zveča- na od5X>mi0st telesa, ki jo je miOč diosečd z uživanjem Ijakovin in dobro oprane ze- lenjave. Pomembno je ome- jevanje potro&ije alkoholnih pijač. Bolezen pa zna biti zahrb- tna še po drugi plati. Na vsakega bolnika, ki kaže zu- nanje zjnake zlatenice, gr« šftetd še enega za-aven, ki pre- boleva bolezen stoje, taho in brez znakov obolenja. Kljub temu je prenašalec bolezini, katere inkubacijska doba J« 40 dni ali pa manj. Zdravstvena služba iz Seait- jurja si prizadeva, da bi os- vestila vse prebivalce pred- vsem hi področju higiene in- da bd zavladale' tirejene raz-' niere pfedvšiem po šolah. V ta • nam^ imajo delovne se- stiainkie'pib'šoliah'in' z občaiJi t€(r člani icteloviiih organizacij- Nakažeijd' jini j)ot širjenja' bo- lezni ih 'potreijhe' •preventlvn«) ukrepe. Tako so po obisJcU adraivstvene službe na ošrtoV' i nI šoli v Šentjurju takoj ai' tiviraili higienske kotičke, na^ mesitiU papimafte brisače i*), tekoče tniio. Zal pa gre zdflJ v vseh primerih za aktivirfl" nje tistega, kar bi morali po■ vsod delaiti in izvajati san* ix> sebd. ' Zdravstveni dom Šentjur J^, o pojafvu zlatenice obvestil | tudi Zsm)d za socialno medl-^ cino in higieno' Celje, kraje* ' nim skupnostim, šolam i", delovnim ' organizacijam P®" rae^joslal " tiidi " nekaj kov ja preprečitev boleza®' kateore :^afvhl vir okužbe ^ pitha voda vn 'pomanjkanj' higilene. ' MATEJA POOJ^ §t. 10 — 10. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 fluorogra- fi ran je občanov v mesecu marcu iii ap- fj|y prične v občini Ce- jje redna fluorografska akcija. .Vjen namen je pravoča.sno in sistemat- sKo odkriti vsa znana obo- lenja prsnega koša, tako pljuč, srca kot velikili žil. Najpomembnejše me- sto pri teh obolenjih ima- ta še vedno tuberkuloz;) In pljučni rak, ki se ne- zdravi jena lahko zelo sla- 1,0 končata. Ogroženo je zdravje posameznika pa tudi srediTie, kjer živi — doni, delovno mesto. Delegati so na seji Zbo- ra združenega dela, Zbo- ra krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbo- ra dokazali visoko zdrav- stveno zavest, ko so od- ločali o akciji. Menimo, da se boste vabilu na fluorografiranje odzvali tudi vi. Akcija je uspeš- na le če pridejo vsi vab- ljeni in to od 24 let sta- rosti dalje. Vabila boste dobili domov, nekateri za- posleni v delovni organi- zaciji, Na vabilu bo toč- no označen kraj fluoro- l^rafiranja, datum ter ura. Da bi delo potekalo ne- moteno, po začrtanem programu, prosimo, da va- bilo natančno preberete in se ravnate po navodi- lih. Nekateri boste dobili dvoje vabil, žal tega ne moremo preprečiti. To pomeni, da morda niste prijavili ali odjavili ma- tični službi spremembo bivališča ali delovnega mesta. Istočasno, ko bo potekala izredno pomemb- na akcija fluorografije, bo tudi tekla akcija odkriva- nja tistih, ki imajo slad- korno bolezen (povečan sladkor). Tisti, ki bolehate za sladkorno boleznijo, opo- zorite nanjo zdravstvene delavce pri sami akciji. Fluorografija io akcija odkrivanja sladkornih bol- nikov pričneta 14. marca in trajata do 18. IV. 1977. Fluorografija prebival- stva je obvezna In brez- plačna STAB za fliorografijo mozirje UGOTOVITVE, NALOGE PREDSEDNIK SKUPŠČINE SLOVENIJE NA OBISKU v pcmedeljek je Moairje abiskial predsednik slcxvenskie skupščine dr. Marijan Bre- cojj. Pamembm^ga raagovora o dpožbenoekoinoinskem po- ložajiu mozirake občine pa tudi o uvelj'aivlljianjiu delegat- skih odnosov, so se poleg najvidnejših predstavnikov mozirske občinske skupščiiie, občinskih družbenopolitičnih organizacij in delovnih ko- lektivov udeležili še podpred- sediniJk skupičine SR Slove- nije Vladimir Logar, pred- sednix3a abara občin Mara Zlebnik, predsednili družbe- nopoditionega zbora slovem. ske skupščine Sta/ne Markic, član predsedstva Slovenije Tcjine Bole, sefferetar za infor- macije skupščine Drago Vres- nlk in drugi. Četudi je vršilec dolžnosti predsednik izvršnega sverta mozirske občinske skupšoime Hinko Čop v uvodnih bese- dah postregel s številnimi podatki o položaju in pro- blemih Gornje Saviin/jiske do- line zlasti z giospodarskoga vidijka, se je glavm ratapraiva vendarle razvila okoH vpra- šanja, za.kaj občina zaostaja v gospodarskem rajavoju. Gre iiamreč za spoznaaije, da do- segajio le okoli 75 o/o povpreč- nega narodnega dohodka v Sloveniji, da pridejo na etve. gia zaposlenega več kot štirje prebivalci, da se še zadaj poana slab začetek na go spodarsbem področju v pr vih letih po vojni in še niar sikiaj. Zdaj jih tepejo odnosi v cenah. To ne velja samo za kmetijsko proizvodnjo, marveč prav tako ali še bolj za lesaio industrijo in v teg skupini za proizvodnjo iver- niih plošč. Tako samo letos računajo na okoli deset mi. lioionov dinarjev planirane iz. gube. To pa se seveda ne pozna samo kolektivu, mar- več tudi občini naaploih. Ce bi hoteli samd kriti v.se po- trebe v skupni in splošni porabi, bi morali imeti vsaj okoli 3000 zaposlenih. Zdaj jdh imaijo okoili 36C0. Ko je o teh vprašanoiih raapravljal tudi dr. Marijan Brecelj, je zlasti opozoril rui težave, ki bodo spremljale letoši^je leto in zato na nuu- nost, da bi se v občini mio- rali pogoivarjabi v sleherni delovni organizacija poseibe.j in tako oceniti položaji, 2ila. sti pa rkaloge. Po njegovem mnenjiu bi oene ne smele biti zatiralec rentabilne pro- izvodnje, seveda pa to ne pomeni, da bi vprašair^ja ne rešili z dogovarjanjem čiim Poznamo in o njih bere- mo. Kot slabi plavalci ne bomo šli koga reševati iz valov in bi Še sami .skoči- H v vodo. Toda oblik m načinov pomoči je veliko. Kadar pride do kakšne kazenske obravnave, se po navadd raaplete klobčič vs^ tistih, ki so nekaj vedeh, pa niso nič rekli; ki so vedeli pa so sumili; ki so imeli pri tem tudi kaj malega koristi in po. dobno. Kdor kaznivo de- janje vidi, ga zamolči, ga ne skuša preprečiti, je so- kriv v tistem smislu ljud- skega izreka, ki pravi, da je enako kriv tisti, ki vre. 5o drži. Da bi opozorili na taka verižne »obliže« čez usta, ki jemljejo dostikrat sa- moupra\-i njeno moč in ki mečejo grdo senco na od- nose neposredne demokra- cije, bo prihodnjič poglav. je posvečeno posebnemu vprašanju: Zakaj se delavci n« »upajo« nič reči?! Zato, ker si dostJkrat i malenkostjo sami zaveze- jo usta. Toda o tem pri- hodnjič. POGLIJiMO V SVET PIŠE IVAN SENIČAR -k T«J AVSTRIJStKE VLAiDiAJOCJE SrPRANKE so po medsebojnih adrahaii spet dosegle soglasje: Korošfkim Slovencem čim noanj pravic. Pozabljajoč na državno po- godbo so se sporazumevale, da naj bi posbaviili dvoje- zičine krajevne napise samo v osmih občinah in da naj bi bila slovenščina dovoljena kot pomožen uradni jezik samo v 14 občinah. Te občine so: — za krajevne napise: Sele, Slovenji Plajberk, RadLše, Zgornja Vesca, žvabek. Blato, Bistrica, Globasnica in Bela; — za pomožni jeaik: Žrelec, Sele, Borovije, Bilčovs, Smairjeta, Bisitrica v Ro- žu, Pliberk, Globasnica, železna Kapla, Žitara vas, GaU- oija, Rožek in št. Jakob v Rožu. Za primerjavo pa spo- minjamo na to, da so avstrijske šolske odredbe o dvoje- zičnem šolstvu .iz let 1945 in 195(9 zajele kar 62'koroških občin. Zares lep napredek naizaj. In avstrijske oblasti so skuhale to »uresničevanje drža-vne pogodbe« brez vsakr- šnega sodelovanja s koroškimi Slovenci. Zato sta obe organizaciji koroških Slovencev poslali kanclerju Kre- iskemu pismo, v katerem zaJvraČata »milost« in »licitaci- jo« treh strank ter očitno kršitev državne iK>god(be. •jir MADRID je v preteklem tednu pritegnll pozornosit svetovne javnosti. V tem mestu je namreč bil majhen zahodnoevropski komunistični sestanek »na vrhu«. Tak dogodek je pred dobrim letom spadal še v poditično fan- tastiko. V Madridu so se namreč sestali: Santiago Car- rillo, generalni sekretar v domovini še nepriznane ko- munistične partije Španije, Emrioo Berlingucr, vodja ita- lijanske, in Georges Marchais, vodja francoske kconiHii- sitične partije. Slednja dva sta prišla v Španijo kot »tu- rista« na povabilo CarriUa. Ob tem dogodku se je zbra- lo okoli 200 tujih in okoli 200 domačin novinarjev, šipan- ske oblasti pa so srečanje vodtedjev zahodnoevropsklih komunistov ocmačile kot »privatne rajzgovore«. — Omenjene tri komunistične partije so najpomemb- nejše na Zahodu. V marsičem imajo podobne poglede, tičijo pa v precej različnih družbenih položajih. KP Ita- lije je druga najmočnejša stranka v Italiji, ima otooU 2 milijona članov in je dobila na volitvah 34 odst. '-seh glasov. KP Francije vse plodneje sodeluje s francoskimi sociaUsta in ima resne možnosti, da si na parlamentair- nih volitvah izbojuje mesto za krmilom Francije. KP Španije pa se s svojimi 150 tisoč člani bojuje za pravno priznanje v svoja deželi, saj adaj deluje pod imenom »Društvo aa družbene študije«. Vse tri partije vzbujajo kar največjo — in zasluženo — pozornost v svo(,iih de- želah, v Evropi in tudi v sodarjenju v tej občani v preteklem le- tu, Značilna za minulo leto je izredno slaba reproduktiv- na sposobnost gospodarstva. Kljub še dokaj ug^ni stop- nji rasti, ki je znašala 16,4 odstotka, bruto dohodka 12,9 odstotka in doseženem do- hodku 12,7 odstotka, je osta- nek dohodka upvadel za 30,7 odstotka ob tem da ^ se porabljena sredstva povečala za 13,5 odstotkov. Eden iz- med poglavitnih vzrokov za takšno stanje je prav gotovo v nesorazmernem povečanju osebnih dohodkov v primer- javi z rastjo dcrfiodka ter v visokem povečanju zakonskih obveznosti ter povečanju iz- gub. Stanje je Se bolj kritič- no, če pogledamo kakšen del že tako okrnjenega ostanka dotiodkov je ostalo gospodar- stAHi za svoj poslovni sklad. Od nekaj Kianj kot deset st^ rih milijard dinarjev je go- spodarstvu ostalo po raasdeli- tvl dohodka za ix)sojilo za nerazvite, sklad skupnih re- zerv in ostalih obveznosti ko- maj milijardo in devetsto star rih mUijonov dinarjev za raz- širjeno reprodukcijo. To po- meni 200 starih tisočakov na eno delovno mesto. Seveda pa akumulativnost in repro- duktivna sposobnost nista edini slabosti gospodarstva v žalski občini. Opozoriti velja med drugim tudi na čezmer- no naraščanje cen, slabitev konkurenčne sposobnosti, po- časno stopnjo gospodarskega razvoja, naraščaoije vseh ob- lik pjonabe, odbujievanjte do- hodka preko banlc, zavaro- valnic, trgovin in negospodar- stva ter visoko zadolženost. Sicer pa se s temi problemi ne ukvarjajo samo v občini Žalec, Slej ko prej bo treba proučiti številna vprašanja. Med drugim gre aa analizo odvisnosti gospodarstva od bank, trgovskih organizacij in finančnih institucij, racional- nejšo uporabo dohodka v gjo- spodarstvu In še zlasti druž- benih službah, napraviti bo treba analizo vzrokov upada- nja produktivnosti dela, prav tako pa bo potrebno temelji- to preučiti gibanje splošne in skupne porabe v okviru resoluoijskih limitov. Ne na- zadnje pa ne smemo pozabi- ti, da je treba preučiti vse negospodarske investicije, nji- hove vire, realnosti pokritja, luksuznost izvedb, možnosti etapne izgradnje ter odložitev programov, ki niso najbolj nujni, JANEZ VEDENIK 4. stran — NOVI TEDNIK 6t. 10 — 10. marec 197? železarna štore VSA PROIZVODNJA EKOLOŠKO ČISTA DO LETA 1979? Obljuba, da bo vsa proizvo. dJija ekološko čista do leta 1979. Misli o varstvu narave, pre- teči nea'arnosti industrijskih izpuhov in odplak so vse mo. čmeje zasidrane v zavesti vsa. kega občana. Kako daleč pa so te misli prodrle tja, kamor bi morale najprej — v indu- strijo? Ce smo iskreni, je trs. ba povedati, da se tudi tukaj vprašanj čistega okolja loteva, jo bolj resno, pa čeprav je v delovnih organizacijah še ved- no močno prisotna miselnost, da so čistilne naprave pravza. prav le velik strošek in nepro. duktivna investicija. Železarna Store je ena tistih delovnih organizacij, ki je bila do vprašanj ekološko čiste prociajvodnjje dolgo mačehov- ska. že pred leti pa se je na. Črtno lotila problemov snaže. nja svojih odplak In plinov, ki nastajajo pri proizvodnji. Načrtnost pri delu je dala do- bre rezultate, čeprav je treba povedati, da stvari le ne teče. jo tako hitro, kot bi želeli vsi. Osnoven problem je seveda denar, saj je ekologija izredno draga. Denaj j« tudi cenovni razlog, da železarna letos še ne bo izpolnila svojih obljub, po katerih naj bi Voglajne ne onesnaževali več. S precejšnjimi vlaganji, (či. stejša prolavodnja jih je v mi. nuiih šestiii letih veljala 25 milijonov dinarjev) so dosegli ekološko neoporečno proiz. vodnjo v novem delu železar. ne. Tu v zapitem sistemu či- stijo odpadne vode in prav ta sistem, ki ga dopolnjujejo z vodo, iz njega pa v Voglajno prav nič ne odteka, je izredno uspel. Ne le, da je ustavil od. tok nesnage, to lahko s po- sebnim postopkom tudi pov- sem izločijo iz odpadne vode In pretežen del, v katerem gre za mastne delce, železo in rjo, v proizvodnji koristno izrabi- jo. Podobno so rešili tudi pro. blem filtriranja plinov. S šo- lanjem kurja^v so dosegli boljše izkoristke energije, v novi jeklami pa so montirali velike filtre, ki zadržujejo vse delce nesnage. Problem ekološko čiste pro. izvodnje je torej v novem de- lu železarne rešen, še naprej pa ostaja problem starega de. la. Tudi za ta del so že naredi, li projekte podobne čistilne naprave zaprtega tipa, kot uspešno deluje v novem delu. Z njo bodo snažili utekočinje- | ne (xlpadne pline, odplako to. rej, ki sedaj še vedno odteka v Voglajno. Z gradbenimi de. li bodo pričeli že letos, napra- va pa bo začela obratovati pri. hodnje leto, najpozneje maja. S tem bodo rešeni vsi pogla- vitni ekološki problemi. Manj- še investicije bodo namenili le še sežigalnim napravam v ku. plovkah, medtem ko na mar. tinovke ne bodo montirali či- stilnih naprav. Proizvodnjo v teh pečeh bodo po svojem razvojnem programu namreč počasi opuščali in verjetno jih bodo prenehali uporabljati že prihodnje leto. Ker pa bodo na tem mestu širili livarno, je rre. ba po(\'edati, da tam načrtu,ie. Jo podobne naprave, kot že uspešno delujejo v novi livar, ni. pohvalno pri železarni je predvsem to, da v vseh inve- sticijskih programih upošteva, jo tudi ekologijo. Tako reali- zacija investicije v elektroob. ločno peč ne bo prinesla novih težav pri čiščenju, omeniti pa velja tudi dejstvo, da pri pri. pravah na investicijo v nov je- klovlek, ki naj bi jo realizirali v letu 1979, že sedaj skrbno rešujejo problem čiščenja lu. žine, ki bo tu nastajala. Ob tako skrbnem delu in uspehih, ki potrjujejo dober odnos že- lezarne do problemov onesna ževanja okolja, je treba verje. ti obljubam, da bo že pri- hodnje leto skoraj povsem razrešen problem ekološko či. ste proizvodnje. Najpozneje v letu 1979 pa po trdnih zagoto. vilih žellezama sploh ne bo več med onesnaževalci. BRANKO STAME.TČIC VEČ HRANE - KAKO? PISE BRANKO STAMEJCIC Izhodišče za današnje razmišljanje sta mi bili dve razpravi, ki sem ju slišale v razinaku nekaj dni. Na seji žalskega komiteja občinske konference ZK je na- preden savinjski kmet — komunist dejal nekako tako- le: »Kmetje podpiramo načrtovano reorganizacijo v osnov7ti kmetijski kooperantski proizvodnji in v smi- slu zakona o združenein delu. Urejeni dohodkovni odnosi in združevanje sredstev, dela in zemlje so lahko bistven prispevek v naših prizadevanjih, da bi proiz- vedli več hrane. Opozarjam pa na poštenost pri tein delu. Kmetje so bili vse prevečkrat žrtve pridobitniške politike predelovalcev in trgovine. Zelo lepo se na lo raipravo navezujejo misli, ki jih je 7ned svojim obiskom v šmarski občini izrekel pred- sednik CK ZKS France Popit, ko je govoril o nekaterih napačnih tolmačenjih seje CK o problemih v kmetij- stvu. Tu je France Popit dejal, da je sodobna sociali- stična kmetijska proizvodnja, ki bo sposobna oskrbeti prebivalstvo z zadostnimi količinami hrane, možna le na velikih zemljiških kompleksih, ki jih bo mogoče obdelovati z najsodobnejšo kmetijsko tehnologijo in agrotehničnimi ukrepi. Ce pa želimo doseči to, je dejal France Popit, se bo treba otresti stare miselnosti in doseči cilj, da bo o proizvodnji odločal kmet in ne trgovec. Odločati pa bo moral tudi o dohodku in nje- govi delitvi, saj je sedanje stanje, ko v imenu kmeta o delitvi dohodka, ustvarjenega s prodajo kmetijskih dobrin, odločajo uradniki, nevzdržno. Le s čistimi od- nosi, dosledno izpeljavo dohodkovnih odnosov in uve- ljavitvijo zakona o združenem delu v kmetijstvu, bomo lahko dosegli ekonomsko učinkovito združevanje kme- tijskih proizvajalcev s ciljem izboljšanja produktivno- sti t) kmetijstvu, je menil France Popit. In le s taks nim delom bomo razbili strah kmetov, da gre le za nove poskuse kolektivizacije in zadružništva na škodo kmetov. Takšna razmišljanja morajo biti izhodišče za akcijo v prihodnjih dneh, ko bodo v krajevnih skup- nostih v okviru socialistične zveze stekle razprave o kmetijski politiki. Ne zadružništvo, združevanje s ci Ijem boljše produktivnosti in višje proizvodnje hrane, to mora biti moto razprav. Da po starem ne gre več, je jasno. O tem, konec koncev, pričajo tudi podatki. Samo v žalski občini je v zadnjih letih izredno upadel odstotek tistih kmetov, ki jim je kmetijska proizvod- nja edini vir preživljanja. Močna deagrarizacija in ve- čanje števila ne specializiranih — mešanih kmetij, je druga značilnost, ki opozarja na hitrejšo akcijo. In slednjič, potrebo po združevanju dela, denarja in tudi zemlje najmočneje opredeljuje dejstvo, da je samo v žalski občiiii od skupno 16.615 hektarov čistih kme- tijskih površin 14.170 hektarov v zasebni lasti. To pa je podatek, ki govori o hudi razdrobljenosti, ki kljub poskusom sodobnega kmetovanja predstavlja najmoč nejšo zavoro višji produktivnosti v kmetijski proiz- vodnji. Kajti kmetovanje z najsodobnejšo tehnologijo na majhninh kompleksih ni smotrno in se Tie izplača. Več bo mogoče proizvajati, prodati in iztržiti le, če bodo veliki kompleksi zemlje z združenimi močmi in tehnologijo najsmotrneje obdelani. Zato je svetla toč- ka. ki naj bo kažipot v prihodnjem delovanju, obstoj skupnosti kmetov, kot so hmeljska skupnost, pa skup- nost za silaže, načrtovana skupnost za proizvodnjo mleka in podobno. celjsko gospodarstvo POLOŽAJ BOLJŠI, KOT JE BILO PRIČAKOVATI Svet za družbenoeko nomske odnose pri občin ski konlerenci SZDL je na svoji zadnji seji ob ravna val prve, še približne ir» nepopolne ocene o dosež kih celjskega gospodarstva v minulem letu. Uvod v obravnavo ocen je bila raz. prava o stališčih izvršnega komiteja OK ZKJ o aktu alnih idejnopolitičnih vpia šanjih gospc^arskih gibanj v Jugoslaviji. Stališč-A so izredno konkretna in na- devajo v srž problematike odnosov v gospdoarstv-u, so merali na seji. V večji meri veljajo ugotovitve tu- di za stanje v celjski ob- čini, pa čeprav tu položaj ni kritičen. Po prvih oce jiah dosežkov se namreč 'da sklepati, da je celjsko gospodarstvo v povprečju napredovalo hitreje kot le to poprej, da pa je vse- eno zaostalo za cilji, za črtanimi v resoluciji o družbenoekonomskem raz voju. Tako je po ocenah družbeni proizvod poi-aseJ za 4,5 odstotka namesto za načrtovanih sedem, iz- voz za 6 odstotkov (načr- tovali smo 10 o«), osebni dohodki za 14.8 »o (načrto vali smo 910), investicij je bilo mnogo manj kot smo načrtovali in tudi manj kot leto poprej itd. Medtern ko je večina de lovTiih organizacij pozitiv no zaključila poslovno le •to, nekatere med njimi tudi z zelo lepimi dosež ki (Ingrad, LIK Savinja. Aero, Klima, Tkanina in še nekatere), so z izgub<; poslovali v EMO (76 mili jonov), Cinkarni (92 mi lijonov), Metki (3,2 mili jona) in Izletniku, kjer je poleg (3olt izgubo prine sla tudi druga dejavnost. Čeprav, kot trenutno kaže ceh izgub ne bo pretežke pokriti, pa so nevarnost; še vseeno številne. Pred vsem rešitve položaja v EMO in v tozdu cinkarne TiO, bsnovB za dogovor o a k« ii. BRANKO STAA1E.TCIČ pogovor z mladim novatorjem KORISTNO, A SLABO CENJENO ANTON ZUPAN JE LANI DOBIL NAGRADO »MLADI NOVATOR« Inovacijska dejamost po- staja vse bolj nepogrešljiva sestavina združenega dela. Z njo namreč raste vrednost smotrnega, organizacijsko in tehnično bolj dodelanega, z lastnijn znanjem prepojenega dela. Tam kjer se novatorstva kot takšnega in njegovega prispsvka k stabilizaciji za- vedajo, tudi razvijajo to de- javnost, jo primemo spodbu- ja,io in dosegajo lepše r«ail. tate. Zavest o pomembnosti in koristnosti novatorstva ra- ste, vzporedno z njo rastejo tusdl različne oblike spodbu- janja novatorstva. Ena od teli je tudi akcija Republiške Konference ZSMS »Mladi ino. vator«. Akcija teče letos že drugič in med mladimi v de- lovnih organizacijah vzbuja precejšen odmev. Mladi so že land dokazali koristnost svo- jega novatorskega dela in ti. sti, ki so bili najuspešnejši, so tudi prejeli posebna pri- znanja. Med njimi je bil tudi Anton Zupan, k letni strojni ključavničar iz Latkove vasi. Priznanje si je prislužil z delom v obratni konfekcije Tekstilne tovarne Prebold' S tremi inovacijami je mnogo prispeval k lažjemu, hitrejše- mu in smotrnejšemu delu v tem obratu. A. Zupan: »2e v osno\Tii šoli sem imel veselje do ko- vinske stroke. Ob vsaki pri- ložnosti sem f^muknil v oče- tovo dela-v-nico in si sam na- pravil kakšno stvar. To ve- selje me je pripeljalo t.udi do poklica strojnega ključa\T: čarja. Tu sem namreč vid možnosti za izi>olnitev svoji ustvarjalnih želja. Kot V25d ževalec strojev v obratu ka fekcije sem kmalu opazil v like možnosti za razne tel nične — inovacijske posega Začel sem proučevati i^os. metzne faze dela in stroje, 1 t)i se jih dalo izpopolnil Prišel sem do dobrih zamifi in jih posredoval obratovodj Dobil sem sicer vse mo^ sti za uresničitev inovaciji zamisli, nisem pa dobil o bene materialne podpore j ne nagrade. Imel sem še v liko načrtov, za vsakega i mi obljubljali nagrado, pa nisem nikoli dobil. Upad mi je veselje do dela in kom no sem se odločil svoj fc lektiv zaposliti. Sedaj delai v Impolu V Slovenski B strici.