121. štev.
PavSalnl franko v državi SHS.
V Liubllani, v petek 28. mala 1920.
Posamezna Stev. 1 krono.
Leto IV.
Iihaja razen pondeljka ■n dneva po prazniku vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61., Učiteljska tiskarna.
dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1'60. večjem naročilu popust.
Glasilo jugoslov. sodlalno - demokratične stranke.
Telefonska St. 312.
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 180, za pol leta K 90, za četrt leta K 45, za mesec K 15, Za Nemčijo celo leto K 216, la ostalo tujino in Ameriko K 240.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljam, Frančiškanska ulica št. 6/1, Učiteljska tiskarna.
Nobenih sovražnikov se ne bomo bali!
Politični in gospodarski boi, ki g;i vodimo zadnie čase na vse strani, je sola v proletarskem boju. V tem boju šolamo vsi. če pomislimo, kako jflpo so se pričele razvijati naše poli-n*ne in strokovne organizacije po 'Hiirkghovi eri, nas navdaja ta razvoj l veseljem in zadoščenjem. S po-nosom gledamo na razvoj, s ponosom na uspehe, ki so iih naše organizacije in zaupniki izvojevali sicet polagoma, a vendar korak za kora-*0m. Lahko rečemo, da do zadnje že • ^zničarske stavke ni niti ene naše P°dvzetje, ponesrečilo. K tem zrna-v\atn, ki so krepile našo moralno lran in zbujale pogum, združen z ‘tzsodtiostjo. ie pospeševala v pr\ i vrsti naša sloga in naša dosledna di-Sc*Plina, ki je ni v nobenih drugih or Sanizacijah kakor v naših. Doseda-nje aelo in uspehi naših organizacij {L®1? Potriu}ejo, da smo na pravi poti.
j*1. sni°’ da sl proletarijat ob ,inl » . svojih organizacij izboljša svoj poiozai kolikor je to mogoče v danih lazmerah, hoteli smo. da delavstvo suozna socijalizem se uživi vanj in deluje zanj. To pa ni delo enega dne, enega leta in tudi ne delo desetih let Proletarijat in njega organizacije se morajo vzgojiti, priboriti si nov svetovni nazor, da smatrajo socijalizem za svojo vero in rešitev..
Nad vsem tem delom in uspehi S'j postajale meščanske stranke ogorčene in ljubosumne. Pričele so boj z nami in proti nam, ne proti nam posameznikom. ampak indirektni in direktni boj proti našim organizacijam na ta načini, da so blatiie na prav nepošten mačin vplivnejše sodruge, skušale škodovati delavstvu pri mezdnih gibanjih itd. Ostudni boj so pričele proti nam. ker so mislile, da se dajo delavske organizacije, ki so zgrajene s trudom delavstva razbiti z obrekovanjem, oslabiti z bajkami o izdajstvih in podobnimi stvarmi. !n ni se jim posrečilo!
Ne smemo pa misliti, da je tega boja proti naši stranki in organizacijam že konec. Boj se bo nadaljevat
in v tem boju zahteva naša delavska ! čast, da ostanemo trdni, složni ter da ! tudi postavimo svojega moža v obrambo naših svetinj.
V zadnjem času se proti organizacijam mnogo intrigira: ne v organizacijah. ampak od zunaj prihaja ta strup. Kje ima svoj izvor, ne ve nihče ; vemo pa, da se v delavsko gibanje, kadar se razvije, pritepejo povsod agenti provokaterji, ki jih plačujejo delavski sovražniki, da zapeljejo delavstvo v neslogo, da razširjajo lažnjive vesti ter s tem zanašajo prepire v organizacije. Tako je bilo v osemdesetih letih že v Avstriji na Slovenskem. Ko je postajalo nevarnr. za te ljudi med delavstvom, jim je dala avstrijska vlada denar, dasi so prej igrali anarhiste, da so se odpeljali v Ameriko. In danes moramo še bolj paziti na to, komu zaupamo!
V tem boju je v *prvi vrsti naša dolžnost, da razširjamo delavsko ča sopisje, zlasti dnevnik »Naprej«. Klerikalci imajo povsod svoje liste. Naj-ostudneje pišejo proti nam in Ijudj? to čitaio in verujejo najgrši laži. Enako kakor je razširjeno klerikalno časopisje. bi se moralo razširiti v vs?i-ko rodbino tudi naše časopisje, da ljudstvo spozna resnico Vrhutega pa mora zavladati v naših organizacijah ona disciplina, ki smo je bili vajeni prej. Le v disciplini je moč in to moč potrebujemo za - dobrobit proletariata. Polten človek pride v organizacijo in sodeluje v njej, nepo-štenejak ruje proti njej zunaj.
Zavedajmo se. da je v teh kritičnih časih, ko se bližajo volitve, delo za organizacije, slogo in disciplino med delavstvom najpotrebneje, naj-nujneje ter da noben socijalist tega dela ne sme ovirati ali ga izpodkopavati. Kdor ne dela v tem zmislu, ni socijalist, pa naj bo Peter ali Pavlj Mi stojimo na načelu* proletarci, združite se!