« NT: Kakšne pa so bile tv je inovacije, s katcruiii si * služil priznanje republišl konference ZSMS? A. Zupan: »Realiziral sfi nekaj zamisli, ki so se " porodile ob opazovanju ^ lovnega procesa. Napra^^ sem hidravlično stiskalni' za i-ezanje všitkov pri hlačtf' nogaA^icah, ista stiskalnica ^ lahko služi tudi za manjših krojev. Delo z n.* je preprosto in ne terja ' aičnih naporov. Poleg te si skalnice, za katero .sem u!" rabil svojo lastno hidravlič^ črpalko, sem izboljšal tudi š valni stroj za šivanje traW na predpasnike. Stroj sedi šiva in robi brez pomoči ® lavke. Napravil pa sem zlagalni stroj za plenice, hitreje in točneje od Ij^ zlaga plenice in prihrani P' cej ur ročnega dela.« ' NT: Boš tudi v novi ''l lovni sredini uporaliil sy»< znanje in inovalorsko žil''' A. Zupan: »Vsekakor. tu sem že opazil precej st-^ ri, ki bi se jih dalo s S memimi tehničnimi izboU- vami popraviti in tako jj magati k bolj raaionalnefl delu in izkoriščanju č-asa. f DARKO NAR.^^Crl- izgube v alposu LANI Z IZGUBO — KAKO IZ TE NELJUBE ZAGATE? Leto 1976 je delovni ko- lektiv Alpos Šentjur zaklju- čdl z izgubo, ki jo bo v na- slednjem obdobtu moral po. kriti. Do izgube je prišlo iz več razlogov. Eden izmed razlogov je nedvomno sub. jektivTiega značaja in se po- javlja 23aradi prepočasnega prehoda iz obrti v industri- jo ter pomanjkanja strokov- nega kadra in z nj:m v zve. za seveda tudi znanja. Drugi vzi-ok je treba iskati v za. četkti obratovanja nove ce- vame, saj so z njo nastajali večjd obi-atovalnii stroški, de- lavce je bilo potrebno pri- učiti nove tehnologije in od. stranjevanja začetnih napak strojne opreme. Tretji raz- log, ki je vplival na izgubo, je spremenjen način obraču- nov in vrednotenje zalog. Delovna organizacija je vsa leta nazaj hitro pove^vala proiwodnjo, kaa- je zahtevalo večja investicijska •vlaganja v zadnjih nekaj letih. Ko'!3k- tiv je zato vsa STOja prosta sredstva namenjal v novo opremo in modernizacijo tehnoloških procesov. To se je odrazilo v nenehnem po- manjfkanju obratnih sred. ste-v. Zaradi takega stanja so imeli vedno težave z bloki, ranim žiro računom, ki so se še povečale s prihodom na nov plačilni sistem. Z najetjem večjih kratko- rvOČnih kreditov so tako na- stali tudi v-evčji stroški po- slovanja. Ob vsem tem pa so pomembno vprašanje prav subjektivne okoliščine. Nove naložbe zahtevajo vsekakor tudi nove prijeme v 0!*gani. zacijd raz\-oja prodaje in tu. di proizvodnje. Ponovno se je izkazalo, da pridablijeno znanje pri enostavni tehno- logiji ni zadostovalo za pre- hod na bolj avtomatizi rano proiKvodn.jo. Pomemben faktor pri na- stanku izgulje so tudi ne. urejeni tržni odnosi na do. mačem tržišču, ki izhajajo iz različr^ih bonitet proizva- jalcev enake opreme in cevi v nekaterih drugih republi- kah. Kako iz zagate? Dobršen del omenjenih pomanjkljivo- siti je še v faa< razreševanja. Premoščene so tehnične te. žave in proizvodnja že do. sega predvidene kapacitete. Strokovne službe so v fazi reorganrziranja, vsled česar je pričakovati, da bodo v Alposu ponov^no kos hitrejši prilagoditvi zahtevam ti-ži- šča. Tudi glede izenačitve prodajnih pogojev so na do- bri poti, saij je v pripravi sporazum o poenotenju ce- nika vseh jtigoslovanskih proizvajalcev cevi. V Alposu so prepričani, da bodo z vztrajnostjo od. pravili pomarOkljivosti in odpravili izgubo. m. P. §t. 10 — 10. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 turizem ZAENKRAT POSOJILO ZA EKONOMSKI ELABORAT Izvršiini odboi celjske po. družnice Ljubljanske banke je svoji zadnji seji med dru. gim odobril investicijsko po- sojilo v znesku dva milijona dinarjev kolektivu zdravilišča pa Dobrni za plačilo Investicij, gjjo tehnične dokumentacije jej. ekonomskega elaborata za Izgradnjo novega zdraviliško turističnega objekta. 2a plačilo teh del, ki jih opravlja celjski Razvojni cen. ter^ bodo morali plačati tri milijone dinarjev. Glede na posojilo bodo k skupnemu , strošku še sami primaknili en milijon dinarjev. Bes je, da v tem primeru pe gre za večja sredstva, toda je Ti povedo dosti več, kot na videz gre. Prvo posojilo je bkrati zelena luč za začetek pomembne investicije na Do- brni, vsekakor pa tiste, na ka. teio so čakaii več let m na katero so močneje opozarjali zlasti v zadnjem času. Zdravi, lišče je namreč prišlo v sta- nje, ko od tu naprej, brez no. vih naložb, ne more. Kapaci- tete so zastarele. V bistvu se vsa leta po vojni ni nič spre- menilo. Kljub nekaterim adaptacijam, ki so jih opravL h. Zmogljivosti so več kot skromne, že takšne, da ne za- dovoljujejo niti manj zahtev, nega pacienta. In tako je ko- lektiv stal pred dilemo — na- prej ali pa, . . Tisto drugo se- veda ni prišlo v poštev, saj se je Dobrna navzlic skromnim prenočitvenim kapacitetam ie Po uveljavila in je povsem zasedena skozi vse leto Iz zdravilišča več ali manj se- zonskega značaja, se ie raz-vi. la ustanova, ki polno obratu- je ne glede na letni čas. nd glede na datum. Prizadevanja Dobrne, da re- ši svoj materialni položaj ozL roma da si ustvari pogoje za boljše delo, so naletela pov- sod na veliko podporo. In ta- ko lahko zapišemo, da se pri. čenjajo tudi za ta kolektiv drugačni časi Seveda brez njegovega lastnega deleža pri tem ne bo šlo. Ne samo ma- terialnega, ki Je v vsakem skromen, marveč tudi druga, če. Na vsak način so na pra- gu prelomnice, na začetku no. vega obdobja, četudi zdaj še ni znano, kolikšna bo naložba v novi zdraviliško — turistični objekt in četudi ni znano fi- nanciranje tega dela pa tudi nekateri drugi koraki, ki jih na Dobrni hodijo prav v tern času. Toda, obrisi novega ča- sa so na vidiku. M. B02IC ŠEMPETER: OBJEKTA ODPRTA Turistično društvo Sem. peter v Savinjski dolini je letos pohitelo z otvori- tvijo rimske nekroF>ole in jame Pekel. Bržčas tudi zaradi lepšega vremena. Si. cer pa, tako nekropola kot jama Pekel sta odprta že od 1. marca in tako bo vse do poznih jesenskih dni. Po programu do 31. ok- tcbra. Gre za objekta, ki ima- ta vsako leto veliko obis- kovalcev. Tako si je Antič. ni park lani ogledalo 13 ti- soč 272 ljudi, jamo Pekel pa 21.821. Oba objekta imata svoje vodnike in tako sta ogleda parka in jame vselej pod strokovnim vodstvom. Vtem ko traja povprečen ogled nekropole pol ure, si je treba za ogled jame rezervirati okoli 40 minut. V jami pot ni naporna in je zato primerna tako za starejše kot tudi za naj- mlajše. OBMOČJE: NOVA POSOJILA Izvršilni odbor celjske po. družnice Ljubljanske banke je na seji v sredini prejš- njega tedna odobril nekate- rim delovnim organizacijam nova posojila. Tako so 18,180.000 dan inve- sticij skeg? posojila odobrili konjiškemu Konusu za re- konstrukcijo obrata Konit. Pomembna je bila tudi odlo- čitev o ol'obritvi 2,000.000 din posojila zdravilišču na Dobr. ni za izdelavo in seveda pla- čilo investicijsko tehnične dokumentacije in ekonom- skega elaborata za izgradnjo novega zdraviliško-turistične. ga objekta. Razen tega so iz sredstev zavarovalnice Triglav odobri, li še Gasilskemu društvu Mo- zirje pesojilo v znesku 100.000 din za nakup gasil- skega vozila, poleg tega tudii gasilskemu skladu občinske skupščine Laško znesek 250.000 din za nakup gasilske, ga avtomobila za društvo v Radečah in Zdravstvenemu domu v Celju posojilo v zne- sku 149.000 din za nakup am. bulantnega vozila M. B. F. POPIT NA CELJSKEM OBMOČJU Predsednik CIK ZKS France Popit, ki je te dni z delovno skupino CK ZKS na delovnih obiskih v občinah celjskega ob- močja, v srečanjih z od- govornimi komunisti v občinah poudarja nujnost po hitrejšem vsebinskem uveljavljanju zakona o združenem delu in opo- zarja, da le organizirana in enotna akcija Zveze komunistov vodi k hitrej- šemu družbenoekonomske- mu osvobajanju delovnega človeka in občana v TOZD ii. krajevnih skupnostili, France Popit je z delovno skupino že končal obiske v občinah Šmarje pri Jel- šah, Slovenske Konjice in Velenje, danes pa je na obisku v občini iVIozirje. Jutri bo France Popit obi- skal občino Laško, v po- nedeljek bo na obisku v občini Šentjur, v torek pa v občini Žalec. B. S. mozirje HORTIKULTURA 78 V - Mozirju so krepko prijeli za deio. V krajevni skupnosti, pri turistifeem društvu . . Zavedajo se, da morajo večji del opravil za prihodnjo republiško pri- reditev in cvetlično razstavo »Horrikultura 73« opraviti že letos. Četudi bo osrednja prireditev v Mozirju, se zavze- majo, da naj bi akcija za ureditev okolja, za čim več urejenih vrtov, za čim več lepih cvetic na oknih tn balkonih, zajela obe dolini, ob gornjem toku Savinje m ob Dreti. Le tako bodo dokazali, da Gornja Savinj- ska dolina hoče imeti lepo okolje. V Mozirju je bila minule dni na delu posebna komi- sija, ki je ocenila nekatere komunalne pomanjkljivosti pa tudi tiste drobne napake, ki kazijo okolje. Neure- jene zelenice in druge površine, podrte ograje, slabe ceste m podobno. Vse to so popisali, da bodo zdaj ukre- pala, opozarjali, spodbujali k urejevanju in podobno. Prav tako so uspeli, da bodo letos na okoU desetih privatnih m družbenih hišah obnovili procielja v Mo- zirju. To bo vsekakor pomemben pris.pevek k lepšemu videzu mesta, V teh prizadevanjih pa ne gre prezreti stališča turi- stičnega društva, ki merji, da naj bi nova blagovnica v Mozirju stala tam, kjer je zdaj stara, opuščena šola. MB območje OBRT ŠE SKRIVA NEZNANKE PRENEKATERE NAJ BI REŠIL DOGOVOR O FORMIRANJU CEN Zadnja seja članov območ- nega strokovnega odbora aa obrt pri republiški gospodar- ski zbornici v Celju je poka- zala, da skriva obrt kot celo- ta še veliko nerešenih vpra. šanj. Najbrž ni naklučje, če so obrtniki znova opozorili na izobraževanje oziroma vzgojo vajencev. Pri vsem tem ne gre samo za delo, ki bi ga naj opravili že v osnovnih šolah, da bi učence osmih razredov seznanili tudi z obrtniškimi poklici in jih tako usmerili v obrt, marveč z vzgojo na- sploh, za ra2jmerja med prak. tičnim in teoretičnim delom in še za kaj. Sicer pa je razprava opozo. rila tudi na delo, ki ga bo moralo opraviti zlasti poslov, no združenje pri pomoči obrt. nim delovnim organizacijam ob vsklajevanju samouprav- nih aktov z zakonom o zdru. ženem delu. Formator je na to nalogo pripravljen. Precej novosti pa pričakujejo tudi od sprememb obrtnega zako- na. Poglavje zase v spletu ne- rešenih vprašanj je prav go- tovo družbeni dogovor o for- miranju cen za malo gospo- darstvo v letošnjem letu. Pri tem gre za dogovor na najbolj prereča vprašanja in sploh za dinarsko vrednotenje obrt. niškega dela. Sedanja vred- nost režijskih ur je za mnoge panoge, obrtniške poklice, nevzdržna. Zato mnogi obrt- niki z nestrpnostjo pričakuje- jo, kaj bo prinesel novi druž. beni dogovor, tembolj, ker je od njega odvisna nadaljnja pot za moge smeri v obrtniš. kem delu. S tem pa problemov ni ko- nec. V ta krog vključujejo tu. di razvito šušmarstvo in dej- stvo, da »črnih« obrtnikov ni. hče ne preganja. Odprta so tudi vprašanja pospešene amortizacije, kreditiranja itd. mb stabilizacija v TOZDIH SE LOTEVAJO BISTVENIH PROBLEMOV Januarska analiza stabili- zacijskih prizadevanj v celj- iSl^em gospodarstvu je potrdi- la, da bo tudi letos stabili- zaciji v vsej njeni pestrosti posvečena največja E>ozor- »ost. V tozdih, ki jih je INDok analiza zajela, so ja- i^uarja o stabilizaciji največ ^^ravljali delavski sveti, gornji grad: lažje do bencina prebivalcem Gornje Savinj- doline in vsem, ki z že- Jezniitii konjički radi priha- ^J® v obe dolini, se obeta, * bodo prihodnje leto le re- skrbi za tekoče energet- vire. Petrol Ljubljana je ® tlni sporočil Krajevni skup- Gornji grad, da pri- lokacijsko doku ^®ntacijo za izgradnjo ben- -["f^^^ga servisa. Ta naj bi rr^ nekje ob cesti Gornji jj^"~Nazarje oziroma Gor- J; Srad—Radmirje, najver- ob tej cesti, blizu Sporočilo pa je iohii* »če bodo IJl&o Potrebna soglavsja, zem- * In če bo na voljo de- 197« gradnjo pričeli 1. Hb , ^Pati je vsaj, da dvoj- sporočila ob zaključ- ne bodo odložUi ad sindikalne organ.zacije in ko- legijski pKJSlovodni organi, opazen pa je bil padec pri- zme vanj koordinacijskih od- borov za stabilizacijo, čemur bo v prihodnjih mesecih tre- ba posvetiti precej pozorno- sti, saj morajo biti prav ti odbori nosilci stabilizacije. Stabilizacijska aktivnost je bila tudi januarja usmerje'. na na številna vsebinska področja. O zmanjševanju stroškov je bilo največ raz- prav, kar v treh četrtinah anal.ziranih tozdov so o tem razpravljali, v 41 odstotkih analiziranih tozdov pa so sprejeli tudi konkretne ukre- pe za zmanjševanje stroškov. Največ razprav so namenjali zmanjševanju režijskih stro- škov, boljšemu izkoriščanju reprodukcijskih materialov, kar v četrtini analiziranih tozdov pa so razpravljali tu. di o energetski reacionaliza. ciji, kar gre še posebej p>o- hvaliti, saj so to pomembno področje stabilizacije doslej vse preradi odrivali na stran- ski tir. Pri vprašanjih trže- nja je bilo največ razprav o cenah, mnogo razprav tn tu. di ukrepov pa so namenih kupcem, obdelavi tržišča in boljši organizacija prodaje. Mnc^o premalo pa je bilo januarja mzprav o večanju izvoza in manjšanju uvoza, še manj o sodelovan,ju z de. želami v raavoju, kar je ne- dvomno signal, da bo treba v občini ta vprašanja načeti bolj organizirano tn ix>glob- Ijeno. Tudi organizaciji dela so v stabilizacijskih prizade- vanjih ix>svetili mnogo po. zomosti. Predvsem so se še vedno v veliki večini tozdd ukvarjali z vprašanji večje delovne discipline, kar 43 ®/o anaUzLranih tozdov je na tem področju sprejelo tudi kon. kretne ukrepe. Veliko raz- prav in ukrepov p>a je bilo namenjenih tudi boljšemu izkoriščanju delovnega časa in kar je še E>osebej rasjve- seljivo, delovanju samouprav- nih delovnih skupin. Bodj odgovorno in poglobljeno kot lani se, tako kažejo rezultati analize, v tozdih lotevajo tu- di vprašanj zmanjše^^ija bolniškega staleža, nadur in izostankov od dela. Skratka, že bežen pogled na januarsko analizo stabili- zacijskih prizadevanj v celj- skem gospodarstvu priča o tem, da se stabilizacijska miselnost in aktivnost še bolj uveljavljajo in da mno- gi tozdi svojo stabilizacijsko vedenje vse bolj usmerjajo na vsebinsko izredno po- membna področja stabilizacd- je. To pa daje slutiti, da bomo v Celju tudi letos lah. ko dosegli dobi^e sitabiliaaoij- ske rezultate. BRANKO STAMEJCIC OBČANOM ZA DOKONČANJE STANOVANJSKIH HIŠ Izvršilni odbor za stanovanjske in komunalne zadeve pri Ljubljanski ban- ki podružnici Celje je dne 25. 2. 1977 sprejel sklep o dodatnih stanovanj- skih posojilih občanom, ki z banko poslovno sodelujejo tn kupujejo sta- novanje ali dograjujejo svojo družin- sko stanovanjsko hišo, ki je v za- ključni f-azi. Podružnica bo odobravala tovrstna p>osojila le kreditno sposobnim obča- nom. Občan poslovno sodeluje s podruž- nico, če izipolnjuje enega od nasled- njih pogojev: — da je dobil v podružnici na podlagi svojega varčevanja stanovanj- sko p>asojilo v znesku najmanj 30.000 din zia stanovanjsko enoto, za katero prosi posojilo, — da je dobil v podružnici na pod- lagi prodaje konvertibilne valute aU na podlagi vezave domače ali tuje valu- te stanovanjsko posojilo v znesku naj- manj 50.000 din za stanovanjsko eno- to, za katero prosi posojilo, — da ima ali je imel kot imetnik hranilne knjižice, tekočega računa aH devismega računa v obdobju zadnjih petih let pri podružnici najmianj šest mesecev naložen v domači ali tuji vei- luti znesek vsaj v višini 20 odstotkov zaprošenega posojila oziroma 10 od- stotkov, če prej«.-na osebni dohodek ali pokojnino preko podružnice. Upo- števa se seštevek sredstev na vseh teh računih. Po tem sklopu ima možnost dobiti dodatno stanovanjsko posojilo občan brez družine v znesku do 70.000 din. Člani družinske skupnoisti pa lahko dobijo družinsko stanovanjsko p>osoji- lo do 140.000 din, če ga najameta vsaj dva člana družinske skupnosti, ki bo- sta stanovala v družinskem stanova- nju aH stanovanjski hiši, za k-a^tero najemata posojUo. Di-užinsko stano- vanjsko posojilo lahko dobi tudi sa- mo en član družinske skupnosti, če je v družini edini zaposlen. Podružnica bo odobravala dodatna stanovanjska posojila za dobo do 7 let, pri družinskem posojilu pa za dobo do 10 let, po 6 odstotni obrest- ni meri. Občan, ki želi dobiti pri podružni- ci dodatno posojilo, predloži pisme- no vlogo za odobritev F>osojila na pred- pisanem obrazcu. Vse informacije v zvezi z dodatni- mi stJonovanjskimi posojili lahko do- bijo občani pri Ljubljanski banki — podružnici Celje, Direkciji za krediti- ranje stanovanjske in komunalne gra- ditve Celje, Vrunčeva 1 in pri njenih poslovnih enotah: v Celjski mestni hranilnici, v Laškem, Mozirju, Roga- ški Slatini, Slovenskih Konjicah, Šentjurju pri Celju, Šmarju pri Jel- šah in Žalcu. 6. stran — NOVI TEDNIK 6t. 10 — 10. marec 197? žalec ŠE BOLJ POVEZANO MILAN ZABAVNIK: BREZ BISTVENIH SPREMEMB Na zadnji seji vseh treh zborov žalske občinske skup- ščine so delegati med dru- gim sprejeli tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Za katere spremembe oziroma dopolnitve gre, smo vprašali načelnika davčne upravet M. Zabavmk: »Bistvene zna- čdtoosti so v spremembi stop- nje obdavčitve davka od do- hodika od posekanega lesa, kjer spreminjamo stopnjo od sedanjih 17 na 23 odstotkov, kar je rezultat regijskega us- klajevanja. če upoštevamo davčno osnovo, ki bo veljala za leto 1977 in dejstvo, da je oproščena količina lesa za domaičo uporabo in les, na- menjen za drva, potem lahko rečem, da je nivo obdavčitve približno enak kot lansko leto. Omenditi velja tudi obdavči- tev dohodka od obrtiah de- javnosti. Tu gre za znižanje nivoja obdavčitve v primer- javi z letom 1976. Seveda pa Je nivo obdavčitve takšen, kot smo se dogovorili v celj- ski regiji. Glede ekonomskih olajšav pri obrtni dejavnosti pa moram reči, da smo v razpravi ugotovila, da te olaj- šave v preteklosti ndso v ce- loti odigrale svoje vloge. Le- tos jdh bomo morali ponovno analizirati. Enaka ugotovitev velja tudi za olajšave pri in- vesticijskem vlaganju v raz- širjeno reprodukcijo v kme- tijstvu. Za tako imenovane socialne olajšave, predvsem mislim tu na deficitarno obrt, pa predlagamo nekoliko več- je olajšave v primerjavi z lanskim letom. Tu gre za drug problem. V strukturi storitvenih obrtnih dejavno- sti se pojavlja relativno maj- hen krog davčnih zavezancev in če že govorimo o davčnih olajšavah, p>otem se pojavlja vprašanje, v kakšnem obsegu se lahko te olajšave tudi v praksi uresničijo in ali ndso samo deklarativno zapisane. Skratka, olajšave nd mogoče ičivati, če nd davčne obre- menitve. Menim, da se bomo s prob- lematiko obdavčitve obrti v tem letu še precej ukvarjali, saj vemo, da je leto 1977 v žalski občini proglašeno kot leto malega gospodarstva. Si- cer pa naj omenim še to, da pravkar pripravljamo družbeni dogovor o razvoju malega gospodarstva, v kate- rem bo svoje mesto prav go- tovo dobila tudi davčna ix>- Mtika.« Tako Izvršni svet kot skup- ščina sta se odločila, da v občini sprejmete oijerativni plan za izvajanje nalog na področju davčne politike. Nam lahko poveste nekaj več besed o tem? M. Zabavnik: »Operativni plan zavezuje posamezne no- silce in opredeljuje roke pre- ko celega leta. Tako o davčni politiki ne bomo govorili sa- mo ob obravnavanju te prob- lematike, pač pa skozi vse leto. Gre za tJikšen pristop, ki v bodoče zagotavlja še kva- litetnejše rešitve. Navsezad- nje pa gre tudi za to, da se v konkretne razprave vključi čim širši krog dejavnikov. Upam, da se bomo na vseh nivojih zavzemali za realiza- cijo zapisanih nalog. Res pa je, da smo v tem obdobju še priča številnim problemom. Omeniti velja koordinacijo z drugimi službami in dejavni- ki, ki posredujejo bodisi davčne osnove ali druge ele- mente na podlagi katerih se ugotavljajo te davčne osnove. Seveda pa so tudi pri nas prisotna kadrovski problemi. Vseeno pa mislim, da bomo te probleme leto« uspešneje reševali.« JANEZ VEDENIK po bitki členov 30. in 22. PRVA RUNDA ZA 30 ČIMPREJ IZDELATI KRITERIJE IN USTVARITI RED v prejšnja številki Novega tedndlka smo v sestaivku »UČITELJEVA DIPLOMA« poročali o neskladju dveh členov, ki govorita o dalo- čanju osebnega dohodka uči- teljem v osnovn h šolah. Vsa zadeva je prišla najprej do družbenega prajvobranilca sa- moupraivljanja Rudija Peper. ka, ta pa je vso zadevo spra. vil na sodišče združenega deda. šlo je za to, da pra- viilnik o osnovna šoOd ni do- volj usklajen, saj dopušča v osnovni šoli na delovnih me- stih tri vrste učiteljev, ki pa so zdaj za E}NAKO delo RAZLIČNO plačani. Celotna zadeva je že od le. ta 1975 v Sloveniji močno pmiGOtna, žal pa še doslej ndihče nd uspel narediti ti- stega, da ne bi bik) treba najprej na sodišče. Prve so se opogumile učiteljice iz Šentjurja pa Plandne, no in Bdaj je celotna zadeva že boilj jasna. Sodišče združenegia dela pod vodstvom sodnika Ja- neza Novaka je odločalo, da morajo na obeh šolah v ro- ku treh mesecev po pravno- močnosti s<3dbe usklaiditi oba člena, ki sta zdaj v NA. SPROTJU. Sodišče se sicer istočasno zaveda vseh težav in posledic, ki jih lahko za seboj potegne tudi takšno usklajevanje, vendar RED mora biti. Več »felerjev«, ki jdh nekateri čudno prikriva, jo, je treba nujno odpra- viti, saj ne sme prihajati do razlik in različnih tolmačenj zakona. Za zdaj so žal edini kriteriji za določanje OD v osnovnih šolah za učitelje le- ta silužbe, izobrazba in pa obseg dela, to pa je prema- lo. Se zdaj niso izdelani po- trebni kriterija, zato prihaja do razlik v OD iii zato so zilasti tisti učitelji, ki majo samo učtelijišče pa več kot 20 aiM 30 let službe, prilkraj. šani. Do razlike je možno poiti samo ob natančno iadedainih kra.ierijih, ne pa takole na pamet. Res je, da se s tem problemom ukvarjajo tudi di"ugi, vendar žal gre vse prepočasii. Glede kriterijev pa še to- le: v členu 30 je lepo napi- sano, da bi ki*iterije lahko izdelala vsaka podpisnica za sebe in torej ne bi bilo tre- ba čakati na a5>el od drugod, recimo z vrha, kjer počasd meljejo. Tako je po odiLočitvi sodišča združenega dela v Cedju prvo rundo dobdl člen 30, kateremu je treba vse dnjgo prilagoditi, tako da ne bo prihajalo do nepotrebnih racsLik pori OD. Slovensikii pro. blem so načele učiteljice s Plandne in Šentjurja, ventil se je odprl in morda bo zdaj voda le stekla hitreje. V prihodnje bd bilo prav, da sa nekateri le ne bi da- našnjega časa in zakonodaje predstavljali prefveč po do- mače in da bi se držaiM ti- stega, kar je siprejeto in oto- Ce veljavno. TONE VRABL 80 LET FRANJA KLEMENA Te dni je dopolnil o&emde set let življenja zaslužni, pri- ljubljeni in še vedno aktivni krajan iz rudarske Rečice pri Laškem. Od otroških let na- prej se je gibal v narodno zavednem in naprednem oko- lju. Kot mladenič, mlad mož, vse do zrelih let in do sivih las je ostal zvest »trem ljubi- cam«: pesmi, gasilstvu in te- lovadbi (slednji v zadnjih letih nekaj manj). Že leta 1918 je bil član sokolske vr- ste, leta 1919 poje pri trbo- veljskem »Zvonu« in leta 1925 je med soustanovitelji gasil- ske čete v Rečici pri Laškem. Mali trgovec s socialnim ču- tom v rudarski Rečici ni mo- gel obogateli, je pa bilo zato bolj bogato njegovo družbe- no in društveno delo. In s takim bogastvom je obdaril tudi svojo družino. Tudi to je veliko vredno, če človek lahko hodi po svetu z dvig- njeno glavo. Neprecenljive pa $c gasluge Franja Klemena med NOV. Takrat ne več mladostno za- gnan mož že prve mesece po okupaciji sodeluje v osvobo- dilnem gibanju. Lojze Lešnik, oba štancerja, Dušan Pože- nel, Jakopič, Žank in mnogi drugi so se na resnega tn preudarnega aktivista lahko zanesli. Naj si je šlo za ra- njence, za sanitetni material, za tiskarski material, naj bo izpraznitev lastne trgovine, vse to je Franjo Klemen izvr- ševal s zavestjo in po lastni volji. Komunist je od leta 1948. Dolga leta po vojni je bil odbornik, predsednik krajev- nega ljudskega odbora, funk- cionar v političnih organiza- cijah in društvih, sodeloval je v vseh akcijah, delal udar- niško, krdmpal pa tudi v ja- mi, ko je bil premog črna kri obnove in izgradnje. Za svoje zasluge in priza- devnost je bil Franjo Klemen večrat odlikovan. Ima red za- slug za narod, orden zaslug za narod s srebrno zvezdo, Gallusov zlati znak, priznanje OF, vrsto priznanj za prosve- tno dejavnost in gasilskih od- ličij. Pridružimo se čestitkam ob visokem jubileju še mi. Se na mnoga letal BRZDATI SAMO- VOLJO IN POHLEP PIŠE MILENKO STRASEK Potres, ki je pred leti porušil domala celo šmarsko pa tudi šentjursko občino, je odprl ventile tudi neka- terim človeškim slabostim, ki so se, na srečo, pokazale le v manjši meri in ostale bolj ali manj osamljene. Posamezniki so se na različne načine skušali okoristiti z nesrečo sočloveka in le po zaslugi hitre politične akcije je uspelo proces zavreti in ga skorajda tudi izkoreniniti, čeprav so bile krajevne skupnosti s temi nepravilnostmi seznanjene, so bile le redke tiste, ki so takšnim ravnanjem stopil odločno na p, sto. Tako se je zgodilo, da je nekaj posameznikov dobilo kredi- te, za katere sploh niso bili upravičeni, dogajalo se je, da so s krediti kupovali vse drugo, le gradbeni material ne in podobno. Nekateri so šli celc Uiko da- leč, da so na vrat na nos kupili stare in že dolgo časa neuporabne stavbe in jih nato prijavili kot stavbe, poškodovane v potresu. Občinski štab za odpravljanje posledic potresa vse- ga tega sam ni mogel zavreti, ker pač ni imel pregle da nad tem, kaj se dogaja v posameznih krajevnih skupnostih, od koder so vedno znova prihajale proš- nje za prekategorizacijo objektov, ki so jih poznejši potresni sunki poškodovali do takšne mere, da prvotna merila niso več vzdržala. Razumljivo je torej, da je bilo težko odbrati zrno od pleve, kar bi morale storiti krajevne skupnosti, ki pa tega zaradi določenih razlo- gov niso. V posameznih primerih so nekatere občane sicer res predali v roke preiskovalnih organov, preosta- li pa so svoje dobili. S tem seveda še ni rečeno, da je kakršvokoli ukre- panje zamujeno. Nasprotno: v krajevniu skupnostih natanko vedo, kdo so krivci in koliko so si prilastili neupravičenega denarja v obliki kreditov. Ukrepanje je torej v njihovih rokah in edini način, dn se zadeva poravna v zadovoljstvo vseh občanov, bi seveda bil, da ti neodgovorni posamezniki kredit vrnejo v celoti in na krajši odplačilni rok. Najbrž bi bilo pretirano zah- tevati, da ga vrnejo takoj, ker to skorajda za večino ne bo sprejemljivo. Ker bo finančna akcija za odpravo posledic potresa s 15. marcem zaključena, operativna dela pa do kc.ica leta, bi bilo prav, da bi do takrat zaključili tudi z obravnavanjem teh ekscesov, saj je popolnoma mogo- če, da se stvari pozabijo. iN MEMORIAM V soboto popoldne so vojaške starešine in voji na celjskem pokopališču sloviti od svojega dolgolei ga sodelavca Ivana Ovčari Rojen je bil leta 1926 v v Petrovsko pri Kropini. Ta. po končani vojni je vsta v vojaške vrste in ta od vorni poklic opravljal vse prezgodnje smrti. Tride let je kot zastavnik prvi razreda bil aktiven na p ročju, ki ga vsi cenimo, h pa ni bil aktiven samo delovnem mestu, ampak t\ v družbeno političnih orgc zacijah, predvsem pa je v no našel dovolj toplih ba za pomoč drugim v stiski Bil je član zveze k07nv stov, za plodno in uspei delo pa je med drugimi oi kovanji in priznanji prt tudi medaljo za vojne zai ge. V Celje je prišel pred j najstimi leti Tu si je z d žino ustvaril dom. Postal Celjan. Zal mu ni bilo da da bi še dalj časa živel mestu, ki si ga je izbral svojega. Po mesecu dni tei bolezni je izgubil bitko umrl. Vsi, ki so ga pozru še posebej pa njegovi delo\ tovariši, ga bodo ohranili lepem spominu kot človt ki je nadvse vestno opravi svoje delo, pri tem pa pozabil tudi na ostalo. kozjansko AKCIJE JE KONEC! TUDI DRUGE OBLIKE ZDRUŽEVANJA SREDSTEV Na potresnem območju bo, kot kaže, še letos zavladalo zatišje. Po programu naj bi aikcijo kategoriziranja končno le zjaključili s 15. marcem, obnova in novogradnje pa bi marale biti končane do kon- ca leta. Zaradi preslabega dotoka solidarnositnih sredsitev pro. gram odpravljanja posledic potresa v šmarski občini la- ni ni bdi v celoti realiziran. Na to je negativno vplivalo predvsem pomanjkanje grad- benega materiala, neugodno vreme in dejstvo, da ni bilo v občini prisotne dovolj grad- bene operative. Pri gradnjah objektov spJo- šn^ja družbenega pomena bodo moirali v obeh občinah, tak» šmairskd kot Šentjurski, nujno ai^ažirati tudi druge oblake združevanja sredstev, ne le solidarnoeitna, podskati pa bo treba strokovno ute- mciljene in funkcionalne re. šdMre. Tak primer je na Smaiskem objeM sodišča, raifliice, teiriitorialne obrambe, ker bi biOa vlaganja v posa- mezne objekte nesmotrna za- radi nefunkcionaJnositi in kon- strukcijske prizadevnosti ob- jektov. Ker je taikšnih objek- tov še precej, bi v šmarski občani potrebovali še 151,608 tisoč ddnarjev, ki bi zagoto- vili realizacijo programa. Po- membna dopolnitev pri reše. vanju te pereče problemati- ke je možnost najeniar^ja po- trošnaških kredd)tov, pri ka- teirdlh so pogoji o^lačevan. ja izenačeni s krediti iz sred. sitev soQidamosti. Da bi se potsileddc« čdimipirej v celoti odpravile, bodo v obeh občinah morah združi- ti napore in sredstva za sa- nacijo komunalnih objektov (vodovod in cest), ki so bili posredno ali neposredno pri. zadeti, zilasti pri močni obre- menitvi zaraxlii prevažanja gradbenega materiala. Doslej so v šmaiTski občini (do konca leta 1976) dobili iz solidamostooh sredstev 41 milijard starih dinarjev, pro- šnje za kredite pa še kar prihajajo. Občani izražajo svoje nezadovoljstvo pred- vsem zaradi neusitreznih ka- tegorizacij, višdne sredstev ah vrstnega reda dodelitve kre- ditov. Povedati je treba, da je veliko občanov odMonalo kredite, ker so menili, da so drugi občani veliko bolj pri- zadeti, mnogi pa škode iz skromnosti niso objavili, za- to še tembolj bodejo v oči poeameajni primeri neupravi. čenega izikoriščanja položaja. Čeprav je do konca leta še daileč, bo vendarle treba pa- zita na to, da bodo pravo- časno priprawljena projekti z vso pripadajočo dokumenta, cdjo, ker je biilo v prefteklos- ti nemalokrat kritično. Ker bo sredsitev gotovo še primanjkovailo (velja za grad- njo objektov sfplošno druž- b^ega pomena), bodo mora. li v šmarski občini še inten- zi^'neoe raamišljaiti o dodat- nih virih tinancdranija, ne le združevanja sredstev iz raz- ličnih interesnih skiipnositi, temfveič budi pooisikaitd druge načine, v poš^ pa bo kot že tolikokrat, priŠLo prosto, vodiino dieiio in pa setveda pri- speviki občanov. Velja | pomaiitd, da so neume«* pritožbe in prošnje občani da bd dobile kredite za nacije starih šolskih in d gdh zgradb ^lošnega druži nega pomena potem, ko so postavili nove objekte. Rai meti je treba, da je sredsl premalo in da dvojnega di ni moč opraviti kljub zi dovinski vlogi nekaterih (»i njenih objektov. Tukaj se t do morale v veliki meri i gaždratd krajevne skupno same. še vedno ostaja pereč ? blem reševanja kultiiluo ^ dovdnskih spomenikov, ki I pri reševanju posvečajo ' premalo pozornosti. V svoi prošnjah se otočand čestofc obrač^ na Biro za poiH po potresu in vpra&tijejo, 1 bo s temi sitaivbami. Mn«' občanske skupščine je, da treba te objekte vsaj za 10 uredditi, da ne bd propa^ 11 še naiprej, s čimer bd I" storjena neflprecenajdva MILENKO STRAŠJ SAMOUPRAVNI DAN Pred dnevu so imeli uč«" osnovne šole Booris Kidrič Rogaški Slatdnd svoj s^ upravni dan. Učea>ci so ' ravljaJd vse samoupravne f kcije na šoJi in se tako znanili s samoiuprai\^ljarxi' tudi v praksa. Po končan dopoildanstoem pouku so s* učenci posvetovaJd tudi dagogi in odgovarjaiki na ' hova vprašanja. ' I št. 10 — 10. marec f977 NOVI TEDNIK — stran 7 kulturna skupnost celje lEENOTNEJE O DELU ODBOROV IN KOMISIJ pejstvo je, da postavljamo (/t, načrtovanih akcijah in gitalnih nalogah kulturnega razvoja celjske občane v os- predje tudi okrepljeno samo. upravno delovanje v kulturi sami. Dejstvo pa je tudi, da so zadnje čase seje izvršil- nega odbora nesklepčne, ozi- roma je zelo težko doseči sklepčnost. Prav tako je pre- malo povezanosti med člani posameznih odborov in komi- sij v kulturni skupnosti Cel- ja in , v kultiimi skupnosti Slovenije. Na nedavnem skup- nem delovnem ;0sjtanku so se dogovorili, da ' bodo sproti poročali izvršnemu odboru o svojem delu v r^ubliski kul- turni skupnosti, se pr;?j pa se dogovarjali za enotnejše naS. tope v repuibliškilh organih, kajti res 'je, da j'e Cfelje kot mesto V Sloveniji' bi^o doslej prešibko', oziroma pre- malo enotno zaštol^)and v Tfe- pubHških organih. Strokovria , služba se bo morala zavzema- ti za bolje pripravljena gra. diva za seje, saj se največ- krat člani IO mudijo oko- li administrativno-organiza- cijskih zadev, manj pa, oziro- ma premalo pa o vsebinskih splošnih oiblikah kulturne po- litike v ol>'iini. Res je tudi, da so marsikdaj termini za dostavo gradiva in podajanje poročil pretesni in se s kr- šenjem časa marsdikdaj ubira pota bližnjice, pri tem i>a seveda trpi kakovost samo. upravnih odločitev. V takih zagatah se največkrat pojavi- jo poklicni kulturni zavodi, ki so domala vsi v kadrovskih težavah. Strokovna služba je pripravila tudi ai^eto m^d člani IO zaradi isk^a naj- bolj ustreznega ča^ sklice- vanj sej izvršilnega odbora. A najbrž nesklepčnost ne mo- re. biti posledica neustrezne- ga časa za seje, ampak ne- ustreznega, odnosa'do dolžno- sti ih piuviče.' V tem pa je ključ za rešitev vseh prej na. vedenih • pa-oblemov, ki so se zadnje čase nakopičili v tej interesni skupnosti. D. MEDVED MILAN LORENČAK V MUZEJU REVOLUCIJE Likovni salon Celje je v prostorih Muzeja revo- lucije pripravil razstavo akademskega slikarja Mi- lana Lorenčaka. Razstava ho odiprta od 17. do 31. marca, na otvoritvi pa bo sodeloval Komorni moš- ki zbor. Akademski sli- kar Milan Lorenčak sodi med tiste likovne ustvar- jalce, ki v določenih ča- sovnih presledkih, a ze^ lo redno obveščh javnost o svojem delu. Njegovi slike tudi srečujemo nd društvenih razstavah, pred leti pa je prijetno prese- netil z deli v keramiki: Vsekakor je njegova raz- stava dobrodošel prispe-^ vek k naši likovni tvorno-, sti, ki sega tudi v dru- ge republike, saj • smo lani njegova dela videli tudi v Paračinu. ' £>. M. dubravka tomšič-srebotnjak KLAVIR V NARODNEM DOMU SE JE POSTARAL Naša najuglednejša pianist- ka Dubravka Toanšič-Srebot- njakova nas je spet obiskala v četrtek, 3. marca. Popoldne je igrala nekoliko skrajšan program za srednješolsko mladino, isti večer v okviru VII. abonmajskega koncerta v Narodnem domu. O viso- kih sposobnostih Dubravke Tomšič ni nobenega dvoma, a zdi se, da njena umetniška potenca še k^ raste, oziro- ma nas vedno žsnova presene- ča s svojo zrelostjio, s suve. renim, rekel bi dostojanstve- nim nastopom, s pristopam k instrumentu. Njena tehni- ka je dovršena, briiljantne pasaže ali zaporMja oktav ali doneči akordi, vse to Se pre- liva v točno dognandh mejah umetniškega okusa ter služi čistemu poustvarjanju glas- benih umetnin. Beethovnova Sonato v f- molii opus 57, tako iniehovana Appassionata je že kar v za- četku pritegnila, poslušalce. Je ena Beethovnovih najlep- ših, pa tudi najbolj drama- tičnih skladb. V prvem stav- ku je sonata nočna glasba, podoba silovitega čustvenega spopada, vendar osvetljena s kratkimi medigrami. Začenja z eno tistih kratkih, značilnih tem — zdi se kot bi mračne, pošastne sence vstajale iz največjih globin. Iz srca se trga tiho ječanje in sliši se kako usoda trka na vrata. Nenadoma se razdivja silo- vit vihar. To razpoloženje je iarazila Dubravka Tomšič na klavirju tako prepričljivo, da je človeku zastal dih. Tu je bila predstavljena Beethov- nova eruptivna sila, a prav tako iskreno lirična spevnost, poglobljena zasanjanost v drugem stavku. S silovitim izbnJhom akordov začenja tretji, zadnjii stavek, v bri- Ij^tnem tempu do konca dramatičen. To je bil enkra- ten Beethoven kot si ga ide- abiejšega ne moremo zami- sliti. ^ Debussjrjeve 3 skladbe iz zbirke »Estamps« so nov svet, bogata paleta barv, di- namičnih odtenkov iz katerih so se odražale slike Pagode, Granade, Vrtov v dežju. Dru- gi del koncerta je prinesel 7 skladb iz opusa »Fanta?;ije«; menjavali sO se iskrivi, mu- hasti Capricci z liričnimi raz- položenji Intermezzov. To so male mojstrovine, ki razkri- vajo Brahmsovo lažjo in ve- drejšo osebnost, kljub temu se ne more ogniti trpkim, njemu lastnim akordom. Tu- di Birahmsovim skladbam' je Dubravka Tomšič dala pravo podobo: lirično zasanjanpst, spevnost in razgibanostdo dramatičnosti. . Chopinovi. 2 skladbi, .,N,o»k. turno v Pis-duru in Scherzo v h-mo},u; sta zaključili edin- stveno večer. D^i je biil Chopin brilj anten, smo ven- dar. zjlasiti v- Noiktumu obču- tili,da kaže naš komorni kla- vir znake staranja. Pianistka Dubravka Tomšič je izvalbdia iz njega vse kar se izvabiti da, a spevna mesta niso zve- nela v polni lepoti, ampak' je ton zamrl ali pa je bil krhek. Misliti bo treba na nov kva- liteten koncertni instrument -r- le kje dobitti sredstva? Po burnem ploskanju šte- vilnih poslušalcev — dvorana je bila zeio dobro zasedena — je koncertantka dodala še dve skladbi: ljubko Scarlatti- jevo Sonato v d^olu in Mo^sz- kovvskega Koncertno etudo. Pianistka umetnica Dubravka Tomšičeva je znova osvojila Celjane. EGON KUNEJ V SLG V soboto, 12. marca bo po dolgem času spet gost Slovenskega ljudskega gledališča ljubljanska Drama, ki bo uprizorila dramo H. Miillerja »Cement«. Ta upri- zoritev v režiji LJubiše Ristlča je nedvomno velik do- sežek, ki na svojstven način uporablja več izraznih možnosti sodobnega ifledallšča. Predstava pripoveduje o dogodkih po oktobrsM revoluciji (delo je dramatiza- cija istoimenskega romana F. V. Gladkova), zgodba o malih ljudeh, ki jih kolo zgodovine z vso silovitostjo zgrabi in čez noč postavi pred popolnoma nove pro- bleme. Srečali se bomo s popularnimi slovenskimi igralci: Borisom Cavazzo, Lojzetom Rozmanom (za vlo- go v tem delu je prejel Severjevo nagrado), Radkom Poličem, Nežo Samčičevo, Brankom Grubarjem, Sandl- jem Krošlom, Rudijem Kosmačem, Borisom Kraljem, Borisom Juhom in drugimi. KAJ GLEIRMI ČUVAJ PLAŽE Ta film je'bil lani hedvamno najprijetnšjše presene- čenje domače 'filmske proizvodnje. Pr^/enec režiserja Gorana Paskaljeviča je na naša platna prinesel izjem- no svežino. -Na duhovit, komično-satiričeh način, je izpovedal velike resnice'»maliht< ljudi ih se zato vtisnil v spomin kot eden resnično velikih dosežkov domače kinematografije. S- preprosto zgodbo o mladeniču, ki ne najde zaposlitve, 'pa noče v tujino,- se je približal žgočim problemom naše sodobnosti. ujen.ol--. ■ •••■ ■'• ' • .........., : ZAPELJ^ je nekoliko osladna filmska pripoved reži^^fke EHalne Pripoveduje o zakonu na prvi pogled, ki kaj hitro Propade, hkrati pa se prehudemu lajnan-ju izguljcne ■^enie izogne, z ; duhovitostjo, saj sta hekdanja mož in ^na nadvse simpatična v svoji sreči, ki jo najdeta po ločitvi. Mož uživa v novi ljubezni iri novem zakoniii, .^ena pa v vsem razkbšju denarja, ki ji ga je prinesla ^Uinentacija ob ločitvi. Prav takšen, srečen in duhovit '■assplet, film reSuje povprečnostji, saj se je' s tem izog- obrabljeni rrti&lodTamatičnosti.'O^zoriti velja pred- na dobiro igro Chsrlesa Grodana in Cybill She- P^^rd, pa tudi na d»ber ritem filma, ki iz prizora v Prizor postaja bolj spioščen in zabaven. To pa je bil njegov osnovni cilj. ■ ' BRANKO ST.^MEJCIČ; kako smo gledali ZANIMANJE ZA FILM RASTE — PREDVSEM DOMAČI Statistika o predvajanih fil- mih v Celju lani in obisku teh filmov pripoveduje zgodbo, ki se kaj malo razlikuje od ugo- tovitev iz minulih let. Kljub temu pa vse bolj prihaja do izraza nekaj kakovostnih premikov, med katerimi mo- ramo predvsem omeniti večje zanimanje za domači film, večji obisk kinematografov in kakovostno boljši filmski spored. Najbolj gledani tuji film v minulem letu je bil »Žrelo«, ki si ga je ogledalo nad JKKIO gledalcev. Podatek, da je na tretjem mestu film Let nad kukavičjim gnezdom in na pe- tem Nočni portir pa govori o vse večjem zanimanju ob- činstva za kakovostne filme z močno umetniško i^ovedjo. Posebej razveseljivi so podat. 1 ki, ki govsori o "obisku doma- čih filmov. Tako je imel Idea. list, ki je bil najbolj gledan domač film lani, nad 5000 obis. kovalcev. Bele trave pra,v ta- ko, Vdovstvo Karoline Žašler pa n^d 3000. Vsekakor gre pretežen del tega zanimanja pripisati tednu domačega fil- ma, ki je, o tem številke zgo- vorno govorijo, vzbudil zani- manje in večje cenjerije doma^ čih filmskih stvaritev. Medtem ko smo že pred dvema letoma ugotavljali, da je na celjskem fihnskem spo. redu zastopanih premalo na- cionalnih kinematografij, mo- ramo tokrat ugotoviti, da se stanje popravlja. Lani smo v Celju gledali filme iz 22 držav. Pa še vseeno ne moremo hi- ti: zadovoljni. še vedno je namreč očitna prevlada ame- riških filmov, ki. jih je bilo la- ni na sporedu kar 169, v pri- merjavi s filmi iz neuvrščenih dežel in z vziioda, ki jih je bi- lo zelo malo. Tako smo, ha- primer, lani videli le' 4 sov- jetske filme (Smelost je imel le 92 ■ gledalcev), enega' poljs- kega, enega češkega itd. Občuten pa je kakovosten premik pri zagotavljanju pes- Strosti v žanrih filmov. Kar 16 različnih.filmskih žanrov je bilo zastopanih. Med 389 filmi, kolikor so jih lani zavrteU v Celju,, je bilo največ dram, za. tem kriminalk, vestemov in komedij, i razveseljivo malo pa je hilo erotičnih filmov (3) in grozljivk (5). Omeniti ve- ya še to, da je bilo tudi lani, na sporedu več mladinskih filmov kot leto prej. Zaviteli so jih 36, aU z drugimi bese- dami, skoraj vsak deseti film je bil mladinski. Posebej razveseljiva pa je ugotovitev, ki jo opažamo že dive leti. Občinstvo se vrača v kinodvorane. Počasi sicer, a vendar. Medtem ko se vse od leta 1972, ko je bilo skoraj 500.000 kinoobiskovalcev, ugo- taanijali padec zanimanja in pešanje obiska, se stanje v zadnjih letih popravlja. Lani je bilo obiskovalcev 424, 561 ali skoraj 12 tisoč toč kot le. to poprej. O tem, da zanimanje za domači film raste, pa pričajo tudi podatki o obisku kinema. tografov v času tedna doma- čega filma. Letos si je v ted- nu dni ogledalo domače filme 39.639 gledalcev ali skoraj šti. ri tisoč več kot leto poprej. BRANKO STAMEJCIC razstava celjski grad IZJEMNA VREDNOTA VSAK BI SI MORAL OGLEDATI OMENJENO RAZSTAVO . Spomeniškovarstvena dela na celjskem gradu tečejo že vrsto let, vendar javnost o doslej ni bila dovolj ob. veščena. Zavod za spomeni- ško varstvo v Celju je zato pripravil razstavo, s katero ;želi, posredovati javnosti re- zultate svojega dela. Ra2Ktava je razdeljena v tri dele. Zgodovinski del pri- kazuje razvoj gradu s po. močjo starih upodobitev, na. črtov itd. V masah skuša prikazati stavbni raizwoj gra- du v njegovih naijiznačilnej- ših fazah, dotika pa se tudi hisitoriata ot«iovitvenih del, Vemio, da je grad po opu- stitvi rabil za kamnolom, da pa so ga že Avstrijci začeli obnavlj,ati.' Njihov pristop lahko označimo kot zaipozaie. la romantična prizadeva^nja. Resneje je začelo grad ob. navijati OTD Celje, ki ga je skušalo reševati tudi s funk- cionalno preobrazbo, kar se še danes kaže kot smiselna smer varovanja. Z arheološkimi raziskava- mi se je pričela obnova gra- du na znanstvenih osnovah. Tako želimo iti v korak z razvitimi narodi v Evropi, kjer je takšen pristop že ustaljena praksa. Na-razstavi so v drugem delu prikazani izsledki arhe. otoških raziskovanj, razsta. vili pa SHK) tudd del izkopa- nega gradiiva, pred^vsem iz mlajših dob. Rezultat siste- matičnega ialkjopa je namreč tudi drobno gradivo: kera- mika, pa^dmeti vsakdanje rabe itd. Ti predmeti pome., nijo v slovenskem merilu iz. jemno zbirko in so po kva- liteti presenetili celo stno- kovnijiake. V tretjem delu razstave je predstavljena idealna rekon- strukcija gradu v njegovi zadnji veliki fazi razvoja — v renesansi. Rekonstrukcija je rezultat umetnostnozgodo. vinskih študij, arheoloških raizi'Skav in preučevanja vi. rov. Arheološki izkop (npr. najd- be temeljiev in hodnih nivo-; jev) nam je dal odgovore, ki jih prej nismo poznali, obenem, pa nas je opozoril, na kaj i naj bomo na ohra-; njenem zidoivju pozorni. Ta, ko so tudi stene spregovori, le razločnaje kot kdajkoli^ prej. Prepričani smo, da re- konstrukciji v masah ne bo mogoče ničesar več dodati, da pa bodo morebitni doku- menti in pa predvsem najd- be na še neizkopanih delih gradu bolj določeno sprego. vorile o podrobnostih. Po vsem povedanem se postav. Ija vprašanje, kaj bo z gra- dom v bodoče. Prepričani smo, da je treba nadaljevati varovanje • gradu v šm-islu delne funkcionalne preobraiz- be. Kako si to pr^tavlija- •mo,. je ■ nakazano v tiretjem delu razstave. To pa je tudi isti del, s katerim žeMmo v2?>odbuditi raiamišljiaffxje in predvsem razpravo Celjanov. Žel-imo, da se široka celjska jaA/host opredeli, kaj z girsi. dom pravzaprav želimo. To pa je obenem tudi drugi ^ glavitni cilj razistave. Kipa- nje, kot tb delamo dah^, gotovo ni rešitev. GtadU 'je seveda najprej treba vrniti gradbeno trdnost, program pa, ki ga predlagamo, je na- potilo za prihodnost, v bliž- njo aU daljno, kar je odvis- no od naših možnosti in ho- tenj. Vendar sodimo, da brez perspektivna' progra- rha ni mogoče delati. Naj se povemo, .da je naše delo na gradu po nietodpilp- ^i plati orai^e ledine in za strokp ireio,, pomembno. Brez izredno zavzetih .strokovnja- kov predvse^m,, s Piiloizofake fakultete,,.v Ljublj.and, in. .ZŠV ŠRS, ki so nesetoično . m res. ničiw zavzeto sodelovali .,z zavodo.m, bi ne bilo mogo^ te zahtevne naloge realizir^vti. ANKA AŠKERC 8. stran — NOVI TEDNIK 6t. 10 — 10. marec 197? ob akciji slovenščina v javni rabi NEKAJ MISLI O JEZIKU O TREH FUNKCIJAH JEZIKA — NE SAMO SLOVNICA Stx; i al i s Učna zveza delov, nega ljudstva Slovenije je na pobudo Slavističnega dru- štva Slovenije sprožila obšir- no družbeno akcijo o vlogi in pomenu slovenščine v jav- ni rabi. Njen namen je pre- buditi v ljudeh z^ivest o po- membnosti materinščine in o potrebi nenehne skrbi za- njo. Na vprašanje, kaj je to slovenščina, bomo dobili ze- lo različne odgovore. Eni bo- do pomislili na slovnico, na pra.vila. Drugi se bodo spom- nili na bistveno zunanje zna. menje našega naroda, na vrednoto, za kat©ix) se naši zamejski rojaki še vedno bo. riijo in za katero so naši očetje tx>liko žrtvovali. Ne- katerim bo prišla na m sel književnost ter izrazno sred- stvo, ki so se ga v njej po- služevali naši pisatelji in pesniki. Vse to je res. Ven. dar je slovenščina še nekaj več. Slovenščina jna znanost m\s uči, da je jezik sistem znakov, ki nam slu. žijo za sporazumevanje, iz- ražanje in mišljenje. Prvo funkcijo jezika, funkcijo sporazumevanja, vsi pozaia- mo, dobro se je zavedamo in nam na videz splc^h ne dela preglavic. Prepričani smo, da jo obvladamo. Saj smo Slovenci. In če smo Slovenci, pač znamo sloven- sko. V glavnem je tako. Ven. dar je ta funkcija le majhen del nalog, ki jdh opravlja je. zik. To je njegova najosnov- nejša naloga, pri kateri upo- rabljamo le nekaj sto besed, nekaj ustaljenih fraz. Druga funkcija jezika je že zahtevnejša: izražati misli, čustva, doživetja. Navadno menimo, da je to domena književnosti, poezije, lepe besede. Res je jeza k glavno izrazno sredstvo knjižemosti, besedne umetnosti. Vendar bi se morali te funkcije bolj zavedati in si jo skušati pod- reddti. še posebej bi s-^ tega morali zavedati samouprav. Ijalci. Kako naj odločamo in vplivamo, če nismo zmo^ izraziti tega, kar m!isli'..no m vemo. še več. Ce tega ne bomo znali, se izpostavljamo nevarnosti, da se bodo pra. vice odločanja polastili tisti, k{ to znajo. Tisti, ki znajo govoriti, ki znajo pisati. Ne posvečajo duhovniki zaman toliko časa preučevanju go- vom štva. Po drugi strani pa je ugotovljeno, da otroci, pri katerih je zanemarjenknl- tura govorjenja, slabše na- predujejo v šoli. Tretja funkcija jezika, funkcija mišljenja, je pri nas nedvomno naj.bolj za.ne. marjena, najmanj se je za. vedamo. in vendar je jezik osnovno sredstvo mišljenja, te najvišje organizirane obli- ke človekovega delovanja. Brez besed ni mogoče misli- ti. Misli nujno moramo ode- ti v besede. In šele tako, v besede odete miisld lahko opravljajo svojo naloj^o. In kaj pommi pravilno in učin. kovito ubesediti misli, ni po. trebno posebej razlagati. Obvladati vse tri funkcije jezika prav gotovo ni lahko. To zahteva veliko znanja. In tu se srečamo s prvo težavo. Večina nas je prepričana, da jezik znamo in poznamo. Res ne toliko, da bi lahko pisali pesmi in romane, vse- kakor pa toliko, kolikor po- trebujemo, že znamo. Velika zmota! Jezik je tako zaple- ten, tako vsestranski in raz. vijajoči se sistem, da ga ni. koli ne poznamo zadosti. Ne- nehno se ga moramo učiti. Večina je jeziik spoznala v svojih otroških letih. Nato smo mu. po sili razmer, po- svetili .še nekaj pozornosti v šoli. Potem pa nič več. Mor- da smo prebrali še kako knjigo. In še to ne. Zavest, nega ukvarjanja z jezikom skorajda ne p>oznamo. In vendar brez tega ne bo šlo. Jezika se moramo učitii, ga gojiti, kulfTOrati. Mlačnost do jezika rni le stagnacija, je propad. Jezik se nenehno razA-ija, mi pa mu ne sledi, mo. In prepad je vedno več- ji. Težave so vedno hujše. In prav te težave so tisto, kar nas odbija od jezika. Strah pred neuspehom mar- siikoga ovira pri želji, da bi kaj povedal, kaj napisal. To- liko do^brih misild ostane ne. izrečenih, toliiko koristnih za- misli ostane neuresničenih, ker nam je nerodno, ker nas je strah, da ne bomo znali povedati tako kot tisti to- \^riš. Nujno je potrebno pre- magati ta strah. Jezik si je treba podiredtiti, ne smemo se ga bati. Cloveik, ki jas.no mi- sli, ki pozna zadevo, o kate. ri govori, ne bo imel težav, kako to povedati. Njegova mi-sel bo našla pravo bese. do in pot do .sočloveka, šele človek, ki zna pravilno mi- sliti, se izražati in se spo- razumevati, je pravi človek. In naš samoupravlijialec mo- ra biti pravi človek. Premagati je treba samo. ljubno prepričanje, da o je- ziku že vse vemo, da se n^m ga ni treba več učiti, odloč- no se moramo spopasti s strahom pred jež kom in na- pravili bomo velik korak k I>o.polnejši podobi noa-ega človeka, samoupravljalca. Pri tem naj nam bo v pomoč tudi akcija SZDLS, Slovenšči- na v jarai ra.bi. MATEJ RODE PARTIZANSKA GRAFIKA V ROGAŠKI Delavska univei-za in kul. turna skupnost Šmarje pri Jelšah sta pripravili v po- častitev dneva žena razstavo partizanske grafike. V piv- rkici Zdravilišča razstavljajo Alenka Gerlovič, Vito Globa 6nik, Lojze Lavrič, France Mihelič, Nikolaj Pimat, Ivan Seljak-Copič, Ive šubic. Dra- go Vidmar in Nande Vid- mar. Motivika likovnih de! omenjenih avtorjev obravna- va največkrat vlogo žene v borbi. Zato je ta razstava, ki bo odprta do 7. ciprila, pos. večena tudi 4fl.ob!e:.nici usta. novnega kongresa ZKS ter prihoda tovariša Tita na čelo Partije. Otvoritev slovesnosti je bila v ponedeljek, kjer je bil tu- di partizanf.ki večer z nekdan- jimi članicami slovenskega narodnega gledališča na os- vobojenem ozemlju in sicer z Vladošo Simčičevo, Nado Vidmarjevo in Bogdano Stri, tarjevo ter harmonikarjem Milanom Stantetom. D. M. ČETKOVIČ NA »LIKANALE« »Likovni anale« ali skraj- šano »Likanale« je letos že davnajstič pozval ju- goslovanske slikarje in kiparje, da sodelujejo na tej obsežni likovni mani- festaciji, ki ima sedež v Gospiču, razstave pa obi- skujejo še Otočec, Reko, Zadar, Zagreb. Beograd, Bihač in Zenico. Dvanaj- sti Likanale je pod pokro- viteljstvom odbora XIV. zleta Bratstvo in enotnost ter pod pokroviteljstvom občinske skupščine Gospič, posvečen pa je jubileju tovariša Tita in Zvezi ko- munistov. Na lanskem, XI. Likanalu je cejski kipar Vasilije četkovič—Vasko prejel odkupno nagrado, na letošnjo razstavo te manifestacije pa so ga povabili, da bi razstavil najnovejše male plastike (ena od teh je na sliki). Obsežen ciklus, ki je na- stal prejšnji mesec, vse- buje preko 50 malih pla- stik, kovanih iz jekla. D. M. mozirje MLADI DELAJO LADISLAVA SELIČ O KULTURI Izvršnemu odboru mozirske. ga prosvetnega društva že dru- ge leto predseduje mlada in prizadevna delavka skupnih služb občinskih samouprav, nih interesnih skupnosti, La- dislava Selič. Veselje do amaterskega icul- turnoprosvet.nega udejstvov-a- nja je v njej vzbudila osnov- na šola in tako zdaj že leta nazaj sodeluje v pevskem zbo- ru, pri dramski sekciji in mla- dinski organizaciji. Ni ji žal časa in naporov za kulturo delo v kraju. Prosvetno društvo Mozii je povezuje dramsko, pevsko, kino in recitatorsko sekcijo. Lani so igralci nastopili r^e- vetkrat, pevci desetkrat in recitatorji petkrat. TufU kir.o predstave imajo zaradi kva litetnejšega izbora filmov vse več obiskovalcev. »V vseh teh sekcijah dela predvsem mladina, saj išče možnosti za udejstvovanje v kulturi tembolj, ker mladin- ska organizacija v Mozirju ne kaže aktivnosti,« je dejala La. disla^'a Selič. Sicer pa je poudarila, da ni težav dobiti veliko ljudi na i prireditev v domačem kultur, nem domu. Ljudje imajo rajši veseloigre in narodno petje, kot pa umetne pesmi in tuja dramska dela. Pogoji deia so urejeni. Dvo. rana je v redu, pevci i>a hodi. jo na vaje v sejno sobo ob. črnske skupščine. Manjka pa primernih prostorov za likov, ne razstave. »sola kaže veliko razumeva- nje za usmerjanje mladine v kulturno dejavnost. Razen te- ga veliko prosvetnih delavcev sodeluje v izvršnem odboru društva. Tudi sodelovanje s kulturno skupnostjo in ZKPO je vzorno. Vendar pričakuje- mo od Zveze kulturno pro- svetnih organizacij več sodelo- vanja pri vzgoji kulturnih vo. dij v društvih. To je nujno, saj vsepovsod manjka dobrih mentorjev. Tudi krajevna sku. pnost vsestransko podpira kulturno amatersko dejavnost. Več pa bo treba narediti za približanje kulture občanom in deloTOim ljudem. Tu lahko veliko storijo zlasti delovne organizacije. Seveda pa ne . a^ari ] pri besedah, saj ima člove marsikdaj občutek, da vs preveč besedičimo, manj p smo pripravljeni konkretn storiti za naš kulturni dan« in jutri,« je sklenila pomene Ladislar^ra Selič. ALEKSANDER ViDECNIi SLOVENSKE KONJICE: ŽENSKE POJO V torek, 8. marca zveč< na dan žena je bilo v dom kulture v Slovenskih Konj cah že četrto srečanje ža skih zborov, ženskih na.rodr zabavnih ansamblov in so' pevk. Letos je v tej res sv jevrstni prireditvi sodelovi 33-članski ženski pevski zb< iz Konjic, ženski pevski iz Oplotnice in Maribora, p] znane solo pevke iz Ljublj ne ter 3o-članski ženski a sambel iz Hi-vaitskega Zago ja. Priikazali so narodne p]( se te sosednje pokrajine, 4< mače pesmi in pesmi s ka kovskega festivala v Ki-a.pii Obiskovalci so spoznali m lodije, ki jih pojo ženski z^ ri iz bližnjih in daljnih ki jev. Posebej pa so navduši pesmi iz Zagorja, v kater se prepleta melodičnost li vatskega in slovenskega je ka. Prvič je ta dan nasto{ v Slovenskih Konjicah celjs inst.mmentalni kvintet. KONRAD SODI LJUDSKA PROSVETA NA OSREDNJEM KOZJANSKEM - 1945 - 1955 že mese- ca junija je povabila na sestanek domače pevke in pevce in se z njimi dogo- vorila za vaje. Začetek vsekakor ni bil lahek, saj trg pred vojno ni imel zbora in je bilo treba za- četi na novo. 2e konec septembra je končno nastopil in poka- zal, kaj zna, Kozjanci pa so se prvič srečali z de- lom mlade pevovodkinje, ki je potem vse do danes vlivala ljudem veselje in ljubezen do petja. Nastop je bil toplo sprejet in že prve dni oktobra je z isti- mi pevskimi točkami zbor nastopil v Krškem. Me- ščani so še dolgo v noč ostali v prijetni družbi kozjanskih pevcev. V spominu Kozjancev pa gotovo najbolj živi pri- ljubljeni režiser in druž- beno politični delavec, le- ta 19.59 umrli FRANJO CE- PIN. Franjo Cepin s« je rodil 1890. leta na Pilštanju, štu- diral na gimnaziji v Mari- boru z nadvse skromnimi sredstvi, potem pa je od- šel v Brežice v službo. ker ni mogel, četudi bi jih rad, nadaljevati svojih štu- dij, že I. svetovna vojna ga je pritegnila na fronto, ko pa se je vrnil, je službo- val v Celju kot blagajnik v tedanji hranilnici in po- sojilnici. Kot naprednega in izo- braženega človeka, vnete- ga telovadca pri So- kolu, ga je vsrkal vase tudi drugi svetovni tra- gični vrvež. Franjo Cepin je kmalu stopil na stran odpora, pozneje pa še v partizane, v Kozjanski odred, tik pred koncem vojne pa je bil, kot smo že omenili, prvi pred.sed- nik NOO za okrožje Pil- ■štanj-Kozje. Po svobodi srečamo marljivega Kozjanca na različnih delo\-nih mestih, povsod pa se je ukvarjal .še s tisoč drobnimi stvar- mi, predvsem pa s kul- turo. Vmes je zbiral zgodovi. no domačega kraja in zgo- dovino NOB na Kozjan. skem, žal pa se je večina gradiva po njegovi smrti izgubilo. Franjo Čepin je dobil več priznanj, največje pri- znanje pa je bilo prav go- tovo njegova priljublje- nost med ljudmi. Bil je nosilec vrste glavnih vlog v predstavah, ki jih je tu- di sam režiral, nadvse rad pa je delal z mladino in ta- ko 'vcepil veselje do igra- nja celi generaciji mladih Kozjancev. Odsev njegove prizadevnosti in ljubezni je gotovo tudi večletno plodno delovanje gledališ- ke skupine v osnovni šoli, ki ji je bil ne le mentor in učitelj, temveč tudi pri- jatelj. Nastopi pilštanjskega pe\^skega zbora so se z vso \Tiemo nadaljevali tudi v letu 1946. Delavci mari- borske tekstilne tovarne so priredili 31. mar. ca izlet v Lesnično in na Pilštanj, mimogrede pa so dopoldne opravili še nekaj prostovoljnih delov, nih ur, popoldan pa prire. dili kulturni program, ki ga je lepo popestril še na- stop domačega zbora. O nastopu je takrat Ve. čer zapisal: »Ob zaključku sporeda so nam prosvetni, ni ki iz Pilštnja in Lesične- ga zapeli dve partizan- ski pesmi. Bili smo prese. nečeni ob krasni izvedbi m izvežbanosti pevcev, za kar gre vse priznanje' tovariši, ci pevovodkijnji, ki ji je uspelo zbrati in izuriti me. .šani zbor ter želimo, da ob prvi priliki nastopijo tudi v Mariboru.« Takratni okraj Šmarje pri Jelšah je imel za napo- re domačih pevskih entu- ziastov precejšnje razume, vanje. 29. septembra so or. ganizirali v Rogaški Slatini svoj prvi kulturni festival, ki so mu pridružili še pev- sko prireditev, odnosno te. kmovanje. Pilštanjski par. tizanski pevski zbor je na tem tekmovanju odnesel odlično drugo mesto, ta- koj za rogaškim, ki je slo- vel kot najboljši v okraju. Priznanje je dobilo svoj odmev tudi v celjskem ted. niku »Na delo« (5. oktober 1946) ki je zapisal: »Meša- ni zbor iz Pilštanja je žel zasluženo priznanje za svo. je kvalitetno izvajanje, ki seveda ni bilo brez napak, intei-pretacija in izgovorja- va sta bili začuda dobri. Pevo^.odja je Dragica lle- gvat, ki doživlja pesem s finim občutkom.« Prihodnjič dalje piše milenko strašek (4) Nastop zbora pred prangerjem. §t. 10 — 10. marec 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 24. parada harmonikarjev HARMONIKARJI NAJBOLJ DELAVNI PRI »SVOBODI« riedvomno je ha.rm,0(nikar- ska sekcija celjske »Svobo- a ji. ma daje življenje. Posluh za razmerje med oblikami je tudi element, ki se izraža v Tonijevih sklup- turah, zato sem prepričan, da bo Toni postal s svojo prvo samostojno razstavo v avli osnovne šole Ljubno bolj samozavesten, ker je povsem samosvoj ustvarjalec in ima vse možnosti, da se bo Sa- vinjska dolina ponašala z njegovimi deli! Tekst :x\ slika: LIZA LIK uršula pražnikar „PREDEM ZE SEDEMDESET LET" KOLOVRAT JE NJEN ZVESTI ŽIVLJENJSKI SPREMLJEVALEC — SPOMIN Tokrat smo potrkali iia vra- ta Uršule Pražnikar iz Stane, tove ulice v Celju. Zenica je bila vesela našega obiska, saj pravi, da je po večini ce'e daieve srna. Dolgčas pa ji ni nikoli, saj si ga krajša s pre- denjem na starem kolovratu. Tudi tedaj, ko smo stopili v mračno izbo, je ženica sedela za kolovratom in spretno vr- tela belo nit med prsti. In tu. di potem, ko je beseda stekla o tem in onem, je Uršula os- tala za kolovratom in izpod njenih gibkih, spretnih prs^^ov se je v klopko zvijala volna. »Dolgo sem že na svetu«, je začela svojo pripoved Uršula. »Predem že skoraj 70 let in tega opravila se nikoli ne na. reličam. Ne vem kaj bi poče. la brez tega kolovrata in vol. ne. Kakšen dinar za spredeno volno pa tudi prav pride. Tale kolovrat je že drugi, ki ga imam. Prvi se je tako obrabil, da me ni hotel več ubogati, pa sem se napotila v domači kraj iskat novega. Seveda sta. rega nisem zavrgla, ker sern preveč navezana nanj. Ničko. liko ur sem prebila ob njem in kamorkoli sem šla, sem ga oprtala na ramo in ga nesla s seboj, v desetih letih sem se osemkrat selila in najbolj skrbno sem pazila prav na moj kolovrat.« Odšla je v so- bo, prinesla svoj prvi kolov- rat, skrbno in z ljubeznijo obrisala prah iz njega in ga nato previdno postavila sredi kuhinje. Nato se je spet lotila svoje, ga opravila in jela pripovedo- vati o sebi. »Rodila sem se le. ta 1893 v današnjem Vrhu na^ Laškim. Vrteti kolovrat me je naučila neka stara ženska v vasi. Sprva je bilo težko, prsti me niso prav nič ubogali. Te. daj sem bila stara L") let. Vča- sih smo »sukali« predivo, cvi. m in dreto, volno sem začela presti mnogo kasneje. Tudi potem, ko sem se po- ročila in imela otroke, sem še zmeraj našla čas za to moje opravilo. In takole vam po' vem; rana ura je zlata ura. vse življenje sem zgodaj vsca. jaia in te nar.-ade se še vedno držim, čeprav sedaj živim sa- ma in nimam toliko dela. Da. nes sem že navsezgodaj se- dla za kolovrat, vidite, še za- kuriti nisem utegnila.« Spomini so ji nato splavali med svoje najdražje. Moža je izgubila leta 1946; umrl je za posledicami še iz prve svetov, ne vojne. En sin ji je kot par. tiza.n obležal mrtev v Savinj- ski dolini. Hčerka je preži- vljala strašne dni v Ravens- briicku in je prišla domov vsa izčrpana in obnemogla. Tudi ta je kasneje umrla. Dva iz- med štirih otrok še živita. Mož je bil svoje dni knap v Libojah in tam je družina tu. di živela. Uršula je v letih med drugo svetorao vojno po svojih najboljših močeh po- magala parti.?;anom, čeprav tudi sami takrat niso živeli v razkošju. Tega pravzaprav ni. koli niso poznali, a se nad takim življenjem Uršula niti malo ne pritožuje. Zdaj do- biva borčevsko pokojnino, kak dinar si »sprede« s ko- lovratom in še ji ostane ne- "kaj časa, da vplete barvne ni- ti vseh vrst voln v prte, pre- grinjala in okrasne blazine. Vseh teh spretnosti pravi, se je naučila že v šoli, skozi dol. ga leta pa seveda še s prak- so. »Ko smo še živeli v Libo- jah,« je jela pripovedovati Ur. šula, »sem enkrat zasejala ce. lo lan. Dokaj truda in časa mi je vzel, a še danes hranim nekaj metrov tistega izvrstne, ga lanenega platna. Iz tistega posevka sem dobila 30 metrOv platna. Zdaj se s tem le še redkokdo ukvarja. Tako je tu. di s tole mojo prejo. Veliko časa vzame, zamudno je, a je ni boljše volne kot.tale. Ko- lovrati izginjajo celo iz pode. ?elja, v mestu pa ne vem, če se še katera ukvarja s tem delom. Saj, saj, ljudje jih imajo radi za okras v svojih stanovanjih. Tudi k meni so že prišli, da bi ga prodala. Pa vam povem, da vse prej kot to!« Potem si je Uršula domislL la, da nas bo verjetno tudi za. nimalo, kako se volna skrta- či, predno gre v delo. Prinesla je za to posebno krtačo, vzela šop volne in jo toliko časa gladila in gladila, da je po- stala mehka in pripravljena za prejo. In rade volje je na. to prestavila svoj ljubljeni kolovrat iz temne kuhinje v svetlejši hodnik, da jo je tam lahko ujelo oko fotoaparata. Ob slovesu nam je drobna, prijetna ženica še povedala, da poleg sedenja ob kolovratu rada prebira tudi časopise In res jih je bila polna njena miza. Ne samo naš tednik, tudi TV 1.5, pa Komunist in še nekateri drugi časopisi so ležali na njej. Kadar je čas zato, odide še na vrt in si poseje ter pridela nekaj zele- njave za »sproti«, kot je deja. la. Tako torej tečejo dne\i TTr_ šule Pražnikar, ki pravi, da bo predla vse dotlej, dokler jo bodo ubogale oči in prsti. MATEJA PODJED NISMO TATOVI pisali so nam otroci ali bolje rečeno deset otrok iz Babne reke in nas prosi- li, če- jim odstopimo malo prostora v nibriki »Pi- sma«. Sicer pa so svojo pripoved takole zapisali: Kot pustne šeme smo se na pustni torek odpravili po bližnji okolici. Prišli smo tudi k Marici Zalokar v Orehovcu ali bolje reče. na Šentjanž. Lepo nas je sprejela. Povabila nas je v hišo in nas pogostila s piškoti in jabolčnikom. Medtem ko je odhitela v klet po jabolčnik, smo se- dli za mizo in hrustali pi. Škote. Nato smo se šalili. Ob odhodu smo ji zažele- li debelo repo in korenje. Našega obiska je bila vide- ti zadovoljna. Toda. . . Odšli smo mirno in ša- ljivo naprej proti Vinske, mu vrhu. Naenkrat smo videli, da teče za nami. Ne- kaj časa smo tekli tudi mi, saj nismo \-edeli, zakaj sploh gre. Nato smo se ustavili. Dohitela nas je. In tedaj nas je začela spraševati, če smo ji s štedilnika ukradli neko orodje. Nazadnje nam je obljubila, da bo šla v šolo in k vsakemu na dom in skratka, da bo poiskala , ukradeno reč. S tem je bilo pustnega veselja konec. Ničesar ni- smo vzeli, nič ukradli. Za- vedamo se, kaj to pomeni. Vendar nas je Marica Za- lokar naokrog osramotila. Potem je le našla, kar Je mislila, da smo ji ukradli. Našla je za štedil- nikom. Toda, kaj nam to pomaga! Ljudem, pri kate. rih nas je osramotila, po- tem ni povedala, da je »ukradeno« orodje našla. ČITLJIV PODPIS DESETIH OTROK z Babne reke ZAKAJ TAKO Zadnji dan februarja sem bil naročen na pre- gled v ortopedski ambu- lanti bolnišnice v Celju. Ob prihodu, torej takoj ob sedmih zjutraj, sem dobil tekočo številko 19, kljub temu, da je bilo v ambulanti samo osem lju- di. Ob tričetrt na enajst je svoj pregled opravilo osemnajst pacientov in tako sem upravičeno pri- čakoval, da bom takoj na vrsti. Pa sem se krepko uštel, saj so pacienti, ki so pri.šli za mano, bili prej na vrsti. Zaman .sem čakal. Ob pol enih mi je zmanjkalo potrpljenja in od sestre sem zahteval, da mi vrne izvid in mojo na- potnico. še prej, okoli dvanajste ure, pa sem sestro opozoril, da sem na vrsti. Sestra mi je brez pre- mišljevanja vrnila moje dokumente s pripombo, ki se je nanašala na vse pri- sotne v čakalnici: »Ali je še kdo, ki želi vzeti svoje dokumente?« Mislim, da je bilo že veliko pacientov razočara- nih na račun ortopedske ambulante, še posebej če pomislim, da se mora vsak, ki hoče priti tu na pregled, prijaviti mesec dni prej. FRANC PERPER, DELAVEC IZ ŠTOR Kot je razvidno, leti oči- tek edhiole na odnos se- stre v tej ambulanti do pacicnta. In tako ni na- ključje, če se podpisani sprašuje »Zakaj tako?« Morda bi bilo umestno .še kakšno drugo vjirašanje!? URA Ml JE DRAG SPOMIN , Sem dolgoletna naročni- ca in bralka Novega ted- nika. Zato se obračam na vas s prošnjo, če mi po- magate najti poštenega najditelja ure, ki sem jo izgubila v četrtek, 24. fe- bruarja v jutranjih urah na poti od zdravstvenega doma do avtobusne posta- je v Celju. Ura je zame velika vred- nost, ker mi je drag spo- min. Poštenega najditelja pro- sim, naj sporoči svoj na- slov ali uro odda v ured- ndšt\'U Novega tednika. P. B., Tremerje UDARNIŠKO DELO — Zadnjo nedeljo so vaščani Rečice ob Paki udarniško delali pri odstranitvi mate- riala, ki je ostal po konča, ni napeljavi vodovoda. Lju- dje so veseli, da jim je kra- jevna skupnost pomagala, da so dobili zdravo pitno vodo. Z roč..iim delom in s traktorji so opravili več pro- stovoljnih Ur in delo kon. čali še isti dan. In tako tu. di ta primer kaže, da je skupno delo veliko vredno. REGULACIJA P.\KE — Ker bodo v kratkem začeli graditi že drugi stanovanj- ski blok, se ljudje sprašuje- jo, kdaj se bo začela regii- lacija Pake. Obljubljali so, da se bo to zg-odilo zgodaj spomladi. Ta čas se bliža s hitrimi koraki, o kakšnih pripravah za to delo i>a ni ne duha ne sluha. Ce se to ne lx) zgodilo, potem pi-eti nevarnost, da bi v primei-u povodnji voda zalila tudi bloka. KAJ PA POŠTNI UR.\D? — Ljudje sprašujejo, če se poštni urad ne bo preselil v novi blok, ki ga gradijo. Mnenja smo, da je to nuj. no potrebno, kajti sedanji prostori ne ustrezajo več po. trebam povečanega poštnega T>r'«neta ZORKO KOTNIK NA$ KRAJ CELJE: PRIPRAVE NA VOLITVE Na osmi seji Koordinacijskega od- bora za kadrovska vprašanja pri ob. činski konferenci Socialistične zveze so med drugim govorili tudi o pripravah na volitve delegacij skupščin, di-užbeno- političnih skupnosti in skupščin SIS, izvršilnih organov ter nosilcev posa- meznih vodilnih funkcij v skupščini. V nadaljevanju seje so govorili še o problematiki v zvezi z razpisi indivi- dualnih poslovodnih organov ter ob koncu obravnavali še predlog za ime. novanje članov sveta za družbenoeko- nomski položaj malega gospodarstva pri žalski Občinski konferenci Socialis- tične zveze. JV CELJE: ORGANIZIRANE ŽENSKE Pri Krajevni skupnosti Slavko šrix>ldan so se v II športnega dru- fednem občnem flo prt ko 60 čla- ;{ predstavnikov prganizacij. Žal Istavnika temelj- ipnosti. )tno ocenili do- ipstre kritike so Ičlanov nU igri ijo tudi slabši jih sprem p vseeno zado ll bi bili. Delajo •rji. Dotacije, ki delo dveh ekip f so včasih ce- la osebnega do- ti profesionalnega iii so, ki v celj- itrišču, ki je na iti. O kakršnem 'he pa niti ne bi bilo razu- jfupnostt, osnov- tjubečna, bi tc ■^uštvo zagotovc cde edino pole.e i ki se na šir rrz delom mla ti pokažejo več- a>a jih športni rfat ostreje kot W društvi. I^^kc in poveča so na zbora 'il^riištva in iz- >VPredsednika so trenerja pa Kot naj- i?2ftdali organizi- letnici in pa 1 kreiranju no- .Milan brecl prejeli smo POPOLNA OSEMLETKA NA REČICI OB SAVINJI — DEL ZGODOVINE z velikim zanimanjem sem prebral Novi tednik z dne 27. januarja, ki veliko piše o do. gajanjih na Rečici ob Savinji, katero je obiskalo leteče uredništvo. Ker sem v nekate- rih zapisih zasledil željo ob- čanov, da dobijo zopet nazaj popolno osnovno šolo, sem napisal nekaj malega o borbi za tako šolo že pred vojno, ko sem prišel kot mlad uprar.^i- telj v ta kraj. Ko sem leta 1928. nastopil sliiifoo šolskega upravitelja, je imela šola komaj štiri razre- de z oddelki in to kljub te- mu, da je število učenceiv ras- lo iz leta v leto. Takoj nasled. nje leto sem dal obnoviti stro. pe, ki so bili tako slabi, da smo jih morali podpreti s podpornimi stebri. Ko so de- lavci odstranjevali strop, se je po vsem trgu kar kadilo od preperelih desk, katere so metali skozi okna na piano. cim je bilo to gotovo, sem napravil vlogo na mariborsko oblast, da nam dovoli odpreti peti razred osnovne šole in tako več let zaporedoma, da smo imeli leta 1938. celotno osnovno šolo z osmimi razre. di. In kaj je to takrat pome- nilo za kraj! K sreči sem imel na svoji strani občinski odbor, ki je takrat štel 24 odborni- kov, ker je bila Rečica naj- večja v gornjegrajskem okra- ju. V odboru so bili zaves razgledani ljudje. Bili so ve- činoma kmetje pa še nekaj obrtnikov in delavcev. Vsako, krat so me povabili na prora- čunsko sejo. K sreči je bila velika večina odbornikov na moji strani in tako sem lahko prodrl s svojimi predlogi za razširitev šoie in za preuredi, tev šolskih prostorov. Za uč- ne prostore smo uredili ob- činsko pisarno ter stanovanje za upravitelja, ki sta bili v šolski starv-bi. Občinski odbor se je preselil v svojo hišo, ki jo je pred časom kupil, upra. viteljevo pa so uredili v isti stavbi, v prvem nadstropju, Tam So danes gostinski pros. tori, hiša pa je bila prej last stare gospe Turnšek, ki pa je bila doma v Dol. Suhi. Ko smo uredili vse to, sem se začel baviti s šolskim vr- tom. Tudi to je bilo v letu 1931. urejeno. Bil je obdan z ograjo, da daleč naokoli ni bilo enake. Da se mi je vse to posrečilo, se imam zahvaliti v prvi vrsti odbornikom šolske, ga odbora, posebno bivšemu predsedniku Marku Blekaču in blagajniku Alojzu Jeraju, po domače Slatinšku. Žal, so že vsi umrli. Ohranjene jih imam v prav lepem spominu! Zanimivo je bilo, da sta bila dva trgovca vedno proti mo- jim predlogom. Kadar se je sprejemal proračun, sta nas- protovala, četudi sta trobila vsak v drug rog. Eden med njima je bil zagrizen pristaš JNS, drugi pa član SLS. To- da, ostali odborniki so trdno stali na moji strani in sem ta. ko lahko dosegel v šolst-vu na Rečici marsikaj, kar drugim ni bilo dano. Imel pa sem na šoli tudi tovariše in tovarišice, ki so bi- li res učitelji in vzgojitelji, še danes sem nanje ponosen! Le čudno se mi zdi, da so Rečičani pustili, da se je po- polna osnovna šola opustila, s tem pa tudi maisikaj druge- ga. To bi se ne smelo zgoditi. Nekaj krivde nosijo sami, ne- kaj pa tudi drugi, ki so pusti- li Rečičane v tem času na ce- dilu. ZORKO KOTNIK Nagrobnike iz prav- kar prispelega črnega granita izdeluje in po- stavlja po naročilu GOP »OBNOVA« Celje — obrat kamnoseštvo Bežigrajska cesta. Se priporočamo za pravočasno naročilo. tudi ko gre za zasebno dejavnost pravi naslov za denarne zadeve Posojila za pospeševanje gospodarske dejavnosti občanov če se ukvarjate s kmetijstvom, obrtjo, gostinstvom ali če se nameravate po- svetiti kmečkemu turizmu, lahko za iz- boljšanje in razširitev svoje dejavnosti kot varčevalec Ljubljanske banke na- jamete posojilo na podlagi vezave domače ali tuje valute. Znesek posojila znaša 250 % vezanih dinarskih ali deviznih sredstev. Če pa konvertibilno valuto prodate in vežete dinarsko protivrednost, dobite posojilo v višini 320 % vezanih sredstev. Naj- nižji znesek posojila znaša 10.000 din, najvišji pa 400.000 din. Najkrajša doba vezave so tri leta, naj- daljša pa 11 let in je odvisna od na- mena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev. Obresti za posojilo se obračunavajo po 11-odstotni letni obrestni meri, vaša vezana sredstva pa bo Ljubljanska banka obrestovala po 7,5-odstotni letni obrestni meri. Posojila obrtnikom za občasna obratna sredstva če ste samostojen obrtnik in imate svoj žiro račun pri Ljubljanski banki, vaša dejavnost pa je potrebna in po- membna za gospodarski razvoj občine ali regije, potem lahko dobite tudi kratkoročno posojilo za občasna ob- ratna sredstva do višine 200.000 din. Znesek posojila vam bo Ljubljanska banka nakazala na vaš žiro račun, po- rabili pa ga boste lahko za nakup materiala in surovin, plačilo raznih obveznosti, skratka: za nemoteno po- slovanje. Tako posojilo je treba vrniti najkasneje v 12 mesecih, letna obrestna mera pa znaša 11 odstotkov. Obresti od sredstev na žiro računih obrtnikov Od 1. januarja 1977 obrestuje Ljub- ljanska banka tudi sredstva na žiro računih občanov, ki opravljajo samo- stojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, in sicer po 4-odstotni letni obrestni meri. Ljubljanska banka vam tako pri vode- nju žiro računov omogoča poleg so- dobnega bančnega sen/isa tudi gospo- ''"'•noi^e nbraranie sredstev. MALA ANKETA BILO JE LEPŠIH DNI Bilo je lepših praznikov za delorae žene laške tekstil- ne tovarne »Volna«. Bili so prazniki žena, ko so jim mogli prirediti svečanost, jih kam povabiti. Temu so se zdaj, tiste ki razumejo položaj, same odrekle. V tem kolektivu zaposlenim ženam, teh pa je tričetrt vseh za- poslenih, ni z rožicami postlano. Dohodek je nizek, pod minimumom sporazuma v panogi, a kar je še huje, vprašljiv jutrišnji dan. STANISLAVA 1'LANINC: »Sedemnajst let sem v »Volni«. Zame je zapo- slitev nuja. Ob dveh otro- kih, ki se še šolata, bi možev dohodek sam ne bil dovolj, čeravno moj prispevek k družinskemu proračunu ni ravno bogat. Enakopravnost ženske je po mojem zagotovljena le tako, da prispeva svoj de- lež. V »Volni« to, kaj nam pomeni delo, vse do kra- ja razumemo zdaj, v teh težkih časih. Zato bomo na naš praznik lepo prid- no delale — in nič zahte- vale.« BRIGITA MtBNMAK: »Pri triindvajsetih letih sem vdova z dvema otrokoma, zaenkrat še brez dohod-' kov po možu. Kako bi sploh lahko živela brez zaposlitve, si .še misliti ne morem. In mislite, da mi je prijetno, da mi stano- vanje v bloku plačujejo iz solidarnostnega sklada, ker ker bi sicer ne povezala začetek meseca s koncem. Po odbitkih mi od 1.800 dinarjev osebnega dohpd- ka ostane 1.400 dinarjev za življenje v troje. Zame je delo kot zrak, ki ga diham, živii-^nip « ANTONI.IA O.ISTRŠEK: »Pred 26 leti, ko sem se zaposlila v »Volni«, si ni- sem znala predstavljati, da bomo kdaj v tolikšnih težavah, da bi se tresle za delo. Sem vdova s tre- mi odraslimi otroci, ki imajo svojih skrbi dovolj. Ce se naši tovarni kaj zgodi, kje naj iščem delo. Nisem več mlada in tudi zdrava ne. Malo nam je težko ob prazniku, ki bo za nas prazen, moreč. V drugih kolektivih so zmo- gli za kakšno prireditev. Pa kaj bi točile — tudi pri nas je bilo že lepših dni! še bodo kdaj?« VILIVIA 1'(>ki.1lkA: »če bi jo z lučjo iskale, bi med delovnimi tovarišicami ne našla takšne, ki bi ji delo in zaslužek ne bila nujno potrebna. Hudo je, veste, če se moraš na poti v tovarno bati, kakšna bo novica, ki te lahko čaka. Po 26 letih, ko manjka samo še deset let do po- kojnine, človek ni pri mo- čeh in 2xiravju, da bi se prepustil naključju in sreči. Ob dveh, še nepre- skrbljenih otrocih, bi se le z moževo plačo znašli v hudih težavah. Upam, da bo prihodnji praznik lepši!« MAR M A CVEK: »Ni pre prosto biti sindikalni de- lavec v obratu, kjer so dohodki tako majhni in še za te nismo prepričani, če drugi mesec še bodo. Pa nam je vseeno malce grenko pri srcu ob prazni- ku, čeprav vemo, da ne premoremo v sindikalni blagajni niti za toliko cve- tov, kolikor je žena. Soli- darnost drugih. Saj je.. Tisti, ki so našli zaposli- tev drugje, jo že uživajo. EVopoveduješ si, da druga če ne more biti, ker pod- jetje pač ne .stoji dobro. Toda včasih besede ne za ležejo.« Veliko bi jim pomenil cvet, za.i>eta pesem, topla bese- da. še več pa dokončna rešitev in nakazana pot .v. ne gotovosti, ki jih mori. Delo jim ne pvomeni le večjo so- cialno varnost in standard v družini. Pomeni jim tudi resnični in neodtujljivi steber neodvisnosti, enakoprav- nosti. Oboje jc v medsebojni odvisnosti; delo in JURE KRAŠOVEC 12. stran — NOVI TEDNIK 6t. 10 — 10. marec 197? gorica pri slivnici ŠTEVILO KOKOŠI BODO POVEČALI NA 100.000 Kmetijski kombinat Šentjur — TOZD lastna proizvodnja Gorica pri Slivnici. Vodja — Alojz Recko. Z njim je pred dnevi stekel pogovor o delu, načrtih, uspehih. Trenutna kapaciteta? 60 tisoč kokoši pasme hi- sex, ki nesejo rjava jajca, lietna proizivodnja znaša 15 milijonov jajc. Kako je z opremo, kaltšnl so objekti? Vse je avtomatizirano. Krm- ljenje, pobiranje jajc, izgno- jevanje. Opiremo smo pred nekaj leti uvoaili iz Italije od zamne firme Facco. Le en hlev je še klasičen, Id je slu- žil pred tem za pitance. Prav s tem hlevom pa smo prav- zaprav začeli. Bilo je to leta 1968. Kmalu smo postavili ti- pizirane objekte za proizvod- njo konzumnih jajc. Kaj ste si zastavili v sred- njeročnem programu? Povečali bomo število ko- koči na 100 tisoč in postavili dva nova hleva s kapaciteto 20 tisoč kokoši. Kako je z vzrejo jarkic? Imamo dva kooperanta. Elnega v Šentjurju in enega v Slivnici. Skupaj lahko let- no vzredita 40 tisoč jarkic. Sicer pa smo pogodbeno ve zani tudi na Perutnino Zalog, kjer nabavljamo piščance za vzrejo. Koliko ljudi je zaposlenih na farmi? Farma daje delo 12 ljudem, pri katerih, to moram pove- dati, je zelo velika storilnost. Čeprav imamo kar se da av- tomatiziran postopek proiz- vodnje jajc, brez človeških rok le ne gre. Tržišče? To je v glavnem združeno podjetje Dobrina, zatem pod- ročje Gorenjske in Žito Ljub- ljana, kjer smo pogodbeno vezani na živilsko industrijo. Alojz Recko — tudi sekre- tar komiteja ZK Kmetijske- ga kombinata Šentjur. Kako se vaše delo komiteja navezuje na programe dela Občinskega komiteja ZK? Prav za jutri načrtujemo skupno sejo, in tudi sicer je naše sodelovanje dobro. V kolektivu nas je 28 članov ZK. Pred kratkim smo izved- li reorganizacijo zveze komu- nistov v podjetju. Prej smo bili ena osnovna organizaci- ja ZK. Menim, da je prav, da smo naše delo zdaj pre- nesli in približali tozdom in delovni skupnosti skupnih služb. Zato smo obnilivooz služb. Zato smo obnoviU os- novne organizacije ZK po toz- dih, kjer je pač bil pogoj zanje. Zdaj imaono 4 osnov- ne organizacije ZK. Kakšno je sodelovan,je z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v kolektivu? Dobro sodelujemo pred- vsem s samoupravnimi orga- ni in sindikatom. Komite se je 2iavzel, da so se v kolek- tivu povezali mladinci v os- novno organizacijo ZSMS. V ospredju imamo začrta- no akcijo pri razreševanju gospodarske politike in želi- mo si, da bi jutrišnja skupna seja kar najbolje uspela. Os- rednja tema skupnega pogo- vora bo predvsem samouprav- na organiziranost tozdov in kombinata kot celote in us- klajevanje samoupra-vnih ak- tov v duhu zakona o zdru- ženem delu ter seveda sred- njeročni program in letni pro- gram dela. Komite ZK v Kmetijskem kombinatu si je zadal nalogo, da osnujemo osnovne orga- nizacije ZK v vseh tozdih, kar seveda nakazuje dalje, da moramo medse sprejeti nove člane ZK. V najkrajšem času želimo doseči 10-odstotno članstvo vseh zaposlenih. Predvsem moramo k naše- mu delu pritegniti mlade lju- di iz neposredne proizvodnje. MATEkTA PODJEO HRENOVKA DE LUXE Ne glejte začudeno. Ni raca. Tudi do prvega aprila je še daleč. V trgovinah, predvsem de- likutesniii, so se pojavile no. ve hrenovke. Pravijo jim du- najske klobase. Strokovnjaki, ki se spoznajo na priprav- ljanje takšnih i;i podobnih klobas, pravijo, da je sesta- va nove »hrenovke« slabša od prejšnje. Zato pa je cena ostala nespremenjena. Smo torej dobili hrenovko de luxe? Po nepreverjenih poročilih se je šunkarica, prav tako klobasa, sprernenila v kra- kovsko. Pa veste, zakaj? Vse zaradi cen. Novi izdelki, nove cene. Pa naj še kdo reče, da po. trošnik ni zaščiten?! ha-ha. ŠENTJUR: O KME- TIJSTVU Javne razprave o organiza- ranosti in razvoju kmetijst- va so se v šentjiurski občini iztekle. Čeprav pri Sociali- stični zvezi še niso izdelali ocen teh razprav, pa vseeno ugotavljajo, da so le-te dobro usi>ele. da so naletele na do- ber odziv med kmeti in da so bile dobro pripravljene v vseh krajevnih organizacijah socialistične zveze, oziroma v vseh krajevnih skupnostih. Iz sedaj zbranih podatkov je moč razbrati, da so bile te razprave potrebne, kajti na njih se je odprla vrsta vprašanj, ki so jih poprej reševali na tak ali drugaoen način, povsod nekoliko po svoje. Velika večina kmerx>v je tvorno sodelova^la na raz- pravah, nekateri, zlasti manj- ši kmetje pa niso dojeli bi. stva sprememb, ki jih t)odo uveljavljali po razpravi. Eno- tno so kmetje podprli kon- cept razvoja kmetijstva, ki je nakazan v dokumentih. Sprejeli so tudi konkreten koncept organiziranosti zase- bnih kmetov v občini. Osnov, na oblika povezovanja kme- tov bodo v bodoče proizvod- ne enote, ki jih bo pet. V okviru le-teh bodo delovali samoupravni organi kot zbor kooperantov članov, svet pro- izvodne enote ter komisije za odkup živine tn mleka ter za pospeševanje. Proizvodne enote bodo ločeno planirale in ugotavljale dohodek, ter ga delile. Področne enote pa naj bi postale tudi mesto za razmah družbeno-politične aktivnosti kmetov, oziroma mesto, kjer bi kmetje lahko urejali vrsto vprašanj. M. P. strokovnjak svetuje PLEVEL, PLEVEL KAKO GA UNIČEVATI MED TRTO? Plevele v vmogradih lahko uničujemo na več načinov, in sicer: mehanično (motika, srp, kosa) in kemično (her- bicidi). Odločimo se za tisti način, ki je ekonomsko aaj. bolj upravičen. Vinogradniki, ki so se od- ločili za uničevanje plevel jv s herbicidi, so predvsem upo- rabljali gesaprim ali pa kom- binacijo gesaprima z gramo. xonom. Uporabo gesaprima ali drugih sredstev, ki so na osnovi atrazina, vinogradni- kom ne priporočamo. Iz pra- kse je znano, da nekateri kmetovalci močno grešijo pri razdelitvi sredstva na hektar. Tako dajo preveč ali pa pre- malo sredstva. Posledica: ve. liko trsov pa tudi vinogradov je že propadlo zaradi nestro- kovne uporabe gesaprima. Atrazini imajo to lastnost, da so močno podvrženi izpiranju predvsem na lažjih zemljah. Ker se izpirajo v nižje sloje, lahko pride do poškodb na trti. Veliko manj nevaren in bolj učinkovit je caragard. Najboljši učinek dosežemo takrat, če izvršimo zimsko kop, počakamo toliko časa, da pleveli zopet vzniknejo tn nato poškropimo z 10 do 15 kg caragarda na hektar. Ce bo po škropljenju imela zemlja dovolj vlage, uspeh ne bo izostal. Prihodnje leto ni tre- ba opraviti zimske kopi in verjetno tudi ne uporabiti her- bicida, če pa, potem le polo. vično dozo in to zgodaj spo- mladi. Vinogradniki, ki niso opra- vili zimske kopi in imajo močno zapleveljeno površino. morajo poleg caragarda upa rabiti še štiri litre gramoxoma na hektar. Z gramoxomom po. žgemo dele plevelov, ko p^ hočejo pleveU ponovno ozele. neti, bo začel delo^'ati caragar^ preko korenin plevelov. Pripominjamo, da caragar(j ne uniči regačice, slak pa za- drži v rasti tako, da se ne navija, s caragardom lahko škropimo vinograde stare ve^ kot tri leta. Zelo uspešen je herbicid USTINEX special. Je kombi. nirano sredstvo (Diuron, Ami. trol in MCPA). To sredstvo uspešno uporabljamo po cve. tenju vinske trte in ko so pleveli v vinogradu visoiki vsaj 10 cm v količini 10 do 15 kg na hektar. Ker je ^ tej mešanici tudi hormonsJcj pripravek (MCPA), moranM paziti, da ne nanašamo škra piva po listiju vinske trte. S tem sredstvom lahko škropi, mo vinograde stare vsaj 4 le ta. Zadnje čase se je močno povečalo povpraševanje po sredstvu Casaron G za unL čevanje plevelov v vinogradiih, To je herbicid v obliki gra- nul. Sredstvo trosimo kot umetno gnojilo in je zelo pri- memo za tiste kmetovalce, ki nimajo primernih škropil nic. Uporabljamo ga 100 do 120 kg na hektar. Ima zelo širok spekter delovanja. Sla- ba stran tega pripravka je, da je zelo drag. Najboljše uspehe v vinogra- dih dosežemo, če uporablja mo herbicide in vsako drugo ali tretje leto izvršimo zim- zimsko kop. Inž. FIL\NC SATLEB andraž nad polzelo DOBRA KUHARICA ■ PONOS ALOJZIJA ŠEPEC VODILA ŽE 40 TEČAJEV v zimskem času, ko na kmetih ni toliko dela, so se žene in dekleta v Andražu nad Polzelo dogovorile za organi- zacijo kuharskega tečaja. Vodstvo domače osnovne šo- le jim je odstopilo šolsko ku. hinjo, na pomoč pa sta pri- skočila še Hmezad ter krajev- na skupnost. Pomemben je bil tudi delež tečajnic samih. Kuharski tečaj je vodila Alojzija šepec, upokojena ku. harica iz Žalca. Dekleta in že- ne so se zbirale v šolski ku- hinji štirinajst dni, sicer pa vsak dan po štiri ure. V tem času so spoznale pripravo več kot sto jedil in peciva. Na koncu so imele zakusko, ki je lepo uspela in pokazala, da so veliko pridobile in se nau. čile. Srečni možje in srečne družine! Alojzija šepec je povedala, da vodi kuliarske tečaje že okoli deset let in da je bil sled- nji v Andražu nad Polzelo že štirideseti po vrsti. Skozi nje- no šolo je šlo okoli 800 žensk. V imenu tečajnic pa je spregovorila Milena, ki je de- jala, da so se za to šolo odlo- čile zato, da bi še bolj osvoji- le skrivnosti dobre kuhinje. Saj ni mogoče, da bi si na kmetih pri pripravi hrane v glavnem pomagale s konzer. vami. In ne samo to, da so osvojile pripravo okoli sto je. dil in peciva, na tečaju so ve. liko 2R-edele o vitaminih, ka- lorijah in podobnem. LOJZE OJSTERŠEK Ldeiežeiike kuliarskega tečaja v Andražu nad Polzel« I št. 10 — 10. marec f977 NOVI TEDNIK — stran 13 učenca pri ločah 50 ZLATIH! ZMAGALA JE LJUBEZEN IN VOLJA v prijazni vasici Licenci on Ločah sta pred dnevi pn Si- mekovih, kot se reče po do- mače, slavila petdesetletnico skupnega življenja zakonca Janez in Terezija Cvahte. To je bilo veselja tn gostija da malo takih. Svatov pa je bilo toliko, da so najeli kar avtobus, da so se z jubilanto. ma popeljali na matični urad v Slovenske Konjice, kjer sta po petdesetih letih ponovno rekla tisti vedno vsega priča kovanja polni — ja. Zlata jubilanta smo poprosi- li, naj nam povesta kakšno o svojem življenju: TEREZIJA: »Kar ne morem verjeti, da je res. Tisti febru. arski dan leta 1927, ko sva prvič krenila pred oltar, mi je še danes živo pred očmi. Ve- liko hudega pa tudi dobrega in lepega sva doživela. Rodilo se nama je šest otrok, od ica- terih so trije žai umrli. Polje, vsakdanje skrbi pri živini. . to je bil najin najobičajnejši umik dela. Zdaj, ko je kr- milo na kmetiji v glavnem prevzel sin Poldek, nama je precej lažje, zato pa seveda toliko raje po svojih močeh pomagava pri poslih.« JANEZ: »Mislil sem že, da ne bom mogel drugič pred matičarja. Pa so me dohtarji za silo »zaflikali« in pozdravi- li, da je zdaj nekoliko bolje, še posebno bi se rad zahvalil zdravnici na internem oddelku celjske bolnišnice Ani Logar, jevi za nesebično pomoč.« In ko smo še povprašali, kaj bi priporočala mladim za. koncem, ki ob vsaki najmanj- ši krizi in težavah obupavajo, je Terezija dejala: - »Prijateljstvo je prvi pogoj za trajen zakon. Ne pomanij- kanje ljubezni, temveč po- manjkanje prijateljstva ustva- rja nesrečne zakone. Poleg te. ga pa se je treba vseh težav lotiti z dobro voljo in z nas mehom na ustih, kajti jeza in robantenje položaj največkrat le poslabšata.« Tekst in foto: TONE PETELINSEK KAJ PA OBČINSKE CESTE? Ker so tovorni promet na naših cestah vsak dan veča, je že skrajni čas, da se pre. pove vožnja s težkimi tovor, nijaki in prikolicami, nalože- nimi z blagom prekomerne teže. Delegati zbora združene, ga dela in zbora občin slo- venske skupščine so na se- jah 23. februarja predlagali ukrep za zmanjšanje skupne dovoljene teže od 40 na 30 ton na naših glavnih cestah. ZORKO KOTNIK FRAN ROS zvesta Četa 2S Ivan Anici ni sporočil, kdaj pride. Večer prej se je bil odločil, ko ga je mučila otožnost, in popoldne se je odpe- ljal. S polnim srcem, ves v mislih nanjo, na katero je ho- iel navezati vse svoje mlado življenje, tisto, ki je nedavno 'i^iselo na niti in mu ga je otel samo slučaj, ki Milanu "i hotel biti mil. Vlak je drsel njej nasproti, smehljali so se sončm Q^iči ob svetli dolinici, Ivan pa je sedel ob oknu, široki ^^ni klobuk je bil odložil in se je tudi pričel smehljati. Ljubil je Anico kakor svoje življenje in zdravje, 7iaj- ^^Pše sanje in najslajšo pesem. Njegova je po vseh brid- kostih, ki je šel skozi nje, po vsem ponižanju. Oh njej se noče umiriti in znajti. Šumel je vlak in Ivanu je bilo zdaj vse odprto, ničesar ni več bal. Pogledal je bil do dna zlu, ki ga je ustvaril ^^ovek sam, ne da bi sam to štel v greh. Kaj je potem greh? Kdo ima pravico biti sodnik nad njegovim življe- ^jem? Kdo drugi kakor on sam? Plačal je bil vstopnino v ^^ratek in življenje je bilo zdaj njegova last, sladka, dobra. V ozki mestni ulici je pred mrakom stal pred durmi ^'»'čine sobe in je prečital vizitko s njenim imenom. Potrkal je in vstopil s smehljajem, velikim in mirnim. Brez besede je planila s stola ob oknu, ročno delo ji je padlo iz rok in Ivan je stopil k njej, prižel jo je k sebi. Potem ji je dvignil glavo z bujnimi, svetlimi lasmi in ji pogledal v modre oči, rosne, vanj zaverovane. Mehke so ji bile ustnice in lica, vsa je bila mehka in nežna v njegovih trdnih rokah. In sijali so mu njeni po. gledi kakor iz izgubljenega in spet najdenega sveta. In vendar je bil le slučaj, da mu še sijejo živemu, mlademu, smelemu. Njemu je bilo devetnajst, njej osemnajst let. Na samovarju se je kuhal čaj. Sedela mu je v naročju, ob odprtem oknu v objemu, luči nista prižgala, tako mirna in blagodejna je bila tema v sobici. Tam preko ulice so bila okna že svetla, zasvetila je ulična svetloba rahlo tudi k njima in v oba obraza. Pila sta čaj in govorila. O težavnih Ivanovih dneh, o Milanu in tovariših, o Aničini službi in o bodočnosti. »Pred tremi leti je bilo, ko sva se sešla, prvič na sestanku, poljubiti se te nisem upal tedaj. Izpremenil se je čas in ljudje so doživeli čudne usode. Veliko je bilo trpljenja, toda iz vseh razočaranj sem rasel v sebi, raz- krinkal sem laži o človeku in človečanstvu sam pred seboj in zdaj sem prišel k tebi. Danes so globoke korenine moje ljubezni, saj se je poglobilo v meni vse, vsako čustvo, tako ljubezni kakor sovraštva. Vrnil sem se k tebi ;x) mir, življenje in srečo, Anica.« »Bala sem se zate. Koliko sem presanjala strašnih sanj v tej sobi v tistih nočeh, ko si stal v ognju sredi umira- nja.« Rešil si se in si moj ostal, Ivan.« Utonila sta v dolgem poljubu. Vse se je odmaknilo od njiju, vse vsakdanje in težko, vse prazno in krivično. V skriti sobici, med molčečimi stenami, v mehki temi sta bila sama, sama. Le z ulice je segel k njima glas mimo- idočega, pozvonil je kolesar, zaškrtal je korak, ali prislu- škovala sta le utripu svojih polnih src. Aničina gospodinja je bila pred dnevi odpotovala na kmete, tam je še bilo kaj živeža. »Lahko tu prenočiš, posteljem ti v gospodinjini sobi,« mu je rekla. »Ne, Anica. Tri mesece sem bil brez postelje, ko sem pozimi ležal v jarkih. To noč naj se ne ločiva, saj hočem, da bi bila to najlepša noč v mojem življenju. Postelji si, tačas si v kuhinji prižgem cigareto.« Zardela v lica mu je rahlo ugovarjala. Toda Ivan je že sedel v kuhinji in cigaretin vonj je priplaval v njeno sobo. Preudarila je vse, nato si je z drhtečimi rokami odpe- njala obleko. Legla je, zbegana je plala vsa kri v njej. Na- smehnila se je z zaprtimi očmi. Pred njo je stal Ivan. Neslišno so tekle minute, še ura na nočni omarici je bila obstala. Z ulice ni bilo več glasov. Mlačna sapa je vela skozi okno. Pokleknil je k postelji. Poljubljal je Aničine goste, razpuščene lase, njene mehke roke. V tem hipu je bliskoma šlo mimo njega vse gorje prestanih dni, zgoščeno v en sam grenkosladak občutek, in iz njega je ' dMhnil iz ust kakor v nezavesti izrečen klic: »živeti, živeti! Kako lepa sreča!« Gostilničar Praznik je imel srečo, zdravnik Ceh ga je bil poslal d'jmov. Vendar občinski tajnik ni nehal oprezo. vati okoli njega. »Tudi mene ne sme zagledali, pes!« je dejal Polde, pri Praznikovih sedeč z Ivanom. »Sicer pa bi za teh lepih in sitih pet dni prebolel tudi štirinajst dni zajiora. Zdaj bi rad v Srbijo ali Romunijo, tam ne bi stradal. Naj- rajši pa bi dočakal dan, ko vsa ta piškava stavba razpade. Da bi tedaj videl obraze njenih stebrov!« Govorili so o Andreju Rogini, ki je v italijanskem ujetništvu cel in zdrav. In spet o Tinetu, ki varno sedi na Dunaju v pisarni in mu z doma pošiljajo živil in toba- ka. In o Manfredu von Liemenu, ki je že poročnik in na fronti. Srečen je stari graščak, njegov ded, ki govori le o njem in o svojih. Ljudem je težko. Koliko najboljših mož in fantov je obležalo na bojiščih ali pa izginilo v ujetništvu! Ženske gospodarijo, vsa skrb in vse delo ležita na njih tn otrocih in starčkih. Komisije pošiljajo nanje, s silo jim jemljejo pridelke i\ živino. Nejevolja raste in celo župan, nekoč zanesljivo vdan oblastvom, kolne. Majniška deklaracija je prebudila neodločneže. Od vojakov uhajajo mnogi, doma se skrivajo in orožniki se jih skoro boje, nič več niso oholi kako? nekoč. Za vojna posojila se prizadeva samo še občinski tajnik, toda uspeha je malo. 14. stran — NOVI TEDNIK 6t. 10 — 10. marec 197? Z mi IN ZA VAS tJSEill POTROŠNIKA Pred dnevi je bila v dvorani Doma JLA v Celju modna re- vija, ki jo je pripravila Tkanina Celje oziroma njen tozd Maloprodaje. Naše znano trgovsko podjetje nam je pripra- vilo to prijetno doživetje ob majhni delovni zmagi. Tkanina bo namreč skupaj z modno konfekcijo Toper odprla okoli 15. marca na Ljubljanski cesti v Celju novo modno proda- jalno Gregor. 1 revija okusa Modeli, k.i smo si jih ogledali na modni reviji, sodijo po okusnosti, praktičnosti in elegantnosti v sam vrh evropske mode. Nia začetku so nam manekenke predstavile majhno kolek- cijo dolgih poletnih oblek, primernih za morje in sploh vroče poletne dni. Za slavnostne priložnosti so nam pri- kazale nekaj modelov dolgih večernih oblek v nežni rožnati barvi. Iz večer- nih oblek so manekenke smuknile še v ljubke poletne obleke, primerne za ^prav vse priložnosti. Velja, pa pove- dati, da so vse obleke izdelali v Go- renjskih obliačilih iz Kranja in da jih je moč kupiti na specializirane'.-n od- delku Urška v veleblagovnici Tkanine. Na modni reviji se je s svojimi mo- deli predstavil tudi domač proizvaja- lec modne konfekcije — Toper. In se- veda so se manekenke in manekeni najprej zvrstili pred nami obiskoval- ci v priznanih ToprovOi modelih iz jean.sa, nato pia so prikazali šc vrsto udobnih bombažnih majic in ob kon cu revije še nekaj res lepih »safari« modelov, ki bodo v letošnjem poletjii pravi modni krik. Tam na pragu po- letja, v aprilu ali maju, pa bomo imeli te ljubke obleke in komplete že priložnost kupiti v novi modni prodaialni Gregor. razgovor s potrošniki z defilejem manekenk in maneke- nov p!a se modna revija Tkanine še ni z^ljučila. Pričel se je namreč njen drugi del, za nas, obiskovalce, še bolj pomemben. Pričel se je raz- govor s potrošniki, ki ga je vodil urednik Radia Celje Milan Seničar, v njem pa so poleg obiskovalcev sode- lovali še predstavniki Tkanine in Top- ra: Truda Tomažin, predsednica sin- dfalne organizacije v Tkanini, Marta Gregom, poslovodkinja modne pro- dajalne Gregor, Mira Goršek, oddel- kovodja ženske konfekcije v tozdu Maloprodaja v Tkanini, Emest Žvar, vodja marketinga v Topru, Zvone Dežnar, direktor tozida Elegant in Zvone Mirt, direktor tozda Malopro- daje v Tkanini. Razgovor se je pričel s povsem obi- čajnim vprašanjem, kako so potroš- niki zadovoljni z odnosom kupec — prodajalec v naših trgovinah. Iz od- govorov obiskovalcev oziroma potroš- nikov je bilo razbrati, da ta odijos velikokrat še ni skladen z našimi predstavami o ravnanju trgovcev s potrošniki. Zakaj je tak, p^ si niso znali kaj dosti razložiti. Direktor tozda maloprodaje Zvone Mirt je na to prvo vprašanje obiskovalcev odgovo- ril, da so trgovci plačani po prome- tu in da je torej njihov še nezado- voljiv odnos do kupcev pravzaprav ne- logičen tn sramo njim v škodo. kaj pa starejši? Obiskovalci Tkaniaine modne revije so kaj kmalu načeli temo, ki je po- stala pravzaprav osrednja v nadalj- . njem razgovoru. Spraševali so, se, za- kaj nam trgovine ponujajo na mod- nih revijah predvsem modo ra mlade in ^akaj' ]e" v naših trgovinah tako slaba izbira konfekcije za starejše in močneiše postave. Zvone Dežnar je ob tem povedal, da je to sicer res, da pa bodo, na primer, v novi pro- daialni Gregor po meri izdelovali tu- di obleke za starejše in predvsem moč- nejše. Pa čeprav bo to izrazita trgovi- na za mlade. Zvone Mirt', pa je poudaril, da v Tkanini že razmišljajo o teh vpraša- njih, ki predstavljajo' mar^ik!ateremu potrošniku pravi problem. Velikokrat se namreč zgodi, da starejši kupec, ki je za nameček še močnejše posta- ve, ne dobi v naših trgovhiah obleke po svojem okusu. Zvone Mirt je jiaka- zal iz takšnega položa'id, v spe- cialiahiahl Drgovini> v kate-1, bj bili kupcem na voljo predvsem modeli za starejše in močnejše. Poudaril je tu- di, da o takšni specializirani trgovini Tkanina že razmišlja, in da bo zelo verjetno do uresničitve te zamisli kma- lu tudi prišlo, 1 Eden od obiskovalcev je ob' tem zastavil tudi vpraš^e, z^kaj se v naših trgovinah ne dobijo konfekcij- ske obleke vseh številk. Tako se do- gaja, da je visokemu in suhemu mo- škemu suknjič sicer prav, da so mu pa hlače prekratke, močnejšemu mo- škemu pa se obratno zgodi, da so mu hlače po meri, suknjič pa preozek. Na to vprašanje je spet odgovoril Zvone Mirt, ki je dejal, da So trgo- vine neposredno vezane na proizvajal- ce konfekcije, ki tudi odločajo o mo- di, številkah modelov in seveda tudi o materialih ter deženih. Trgovina no- ■ si vse tveganje, ali drugače povedano: kar kupi, mora tudi prodati. Zato nSa- bavlja v glavnem tiste modele in šte- vilke, Jsi naj bi jih nosili kupci »pov- prečnih« postav. Kot izhod iz takšne- ga, zaenkrat še monopolnega položa-. ja proizvajalcev nad trgovino in po- sredno tudi nad kupci, pa vidi Zvone Mirt v. sodelovianju potrošnikov in trgovcev pri nakupu kolekcij. V Tka- nini tudi o tem vprašanju razmišlja- jo in lahko pričakujemo, da se bo položaj tudi na tem občutljivem pod- ročju izboljšal v korist potrošnikov. Sicer pa je prav ob teh razmišlja- njih odprl zanimivo razpravo Emest Zvar, ko je omenil pojem kulture oblačenj'e. Gre namreč za to, da pri na,s še vedno velja nenapisano pra- vilo, da na primer pristoja moškemu, ki je že nekoliko v letih, samo obleka sive ali sploh temnejših barv. Kdaj bomo spremenili ta naš že nekoliko tradicionalen okus in se ne bomo več muzali, če bomo na cesti zaglediaii starejšega moškega v jeans kompletu? Dmgo, kar velja povedati v zvezi s kulturo oblačenja pa je to, da se zna- jo nekatere ženske čudovito obleči v čisto povprečno založenih trgovinah. Torej ni vse s^mo vprašanje proiz- vodnje, ampak predvsem okusa in iz- nadljivosti potrošnika pri njihovi izbi- ri. Kajti pri nas, le poudaril Emest žvar, se ds IrtK* cene, cfmf ; Kako je s cenami oblek v naših trgovinah? To je bilo vprašanje, ki so ga zastavili seveda potrošniki in ki smo ga vsi tudi pri&kovali.- Zani- mivo je bilo zlasti vprašanje, zakaj soi vse naše' obleke (pri tem mislimo moške in ženske) tako drage. V tujini so namreč obleke res drage, vendar ■pa lahko kupec s pUtvim žepom ku- pi • tudi sebi primemo poceni- • konfek- ■'cijsko Oblcrko. Zvone Dežnar je temu pritrdil, ' Vendar pa je razložil, • da-"je pri na,^ ptav^ziaprav blago'tisto, ki je drago.' tn le izjemoma, ko proizvajal- ci konfekcije dobijo cenejše uvoženo blagd; izdelajo cenejše obleke; Ugoto^ ' vitve Pa ne gre- posploševati. Naši jeans izdelki, na primer, so v primer- ijavi s tržaškimi kavbojkami zelo po-' ceni,-vrh tega pa še 'kvalitetnejši; Da ^so-niaši '^tedelki 'dobri pa' priča- ttidi ■dejstvo, da gre-'tretjina konfekcijske', proizvodnje pri nas v ižTjt)z, pretežno',' na zahod. ' ' '' • ....... tkanina kupcem - Tkaninina ■ modna revija^ ^p'redvšem •pa odkrit in 'pošten pogovor ž obi- skovalci v njenem- drugem -delu, "je vnovič-.-potrdila iskrene želje Tkalrtine po še tesnejšem sodelovanju s svbjirrtr . potarošniki. Predvsem -pa ■ j e • pK>novno pokazala dolgoročen cilj Tkanine,- da bi v najtesnejšem- stiku s kupci do". segl!a takšno raven ponudbe, ki bi lahko zadovoljila želje-vsakogar,- i- Nenazadnje potrjuje to dejstvo ' ru- ■ di obljuba tovariša Mirta, da bo še letos-Tkanina organizirala modno; 'fe' vijo za starejše kupce in^ tako ures- ničila eno od nHhovih • ■ I št. 10 — 10. marec f977 NOVI TEDNIK — stran 15 PO ŠMARSKEM IX)in upokojencev v Šmarju pri Jelšah bodo razširili še za 800 m^ smo izvedel: nedolgo tega v Šmarju, za kar bodo po- trebovali 750 milijonov starih dinarjev, ki jih bo jnorala zagotoviti občin- jtka skupščina. Da bo gra- ditev Stekla brez težav, Ijodo solidarnostno zdru- žili svoja sredstva tudi upokojenci šmarske obči- ne. Občani Rogatca razmiš- ljajo o svojem gradu Str- mol, ki ga je kot mnoge druge stavbe v občini, raz- dejal potres. Objekt ni vključen v sanacijski pro- gram, občina pa meni, da bi že priprava elaborata bila predraga in Rf>gatča. ni se sprašujejo, kje ^e spomeniško varstvo in ali re« lahko puste njihov grad propadati. Razmišljanje Rogat.čanov ni brez osnove. Podobno se namreč dogaja tudi z dru- gimi kulturno zgodovinski- mi objekti v občini. Prav bd bilo, če bi bili občani seznanjeni s celotnim kon- ceptom reševanja teh spo- menikov, ki so del njiho. vega kulturnega bogastva. Oesita Lesrično—Oračnica, mladinske delovne briga- de, še sedaj ni izročena prometu, Četudi prebival- ci okoliških krajev vztraj- no zahtevajo kategoriza- cijo, ki pa je menda ne more biti, dokler ne bodo usposobljeni za vai-no vož- njo mostovi. Ljudje zahte- vajo komisijo, ki naj bi to delo opravila, ker me- nijo, da sta dva lesena mostova in en betonski dovolj trdna za avtobusni prevoz, ki bi jih rešil odrezanosti od sveta. ROPARSKI NAPAD SREDI BELEGA DNE NAPADEL V GOTOVLJAH K župniku ni prišel prvič šele takrat, ko ga je ropar- sko napadel, temveč že ne- kajkrat prej, ko se je tod klatil in prosjačil. V pripo- znavi spoznan napadalec Ivan Gašperlin, 39, brez stal- nega bivališča in zaposlitve, je trenutno v zaporu na pre- stajanju upravne kazni žara- di klateža, nato pa ga čaka obdolžitev poizkusa hudega primera roparskega napada na gotoveljskega župnika Martina Gorog ranča, starega 79 let, ki je nekaj dni po napadu podlegel hudim te- lesnim poškodbam. Dne 21. februarja med 9. in 10. uax) je gotoveJijški žup- nik Martin Gorogranc poči- val v kuhinji. Malce je za- dremali. V kuhinjo, kjer je bil župnik sam, se je natiho- ma prikradel Ivan Gašperlin in začel dremajočegia otipa, vati. Ne ve se še aane&ljiivo, kaj je klatež nameraval z dremajočim župnikom — to se bo šele raE^jasnillo v po- stopku — vsekator pa mu je želel kaj izjmakniti, verjietnio je ijsikfll denar. Dremajoči se je trgnil iz polsna in pr\fO, kar je bdlo, je osupetl zakri- čal: »Ne boš me okradel!« Obiskovalec mu ni bili Čdisito neznan, saj je bil že nekaj- krat pri njem, slednjič rnu je ta tudi zaf^misall, naj se raje loti dela namesto da prosjači. Gašperlin je nato od izmi. kajočega terjad ključe, misleč, da ima denar kje zaklenjen. Pri tem je 2aniahnil z že^). nim nožem in zaibodel Goro- granca v prša, naito pa zgra- bil za stol in jel udrihati z njim po župniilkovi glajvi s precejšnjo silo, saj so se med udarci noge odlomile. Napadalcu še to ni biLo do- volj. Devetinsedeimdesetletne- ga je polil še s kropom, te. mu pa je veridaiie uspelo pobegniti na ulico, kjer ga je avtoanobilrist, ki je na- ključno pripeljal mimo, opa- zil tn odpeljal v celjsko bod- rdšnioo. Napadalec jie po tem do. godku pobegnil, vendar so ga miličniki po dveh dneh prijeli v čaikalnici Ijublijan. ske želeaniške postaje, sod- nik za prekrške pa mu je zaradi klateža izrekel 46- dnevni zapor, ki ga zdaj pre- staja. M«i tem je okrožno javno tožilstvo v Celju sso. per Ivana Gašperlina že uvedlo preiskanro zaradi po. skus« hudega primera rofpaar-. skega napada. Hudo poško- dovani Gorogranc je dne 24. li. v celjskii boilnišnici v pri- poznavi napadalca spoznal. Župnik Martin Gorogranc se je zaradi hudih telesnih pošlkivdb šest dni v oetljiski bolnišnici bosil za žavlijenje, a je 27. II. podlegel hudiiim telesnem poškodbam zadoto. Ijenim v roparskem napadu. Kmalu zatem so se v Gotov- Ijab in okolici aačele širiti gjovorice, da hudo poštoodo- vani ni bil ustrersno zdrav- ljen. Obrnili smo se, zaradi teh govoric, na, okrožno jaw- no tožilstvo v Celju. Na- mestnik jajvnega tožilca Jo. že Hebar nam je v petek opoldne posredoval! podaitke celjske bolnišnice o prime- ru. V imenu patološkega od- delka celjske bolnišnice je dr. Homan podal izjavo, kd jo bo potrdil še z obdukcij- skim poročilom, s katero za- nika kakršnekoli ra-zloge za domnevo, da bi bil poškodo. vani neustrezno adraviljen. Ja^Tiost je ogorčena nad gotove!jskim dogodikoan. Na- padalcu sicer najbrž ne bo mogoče naprtiti naklepnega uboja, saj zaenkrat še ni do- volj oprdjemljiivih znakov za takšno sklepanje. Jaivno to- žilstvo bo Irana Gašperlina, ko bo prestali sedanjo zapor, no kazen, obtožilo posikusa hudega primera ro(pair®ikega napada, zbralo dokaze in ob. tožbo izročilo sodišču. BOJAN ^LK PREDAVANJA ZA MLADINO Občinski štab teritoriailne obrambe občine Celje v zad- njem času posveča vefliko skrb vključevanju in uspo. sabljanju mladih v enotah TO. Tako je pred dnevi pri- čel z organizacijo predaivanj, ki bodo vsak mesec enkrat, za mladinke in mlad'inoe paro- siliovoljce v enotah TO. Prve- ga preda\^nja se je udeleži- lo preko sto srednješolcev', ki so poslušali predavanja o vlogi in nalogah teoritori- alne obrambe po sprejetju novega zakona o LO, o or- ganizaciji napada in se se- zjnaniH z najmodemejšdm pe- hotnim orožjem. Predavanja se bodo nadaljevaila še v tem mesecu in v aprilu. Ml IN ZDRAVJE KOŽA PRI ODRASLEM ČLOVEKU MERI 19.000 KVADRATNIH CM Naš način življenja, ko že Egubljamo stik s prirodo in jo ravnodušno uničujemo, ko nas vsak dan obdaja prah in megla, je doibro, da se spo- mnimo na našo kožo in kako jo negujemo, da ostane sve- ža in zdrava. Naša koža je prositran or- gan in meri pri odrasleanu filoiveku približno 19.000 kA^a- diraitnih centrmeitrov ter ni samo stog, ki pokriva in ščiti površino tedesa, temveč je tudi kompleksen organ s šte- vilnimi funkcijami. Njena de. belina ni povsod enaka: po- nekod je tanka drugod pa je debela da je kaj (trda koža na podplatih ali po dlaneh). Sestavljena je iz treh pla- »ti, in sicer iz vrhnjdce (epi- dermis)^ uisnjice (oorium) in podkožnega maščobnega tki. va (subcutis). Za nas, ki radi v^o jutro stopimo na teht- nico in vzdihujemo za vitko iJttijo pozor! V podkožnem kot že samo ime ix)ve, se kopiči maščoba. Pogosto ▼ našo veliko žalost. (Roka kar sama seže po tola- ^'"'^»em koščku čokolade, saj tako prizadeti.) Kar dve naših skupnih telets- ^ maščob sta uskfladiščeni in le ena tretjina v orga- Torej jc jasno, da je ta Wast zelo različno debela. S jo oskrbujejo krvne in "^ovne Žale. , ^gi sJoj je u«xiica, ki ime zajto, ker pridobiva. ^ Usnje ie teg^i kožnega sloja ^"nih živali. V njej je polno mezgovnih (hmfnih) živčnih kooičičev, tipal- ^ brbooičic in seveda lojni- ^ in aiotjndce. Zadnji sloj je ^■^^a, ki se deh, čeiprav ^Jtebeda le stotdnko mdlime- na štiri sloje. Najpo- je spodnji ali za. eollo, ki staino tvooni kožne celice. Te se pomikajo stalno navzgor, proti površi- ni in se na t-ej pota spremi- njajo — proces se imenuje oroženenje — in ko pridejo na površino odmrejo in od- padlo. To je zaščitna plast, ki je sicer zelo tanka, a pod mehaničnim pritiskom otrdi in se odebeOi; Zaradi tega je na našem telesu koža različ- no debela, najfinejša je na obrazu, najta^ pa na ix)d. piatu, pa tudi na rokaih, ko- moilcih m kolenih. Te celice se ne nazmnožuj^o enako memo in s staranjem se pro- ces upočasni — koža se sta- ra. Vrhnjica vsebuje še kožni pigment melanin, ki A-aruje naše telo škodljivih svetlob, nih (ultravioletoii žarki) vpli- vov in daje naši koži bolj ali manj rjavkasto barvo. S tem da koža vsebuje to- liiko različnih (med seboj po- vezanih) sistemov (ožilje, limfni snstem, vezivno tkivo, lojnnce znojnioe) je razum- ljivo, da laihko opravlja ced niz funkcij, ki so tako po. membne, da je od\'!isno od njih tudi naše življenje. Koža Sčitd telo pred zunanjimi vplivi, regulira telesno tem- peraturo, izloča loj in anoj, v podkožnem tkivu se goani- Ujo razne snovi, kd nastajajo v telesu. Mehanična zaščita sestoji iz občfutljivo®td mehanične, toplotne in kemijske draž- ljaje koit tudi na mehanično prodiranje patogenih klic s površja kože. To vlogo vrši rožnati sloj, ki je odporen pred vlago, a preprečuje iz- sušenje kože in prodiranje tujkov vanjo. Tako nas varu. je pred ajunanjo nečistočo ter ščiti naše notranje organe s prožnim podkožnim maščob- nim tkivom in z roženo plast- jo pa-ed paritdefaoim mi udam. KeratinJn je slab prevodnik tojploite in eleiktričnega toka in kot sem že omenil, od- vrača škodljive svetlobne vplive • in nas varuje pred vdorom bakterij. To omogo- ča tako imenovaffii kisli plašč, ki ga sestavljajo predvsem loj in anoj, njuni razmašče. valcd (emulgatorji) kakor tu- di beljakovine in njihovi raz- krojni produkti. Ce je koža adrava se mora ta kisli ovoj nahajati povsod. Na njem bakterije ne moa-ejo uspevati, ali pa zelo težko. Obenem ohranja ta kisili plašč s svo- jo lojnaito vsebino našo kožo mehko in voOjno. Ce je ta ki- sli »plašč« okvarjen, je koža izpostavljena negativnim vpli- vom zjunanjega okolja (neči- stoča) in vse to se kmalu pokaže v obliki trdovraitnih izpuščajev, mozoljev in vnet- ja. B. J. PODRUŽNICA CELJE objavlja naslednja prosta delovna mesta: V podružnici Celje 1 delovno mesto recenzor investicijskih programov Pogoji: dipl. agronom in 5 let ustreznih delovnih izkušenj ter aktivno znanje najn>aaj enega tujega jezika. Poskusno delo 2 meseca. 1 delovno mesto stenograf-zapisnikar Pogoji: UAŠ, ESŠ ali dveletna administrativna šola in stenodaktilografski tečaj in 3 leta ustreznih de- lovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. 1 delovno mesto referenta za odplačila kreditov za določen čas Pogoj: ESŠ, gimnazija ali UAŠ m 2 leti delovn.ih izkušenj. 2 delovni mesti referenta za kratkoročno kreditiranje za določen čas Pogoji: ESŠ, gimnazija aH UAŠ m 2 leti delovnih izkušenj. 1 delovno mesto referenta za žiro in tekoče račune Pogoji: ESŠ, gimnazija, UAŠ, SKŠ m 2 leti delovrvih izkušenj. Delo v izmeni. Poskusno delo 2 meseca. 1 delovno mesto referenta v agenciji Otok Pogoji: ESŠ, gimnazija, UAŠ, SKŠ m 3 leta delovnih izkušenj. Delo v izmeni. Poskusno delo 2 meseca. \f ekspozituri Šmarje pri Jelšah 2 delovni mesti referenta za dinarske posle S prebivalstvom za določen čas Pogoji: ESŠ, gimnazija, UAŠ ali SKŠ in 2 leti ust- rezrNih delovnih izkušenj. V ekspozituri Mozirje 1 delovno mesto referenta za dinarsko varčevanje za določen čas Pogoji: ESŠ, gimnazija, SKŠ ali pedagoška gimnazija in 2 leti deiov^nih izkušenj. V ekspozituri Žalec 1 delovno mesto referenta v agenciji Pogoji: ESŠ, gimnazija, UAŠ ali SKŠ m 2 leti de- lovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje razpisa va- bimo, da v roku 15 dni vložijo svoje prošnje v službi poslovne koordinacije Ljubljanske banke po- družnice Gelje, Vodnikova 2. 16. stran — NOVI TEDNIK 6t. 10 — 10. marec 197? ŠEFA IMAM RADA v službi, kjer sem zaposlena, sem se pobliže seznanila s svojim šetom. Imam ga rada m on tudi mene. Sicer pa med nama ni prišlo delj kot do poljubov, ker jaz nisem hotela, si ga pa močno želim. Bojim se, da b; se spozabila. Je srečno poročen in je še enkrat starejši od mene. Prosim, sve- tujte mi, kaj naj storim, ker tako ne sme iti več naprej, ne morem pa si zamisliti življenja brez njega. TINA DRAGA TINA. zakon narave je tak: daij časa ko boš drsela navzdol, težje se boš ustavila. Sama si že sprevidela nesmiselnost svo- jega položaja ker postavljaš v nevarnost svojo bodočnost in bodočnost ene dru- žine. Se ti ne zdi, da je to velika cena za nekaj ugodja, ki ga čutiš ob svojem šefu. Predlagala bi ti, da se najprej z njim temeljito pogovoriš, da boš vide- la, kako on mi.sH na vajino razmerje. Je to samo fiirt in bežna avanturica, ki bo minila? Najprej to doženi, po- tem pa ukrepaj sama. Ce je med vama resnično pravo ljubezensko doživetje, potem se zmenita, kako bosta živela naprej, če pa se izkaže, da so to samo kratkotrajne muhice tvojega šefa, pa ti svetujem, da si hladnokrvna in temu primerno tudi ravnnš. NATAŠA MAMA IN NJENE PRIDIGE Hodim v zadnj,i razred osemletke, ne- kako pred dvema letoma so se mi za- čela pojavljati različna vprašanja. Na nje ne vem odgovora, moti pa me zla- sti to, da se z mamo ne morem pogo- voriti. Mama je tudi zoper današnjo modo in ne mara fantov z dolgimi las- mi. To me 25elo moti in zaradi tega se prepirava. Kot vsako dekle bi bila ra- da tudi jaz modema, se pa ne mislim zato nič spremeniti. Mama me tudi ne pusti, da bi odšla k prijatelj:ici, ker jo po njenem mnenju sploh ne potrebu. jem, saj mi je lahko prijateljica ona. Vendar sem izgubila vse zaupanje va. njo in me noče razumeti. Zelo si že- lim nekoga, ki bi me spodbujal k uče- nju in mi svetoval. Z mamo se ne mo- rem pogovoriti, kaj bi rada, ker me ne pusti do besede in vselej začne s svojimi pridigami, ki sem jih sita do grla. TONČKA DRAGA TONČKA, kar zadeva modo, se moraš ravnati po neki pametni zlati sredini. To, kar je lahko primerno za mesto, je či.sto ne- mogoče za deželo. Drži se pravila, da boš okusno in solidno obleče5uO letnik 70, nevozen 25.000,00 11. Hidravlični nakladalec HIAB 501 10 000,00 12. 7 kom avtoplašči, rabljeni 921,00 13. Kamion TAM 6500 vozen, letnik 70 30.000,00 Dražba bo dne 22. marca v CELJU LAVA 6 ob 8. uri Udeleženci morajo plačati pred di-ažbo 10 odst. po- le^ od izklicne cene. Traktor se proda .ikupno s postavkami 2, 3, 4. Kamioni se prodajo le skupno z nakladalci, avto- plašči in enoosno prikolico. Ogled predmetov nožen vsak delovni dan od 8. do 12. ure. ZA MAJHNE SVEČANOSTI Ob nekaterih manjših svečanostih, kot je obisk gledališke predstave, svečane otvoritve in podobno, najbrž vsaki od nas manjka v garderobi tako imenovana mala večerna obleka. To je elegantna, če se le da večno modna in aktualna obleka, ki jo lahko oblečemo ob najrazličnejših priložnostih. Najprimernejše so obleke v srajčnem kroju, ki prav nikoli ne zastari. Da bo elegantnejša in boljša, izberemo zanjo tkanino kot je svilen jersey. Takšna obleka potrebuje morda samo še pri- meren dodatek in oblečemo jo lahko tudi v večernem času. Mala večerna obleka s pečatom letošnje mode pa je dvodelna, pri kateri je zgornji del v kimono kroju narejena bluza z velikim puli ovratnikom, prav tako primerna ob vsakem dnevnem in večernem času. I št. 10 — 10. marec f977 NOVI TEDNIK — stran 17 rokomet PRVI DEL NAČRTA USPEŠNO IZPOLNJEN ciolgo ni bilo leknoova- j^ie v naši naoboljši roko- metni l-i^i tako napeto in povsem izenačeno icot prav letos, ko v njej ponov- jjo po nekajletnem premoru nastopajo kot edini predstav, niki Slovenije Celjani. Vode. ^ ekipa bjelovarski l^arti- gaji ima po šestnajstem ko- lu 22 točk, zadnja (Dinamo pančevo) pa 10. Vrhnja gne. traja nekje do šesitega oatroma sedmega mesta. Oeljan! so trenutno na osmem mestu m imajo 15 točk. V soboto so doma vi. soko premagali zagrebški Medveščak (30:22) in tako iz- ix>lnili polovico prejšnji te- den zastavljenega plana, da morajo obe tekma dobiti. Proti Medveščaku so uspeli, 2idaj jih čaka Metaloplastika iz Saboa, Ekipa, ki je tre- nutno šesta. Oljara so proti gostom iz Zagreb« zaigrali dobro, čeprav so še vedno vidne pomanjkljivosti. Ven. dar bolj kot to je zaskrb. ljuj,oče nekaj di-ugega. Vsi direktni nasprotniki za rep lestvice namreč iz kola v kolo presenečajo ;n zmagu- jejo! Tako ne prihaja do no- bene razlike, ampak do čud- ne zgostitve! Boj bo v letoš. nji sezoni resnično neizpro. sen do kraja, vendar upamo, da ga bodo Celjani zmogli. Počasi se nekateri ključni igralci vračajo v formo in če bo šlo vsaj nekaj odstot- kov pod sto po planu. T. VRABL Za zaključek sezone še dober hokej v Mestnem parku! Z leve Bratec, šmerc, Komadina in Senica (9). Fnto T. Tavčar Kmalu s<- lx» ^li«-!« lekmovatije v republiški rokometni ligi. Minerva ii. Griž, ki Urugo leto nastopa v tej ligi in ki ima velike želje, da .se čimprej uvrsti v višje tekmovanje — II. iv«zno ligo, je bila v teh dneh na pripravah v Rovinju. Poslali so nam pozdrav, mi pa jim želimo, da bi se po dobrih pri- pravah še bolje uvrstili Torej bv.ala m pozdrave in 6imboljši aspeh! tv 30-letnica hdk celje ŽETEV JE BOGATA MEMORIALNI TURNIR JANEZA KOKALJA Ob koncu letošnje zimske sezone v Mestnem parku so pri Ha>K CJelje pripravili sklepne prireditve. Od petka do nedelje bo v Celju »Me- morialni turnir Janeza Ko- kalja«, na katerem bodo na- stopili hokejisti Kranjske go- re in Medveščaka. Predstavili I>a se bodo tudi številni dr- salci in drsalke umetnostne- ga drsanja. Skratka, pri HDK {^Ije nameravajo na svečan način proslaviti svoj jubilej. Tehnični vodja HDK Olje, sekcije za hokej na ledu, Ivan Zorko, nas je seznanil s hokejskim programom; »Povabili smo ekipi Kranj- ske gore in Medveščaka. To sta sedaj najmočnejši doma- či ekipi, ker so igralci Jese- nic in Olimpije na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Po- vabili smo še Švicarje in ita- lijansko ekipo Braniš. Toda pogoji, ki so jih postavili Švi- carji so bili nesprejemljivi. Škoda! Vsekakor bo tridnev- ni turnir imel dovolj visoko kakovostno raven. Program bodo dopolnili tudi naši mla- dinci in pionirji. Celoten tur- nir pa je posvečen našemu nekdanjemu članu Janezu Kokalju.« Drugi del programa pri- pravlja trener umetnostnih drsalcev Mitja šketa skupaj s sodelavci, številni mladi umetnostni drsalci, večkratni pionirski republiški prvaki, bodo pripravili pravo revijo na ledu. Prijateljem športa v Olju želijo predstaviti reziil- tate svojega dela. Samo društvo pa bo imelo tudi svečano proslavo ob 30- letnici in delovno konferen- co. Izdali bodo tudi poseben almanah, ki ga bodo lahko dobili prijatelji športa skupaj z novimi klubskimi značkami. J. KUZm .Na območju celj.ske nogo. inetne regije so že začeli s pokalnim tekmovanjem za i novo sezono. Kladivar je pre- magal JLA s 4:0 (strelci Do brajf 2, Kokotec In Sivka), Olimp ()jM>karja (Ljubečna) 7:2 in Žalec V^ojnik po stre- ljanju enajstmetrovk 8:7 (v regularnem času je bil re- I tultat neodločen 3:3). .vxx Iz hale Golovec se je ja. vil Tone Goršič in nam po- ■ sredoval naslednje vesti: Ženska rekreac ja je dobro .stekla, saj se je udeležuje IXJ petnajst žensk Razgi- balne vaje so vsak ponede. Ijek od 19. do 20. ure. V na- slednjih dneh pričakujejo, da se bo število udeleže^ še povečalo .XXX v hali (lolovec priprav. Ijajo turnir v malem nogo- za »stare ase« nad 40 let. Prijave spre.jemajo v ha- li, turnir pa bo med 16. in 31. marcem Ob tem bi lah- ko zapisali: pridite mladi, da boste videli, kako se .je igral dober nogomet brez raču- nice! XXX Ob dnevu žena so pripra. vili v hali CJoIotcc turnir ^■enskih ekip v odbojki. Na- stopilo je šestnajst ekip, ®nagai pa je Ingrad pred Kovinotehno, SDK, LB. Oš Štore, železarno Štore, In- terevropo, Ja\-nimi naprava- J^i itd. Organizator je naj. "^lišim čestital tudi z na- i?eljTii. Lepa pozornost! .\xx V ponedeljek in torek (14. 15. marca) bo v Cel.iu na pripravah mladinska roko niPtna reprezentanca SFR.I, ' se pripravlja za nastop "a svetovnem prvenstvu na ■^vedskem. v reprezentanci ""Sta tudi člana Celja Ivezič Anderluh. Oba popoldne Y bodo mladinci odi.grafi »ening tekmi s celjskimi ro- ■^"metaši Xova priložnost! \xx vrata.r Zden- Zorko na vso srečo ne g* Odšel služit TOjaški rok ^aj, temveč šele maja. Je vsekakor ohrabrujoče celj.5ke rokometaše, kate- V riadaljevanju tekmoana. nja v prvi zvezjni Idgi čakajo še težki boji. Trener Tone Goršič pa je ob prihodnjem srečanju proti Metaloplastiki doma izjavil, »bomo zmaga, li!« Takšnih izjav smo vese- li, celotna ekipa pa je že proti Medveščaku pokazala, da je zmožna še več, kot je njen trenutni položaj na lestvici. Zdrav optimizem je vedno dobrodošel! XXX atleti Kladivarja so dosegli nov uspeh in to na držav- nem prvenstvu v krosu, ki je bilo v nedeljo^ v Kragu. .}evcu ICkipno so osvojili drugo mesto za Sarajevom, med posamezniki pa je Zvonka Blatnik (na sliki) ponovila lanski uspeh in po- novno osvojila pn'o mesto med mla.jšimi mladinkami, Ukif pa je bil tretji med člani. Tudi ostali so se do. bro odrezali, kot Lisec, La- zič, Poteko, Bunderla .. . Izreden uspeh so dose.gli tudi Velenjčani, saj ,je Sver- čeva zmagala med članicami in IMiklavžina med mlajšimi mlatlinci. Blatnikova, Ukič, Lisec, Sverčeva in Miklavžina imajo realne možnosti, da bodo jugoslovanske barve zastopali na letošnjem balkanskem prvenstvu v krosu. Želimo Jim veliko uspeha! XXX V poča.stiteV dneva žena so pripravili tudi tekmovanje za ženske ekipe v streljanju, kjer je nastopilo sedem ekip s 23 posameznicami. Zmaga- la je Alenka Jager pred Ga- brielo Špreicer, Lidijo Kav- ka, Hiido šlogar, Katico Iva. čiič itd., med ekipajni pa so bile najboljše predstavnice SD Kovinar štore pred Cin. kamo, Metko itd. Nov do- kaz, da ženske nimajo do- brega samo iezika .. . XXX rudi po tretjem kolu v občinski strelski ligi vodijo strelci Celja pred SD Tempo, SD Kovinar in ostalimi. !Vfed posamezniki je še vedno v vodstvu Tone Jager preti Jo- žetom Jeramom, Ivanom Ko- čevarjem, Poidetom Terža- nom. Jožetom Štrajherjem, Marjanom Dobovičnikom, Vi- li.jem Dečmanom itd. XXX v letošnja interligi celjski šahisti niso ponovili lanske- ga uspeha, ko so bili prvi. Po zadnjem porazu proti Styrii v Gradcu (zmagala sta Pertinač in Studnička, remi- zirali pa Bervar, Jazbec in štrajher) so osvojili komaj četrto mesto. Niso vedno sa. mo uspehi ali tudi med je včasih .grenak! XXX Pred zadnjim kolom v re. gijskem moštvenem prven- stvu v severni ligi vodijo Žalčani pred Velenjem, Šem- petrom, Nazar,}em Polzelo in Preboldom Zmagovalec .se bo srečal z zmagovalcem južne skupine (Šentjur), ta pa kasneje z zmagovalcema Rudarja iz Trbovelj in Ko- roške za vstop med osem na.jboljših v Sloveniji, Žalča- n| fn Sent,jurčani so na po. tezi . ., Upajmo, da uspešni! XXX Na občinskem sindikatoem prvenstvu Celja v smučanju, ki je bilo na Golteh, je na. stX)pilo prek ."SOO smučarjev in smučark. Zmago^^alci: pri članih Ljubo Jovan (Mene), pri članicah Marjana Rojnik (Nivo) in pri Rt.arejših čla- nih I>ominko Uršič (Toper). Med dejavnostmi; družbene dejavnosti DPO, 9to.ritvene dejavnosti Kovinotehna, pro- met in zveze Izletnik, grad. beništvo Nivo in industrija .\ero. Zbrali: JOŽE KUZMA TONE JAGER PRANCEK PUNGBBSIČ TONE VRABL tks REGIJSKI ZBOR ANALIZA REPUBLIŠKE ZVEZE Na pobud.o ZTKOS je bdi v Celju regijiski posvet z de- legati občin^sikih zvez telesno- kulturnih organizacij celj- skega območja Predstavniki iz celjiske i-e- gije so osvetlil; uresoiče^-a- nje politike ZTKOS in nje. nih organov v posameznih občinah in pn tem tudi omenili, da so določeni do. kumenti preveč splošni, brez konkretnejših stališč tako za uveljavljanje množičnosti, še posebej pa za razvoj kvali- tetnega športa. Republiška zveza telesno- kultumlh organiizaoij je raz. deljena po principu RK SZDL na 13 regij v republiki in verjetno bo potrebno v t^ okvirih razvijati tekmovalne skupnastii, ki pa ne morejo biti iz različnih vzrokov za vse športne panoge enake. Težko jih bo tudi glede raz. vitosti šolstva, števila šol in učencev in organizacije re- publiškega zavoda za bistvo po organizacijskih enotah uskladiti z delom enotnih tekmovalnih .skupniostih po regijah ObZTKO. Tu bo tre- ba pokazati v prehcdnean obdobju dobro mero fleksi- bilnosti in smotrnega pove. zovanja v dobro napredika telesne kulture v vseii nje. nih poja^vnih oblikah. Ob vsem tem ne kaže trenutno razbijati zaradi dela s selek- cijami in združevanja šport- nikov v večjem številu občin v enotna združenja že usta- ljene amaterske športne klu. be in društva, ki so trenut. no garant napredika v kvali- tetnem športu s svojimi iz- kušenimi organizacij'Skimi in strokovnimi kadri. Vse boilj pn prihaja v ospredje čas, ko se bo treba tudi v celj- ski regij,\ pogovoriti o regy- skih centrih za posamezne športne panoge in igre, pred- vsem tem ne kaže trenutno strokovnih kadrov v regijisk strokovni svet. Te odločitve bo treba sprejeti v najkraj- šem času in v prih'->dniie v teh okvirih uravnavati po- litiko raz\'Oja kakovostnega športa v celjski regiji Na posvetu, ki se ga iii^o udeležili predstavniki kar treh občin (Velenje, Mozirje in Šentjur), so izvolili tudi tri delegate za bližnjo .skup ščino ZTKOS. K . JUG MNOŽIČNO SMUČANJE NA GOLTEH Na Golteh, kjer so še idealne snežne razmere, so se v zadnjih dneh zvr- stile množične smučarske prireditve in tekmovanja. Na regijskem prvenstvu osnovnih šol v veleslalo- mu, ki je odločilo o se- stavi reprezentance za bližnje republiško prven- stvo v Kranjski gori, je nastopilo nad 100 izbranih mladih smučarjev. Razve- seljivo je, da so si naj- boljša mesta razdelih smu- čarji iz mozirske, velenj- ske, žalske, celjske in za- savskih občin, kar priča o kvalitetnem razvoju smučanja v širšem prosto- ru. Najboljši pa so bili: Cicibanke — Cigale (Mo), Baš, Spolenak (obe Zagorje), Kralj (2a), Rob- nik (Mo). Cicibani — Znidar (Zag.), Zakršnik (oba Ve), Širše (Trb), .škrabej (Mo). Ml. pionirke — Pečov- nik (Ve), Oblak (ža), Ce- sar (Ve) in Urank CMo). Ml. pionirji — Stoklas (Trta), Jagrič (Ce), Rajšek (Trb), Melanšek (Vel). St. pionirke - Jagrič (Ce), Trampuš (Zag.), Lampe (Ve), Rak (ža). St. pionirji — Klakočar (Ce), Kragl (Ža), Polovič, Fazarinc (oba Ce). Vsi imenovani bodo na- stopili na republiškem pr- venstvu v Kranjski gori. Cinkarna Celje pa je pred dnevi organizirala trim smučarsko akcijo na Zatrniku na Gorenjskem, kjer je nastopilo 63 smu- čarjev. Vsi so si priborili trim smučarsko značko. Ob povratku pa so še izvedli plavanje v pokri- tem bazenu Golf hotela na Bledu. Na Golteh pa so v teh dneh še množične smu- čarske šole v naravi celj- skih osnovnih šol. košarka USPEH KOŠARKARJEV CELJA Zavesa je padla. Odigrano je bilo zadnje kolo prven. stva v II. ZKL — zahod, v katerem pa Celjani niso odi- grali tekme v Kranju. Po za- petljajih pri ixjihovean odho- du iz Celja, ko se niso mogH odpeljati z naročenim pre. voznim sredstvom, so v hi. trici uredili prevoz z oseb- nimi avtomobili. Zastonj so Celjani pnSIi v Kranj, saj na igrišče ni bilo obeh sodni- kov — eden je manjkal in tako je bila tekma preložena na četrtek, 10. marca. Ne glede na ta zaplet lahko ob drugih rezultatih zadnjega kola, kjer je bil zlasti po. memben izhod srečanja ši. benik : Maribor, so CJeljoni pristaili na častnem 8. mestu v tej zahtevni Mg;. Status drugoldgaša v ZKL je bil s tem ohranjen za Celjane tudi v priliodnjem letu. .Ana- lizo o nastopih Celjanov bo- mo objavili v prihodnji šte- vilki. Sedaj velja le omeniti, da so Mariborča.ni z zmago sredi šibenika ohranili Ctelja. nom osmo mesto v II. ZKL. zahod. Tako bo tekma med tednom med Triglavom tn Celjem le prestižnega znača- ja kot derbi med prvakom in drugouvrščenim moštvom K lanskega republiškega pr. venstva. V medobčinski zimski član- ski ligi so bili v Clelju naj- bv/ijši košarkarji C!elja pred štoinmi, Šentjurjem in Ve- lenjem. K. JUG 18. stran — NOVI TEDNIK 6t. 10 — 10. marec 197? I št. 10 — 10. marec f977 NOVI TEDNIK — stran 19 indija v očeh turista STARI IN NOVI DELHI POSPRAVLJENO, A NE ODPRAVLJENO BERAČENJE Pi^estoilnica Indije ima 4,2 milijona prebivalcev in je sestavljena iz starega in no. vega mesta. Staro mesto ima izrazite vzhodnjaške četrti, ozke ulice z bazarji, templju in mošejami, ki se bistveno razlikujejo od novega ali New Delhija, ki je začel po- spešeno rasti šele po letu 1931. Središče mesta je okrog, la stavba parlamenta s pa- lačo predsednika republike in raznimi ministri. S svoji- mi širokimi ulicami, ogrom- nimi parki polnimi zelenja in rož, igrišč za golf, moder- nimi hoteli in hišami ima Delhi premer nad 80 km. kar je približna zračna razdalja od Kranja do Novega mes-ta. V modernem delu mesta so tu- di diplomatska predstaivništva tako rekoč vseh držav sve- ta. Ob krožni vožnji smo se peljali tudi mimo veleposla- ništva SFRJ, kjer je na dro- gu rahlo plapolala naša za. stava. Ogledali smo si tudi spominski prostor, kjer je po atentatu. 1. 1948 bil sežgan oče nove Indije, državnik in filozof Mahatma Gandhi. Le- po spominsko obeležje že polnih 28 let dnevno krasi sveže cvetje. Po upepelitvi njego^vega trupla so pepel spravili v tri žare ter ga na- to raztresli v sveto reko Gan. ges, v smeri Meke in Betle- hema, kar pomeni, da je bil Gandhi zelo strpen do mu- slimanske in katoliške vero- izpovedi, čeprav je bil Hin- dujec. Najvažnejše Gandhije- vo načelo je bilo: ))Iskanje resnice, brez uporabe sile!« Gandlii je popeljal indiijsko ljudstvo v odporniško giba- nje proti Britancem brez na- silja in leta 1947 tudi zma- gal. Najugodnejši čas za obisk severne Indije, kjer smo bi- li mi, je od novembra do februarja, ko je podnebje za nal Evropejce najugodnejše in je podobno našemu po. letju. Vseh 8 dni, ki smo jiih preživeli v Indiji konec no- vembra in v začetku decem. bra, je bilo sončnih, dnevne temperature so se gibale oko- li 25 stopinj C in smo ves čas nosili srajce s kratlcimi rokavi brez suknj.ičev in lah- ko obutev. Nenehno pihlja prijeten vetrič iz smeri Hi. malaje, nočne temperature pa padejo do 10 stopinj C. Ko se začne v aprilu poletje s temperaturami okoli 45 sto- pinj C in se začne monsunsko deževje, je s turizanom ko- nec. Ob avtobusnih vožnjah iz letališča v mesto in po me- stu smo opazovali razna cest- na dela in dela na mnogih gradbiščih. Vtis, ki se ga ni- smo megli znebiti, je bila masovnost — povsod je . kar mrgolelo delavcev, nikjer pa nismo videli kakih žerjavov, buldožerjev, dvigal itd. Vsa težaška dela, ki jdh pri nas opravljajo stroji, opravlja tam človek. Naš indijski vo- dič, po poklicu arhitekt, ka je doštudiral v Hamburgu in je seveda govoril nemščino, riain je pojasnjeval, da za. enkrat mehanizacija pri njih ne pride v poštev, ker imajo dovolj in še preveč delovne sile in bi bila ista ob upo- rabi mehanizacije brezposel- na — kar bi pomenilo še večji socialni problem. Ves material od cementa, peska, betona, apna itd., znosijo v košarah na glavi, orodje sta pa kramp in lopata, še sa. mokolnic nismo videli — ver- jetno jih štejejo že k meha. nizaciji ... Prav ista slika se nam je nudila na poljiih, kjer se vse opravlja ročno, brez traktorjev in drugih poljedel- skih strojev. Po ogledu Gandhijevega spominskega obeležja je sle- dil ogled Red Forta, po na. še rdeče trdnjave, to je pa- lače indijskih vladarjev, ki so jih naaivali moguli. To palačo je od 1. 1639 do 1648 gradiiil mogul Jahan iz ixieče. ga peščenca, notranje stavbe pa so iz belega marmorja, na katerem so čudovite in- tarzije z drugobarvnimi mar- morji in polžlahtnimi kam. ni. V avdienčni dvorani z iz- rednimi mavrsko-gotskimi lo- ka je stal prestol ali tron velikega mogula, to je bil svetovno znani pavja tron, ki' ga je 1. 1739 perzijski kralj ali šah, kot mu tam pravijo, odpeljal z drugimi dragoce- nostmi kot vojni plen v Per. zijo. Povedali so nam, da so zmagoviti Perzijci na 7400 to- vornih živalih odnesili iz In- dije . dragocenosti v vredno, sti 19 bilijonov dolarjev, če si boste kdaj ogledali perzij. sko zakladnico v Teheranu, vedite, da so skoraj vse tam. kajšnje dragocenosti iz In- dije. Na dveh zunanjih lokih palače je znameniti perzijski napis: »če je kje paradiž na obličju te zemlje, potem je to tukaj, tukaj, tukaj!« (Se nadaljuje) piše ernest rečnik (2) 125/sekunde Foto: D. \Iedv( po boksarski reviji v velenju KRONA OSTALA ZLATA MATE PODARIL 10.000 DIN ZA SPOMENIK Velika predstava v velenj- ski Rdeči dvorani je konča- na. V anale je odšla z ozna- ko, da je Ivlate Par lov v njej med osemnajstimi profesio- nalnimi nastopi zabeležil šest- najsto zmago in to prvič uradno pred slovenskim ob- činstvom (v veliki večini, če ne prištejemo še televizije). Velenjčanom je brez dvoma (kljub vsem pripombam) uspel podvig, vreden pohva- le in občudovanja. V rudar- ski kraj so uspeli dobiti ev- ropskega profesionalnega bok- sarskega prvaka (amaterskih naslovov od državnih do sve- tovnih prvenstev ne bomo po- novno naštevali) Mate Par- lova, doma v Puli, sicer pa študenta tretje stopnje eko- nomije, kar pomeni, da bo čez tri do štiri leta postal magister! Torej v tem pri- meru ne gre samo za boksar- ja, ampak za človeka, ki ve in tudi to izpeljuje na večih področjih enako uspešno. Mate je tudi v Velenju us- pel, čeprav nasprotnik, Fran- coz Poncelet, ni bil slab. Na- sprotno! Mate pa tudi ve, da ga že 25. marca čaka še te- žavnejši nastop in to proti bivšemu evropskemu prvaku Italijanu Adinolfiju. Mate mu je naslov odvzel v Beogradu, zdaj se bosta pomerila v Ri- mu ... Računi še niso čisto poraTOani, vendar upajmo, da bo zmagalo znanie, moč in srce, ne pa zaplotniške mahinacije, ki jih je v pro- fesionalnem boksu vse polno. Ce jih ne bi bilo, tudi ne bi prišlo že zdaj do tega sre- čanja, ki je »padlo« kot z neba!!! No pa to je tema za druge. Mi raje povejmo to, kar smo doživeli z Matom. Predvsem je proti pričakova- nju resnično skromen, ne podcenjuje nasprotnikov, ve- liko dela in naporov vlaga tako v šport kot v študij. Skratka, je garač, ki ve, ka- ko je treba delati, da uspeš. Po velenjskem nastopu pa moramo povedati še nasled- nje: Mate je prispeval star milijon dinarjev za Titov spomenik, ki ga bodo letos. 25. maja, odkrili v Velenju. Drugo: navkljiib obljublje- ni visoki kvaliteti celotne re- vije je bil prvi del slab, po- prečen. Tretje: vstopnice so bile predrage, kar je bil dokaz, da jih ljudje niso pokupili že prve dni (kot je organizator pričakoval), ampak so jih zadnja dva dneva prodajali po močno znižanih cenah. To pa ni odnos do tistih, ki so jih kupili že prej. Tradicija za boks v Sloveniji pač ni takš- na, kot nekje v drugih repub. likah in zato je vse skupaj le bilo malce prepotentno za- stavljeno ... Četrto: Velenjčani so kljub temu. četudi situacije finanč- no niso izvozili, veliko pi dobili in petič: naj bo tako ali di gače, Matova krona je os ta zlata. Do 25. marca zagoto^ potem pa bomo videli. Ž6 mo, da bi sijaj ostal! Iz Velenja poročaj TONE VRABL, DRAGO ME VED, ki je slikal in LOJi OJSTERŠi DROBNE IZ RINGA Največ kart s« prodali v sob to (po znižani ceni!), najmanj v .56. poslovalnicah Kompasa; Najbolj nesrečen je bil velenjs župan Nestl Žgank. ki si /.ara Srii>e ni mogel direktno ogledJ dvoboja. Komaj ,je dobil dov Ijenje zdravnika 1'ijavža, da laliko pripravil sprejem v hote l'aka pred dvobojem, \ztrajno! Posebno dežurstvo so imeli i" riborski »bok.sarji«. ki so mori |M)pravljati in utr,jevati ring. i terega so posodili za dvoboj. 1 je namreč med dvobojem v tež kategoriji (Zenon : iviistinho) P l)ustil in ,(e bilo vprašan,je. ' bo zmo.gel edino »tempirano« i*® bo med 1'arlovom in 1'onceletoi Vse .se je sreč no končalo . . . V Velenju je "iiila tudi sel« tarka švicarske boksarske zvf' Hotela se je slikati z Matom, f šla je zastonj, saj ji je Mate <'}, uspeli dvigniti današnjo proizvodnjo na 3.000 do 8.000 ton amoniaka letno. S takšno proizvodnjo »do. ma« je možno veliko var- čevanje v transportu m po^^praševanje za gnojili se bolje prilagaja potrebam poljedelstva in ponudb proiavodnje. (Z MALEGA RASTE VELIKO Kitajska je leta 1975 pri. dobivala 63 milijonov ton železove rude in v istem letu proizvedla 25 milijo, nov ton jekla. Tako so Kitajci drugi na svetu po proizvodnji je. kla, za Sovjetsko zvezo in pred Združenimi državami Amerike, v zadnjih letih je čutiti tudi stabilizacijo metalurške proizvodnje. Tudi na tem področju po. znajo Kitajjci diva tipa — male tovarne in ogromne komplekse industrije. Majhne in srednje je. klarne so postavili v bliži. ni radnikov železa ali pre. niogovnikov ali velikih križišč. Te so nesposobne proizvajati končne izdelke. Toda za potrebe velikih podjetij Kitajci vedno več kupujejo topilniško opre. mo v Zvezni republiki Nemčiji. Razen velikih rezerv že. leza razpolagajo Kitajci z ogromnimi rezervami tung. srama in ma.ngana. Tako je samo na njihovem oze- mlju 80 odstotkov znanih svetovnih rezerv tungsra. ma. Letna proizvodnja znaša 8.000 ton in od tega izvažajo 3.000 ton. Mangan izkoriščajo v pretežni meri cioma (90 odstotkov), med. tem ko ostane za izvoz na Japonsko 100.000 ton. Pro. dajo antimona v tujino so občutno zmanjšali. Toda, Kitajska nima do. volj bakra. Lastno proiz- vodnjo cenijo na približ- no 150.000 ton in z njo ne morejo zadovoljiti vseh potreb. Zato so seveda ve. zani na uvoz. Tako je tudi z aluminijem, letna proiz. vodnja 200.000 ton ne za- došča za lastne potrebe. Kitajci so prisiljeni uvaža, ti krom in nikelj. Kljub tem zadnjim šte- vilkam pa lahko ugotavlja, mo, da je Kitajska boga- ta z rudninami. Toda, po. trebno bo še v večji meri pristopiti k njihovemu iz- koriščanju in uvoziti več opreme, da bodo postali »velika socialistična indu. strijska država«, kar je »volilo« ču En Laja pred smrtjo. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjice. Šentjur, Šmarje pn Jelšah in Zalec - Uredništvo; Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, Naročnina in oglasi: Tr? V. kongresa 10 - Glavm ui odgovorni urednik: Bojan' Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Ba žič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Soničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- sek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo " Cena posamezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 63 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601-20012 ČGP »Delo« Ljubljana — Tel-?fcn: 22-3e9, 23-105, oglasi in naročnina 22-800.