Združiti se moramo, ker nam grozi sovražnik in ker se bojujemo za socijalizem.________
Zadružništvo in mezdni boji.
List »Prosveta«, eden najboljših slovenskih dnevnikov v Ameriki, Jl: dosedaj objavil že celo serijo člankov, tikajočih se zadružništva (konsum-nih organizacij) Prosveta« je glasilo na jyečj e Jugoslovenske podpor-Ne. ^rokovne) organizacije, (Slov. J) ?,v-‘ne Podporne Jednote: S. N P. fiieV * Se 2 vso vnen10 trud* vzgojiti u,arheriškiini Jugosloveni smisel oa skupnost v političnih kakor tudi "(JSPodarskih organizacijah. Osobito na poslednje polaga veliko važnos*, K temu vprašanju pa piše:
Kako stahsče naj zavzamejo za-družne organizacije 2 ozirom na azne stavke^ delavcev za izboljšanje njih položaja.'1
Zadružništvo ie takorekoč gibanje materijalno izkoriščanih delavcev. Zadružništvo se ie pričelo razvijati le v onih krajih, kjer so bil; delavci brezmejno izkoriščani oj strani privatnih trgovcev, od strani Privatnih interesov. Kjerkoli pa delavci niso občutili silnega izkorišča nia od strani privatnih trgovcev, ss zadružništvo ni pojavilo, vsaj :z srede delavcev ne. Pri razvijanju zadružništva pa igra tudi . izobrazba delavcev veliko vlogo in želja po organiziranju. Tako n. pr. opazimo, da se zadružništvo najbolj razvija v onih industrijskih krajih, kjer so delavci izobraženi in kjer so že stro «ovno organizirani. In to je resnica Ako so delavci strokovno organi? i-rani» se kmalu organizirajo tudi v zadružni organizaciji. Izobrazba pa v*"® ^ obeh slučajih veliko in zeb; va..n0 ulogo. Kjer pa delavci niso ^rokovno organizirani, se tudi ne norejo organizirati v zadružništvu, ^er ne vedo ceniti pomena organizacije. Kjerkoli se je ustanovila za
družna prodajalna, opazimo, da so bili ustanovitelji iste Strokovno in tudi politično organizirani delavci. In čim bolj trdno so delavci strokovno organizirani, tem bcljšc^vspeva zadružna prodajalna. Piipeti se tudi, da slučajno velepodjetniki ali kapitalisti ia srednji sloji delujejo z zadrugami. toda ne iz onega namena, is katerega delujejo organizirani delavci. Pivi delujejo radi sebičnosti ln dobičkažeiljnosti in iz raznih zavratnih, a tajnih namenov, dočim zadnj. deluieio v zadrugah 'v/, poštenih namenov, da si opomorejo v sedanji veliki draginji vseh življenskih potrebščin. Akoravno je takorekoč te oretično zadružništvo nerazredno gibanje, je praktično gibanje delavskega razreda, gibanje organiziranega delavstva, in boj zadrug se mora imenovati boj organiziranega delavstva za izboljšanje delavskega položaja. Kajti zadružniki so se organizirali v ta namen, da vodijo boj proti vsem ljudskim izkoriščevalcem, vt-lepiofitarjem iti isti boj vodijo delavci, strokovno organizirani. Cilj Je eden in isti, edino taktika a'i načrn boja ie drugi. Cilj imata pa -obe struj’ isti, namreč priboriti članom obeh organizacij življenski obstoj.
Da ie boj strokovno organiziranih delavcev za izboljšanje delavskega položaja zaedno tudi boj za drug, so izpoznali zadrugarji v Angliji. Za časa zadnjega velikega železničarskega štrajka vAngliji so zadrugarji delali z roko v roki s stav« karji, akoravno so bile zadruge vsiei tega štrajka zelo prizadete. Kair. spoznali so, da so tudi zadruge prizadete, a ko stavkarji ne izvojujejo svoje zmage. Ko je bila kriza naj-večja, so zadrugarji sklenili na svo
iih sejah, da stavkarji, kateri so člani zadrug, lahko dobivajo svoje potrebščine na upanje v vseh. ?adrugali in sicer do zneska njih vplačanih deležev ali posojenega kapitala.
V	nekem uredniškem članku glasila škotskih zadrug »Scottish Co-operator« je bil sledeči odstavek: »Akoravno se ie ustavilo z delom ta«
se je
ko nenadno iti neprimerno nepričakovano, se ne obotavljamo niti za trenutek izjaviti, da je to ne samo popolnoma pravično, ampak tudi ob obstoječih okoliščinah edina pot za dosego boljših pogojev, katero so zamogli zavzeti«. In ta uredniški članek končuje z besedami: Delavci sodelujte’ Boj železničarjev ]e tudi vaš boj. Zadružniki, brez ozira na vaš poklic, to je vaš boj. Naši tovariši morajo prenašati udarce na padov in mi jim moramo pomagati, ako bi bilo treba tudi prevzeti del njih žrtev.«
In do tega prepričanja morajo prt-ti tudi člani zadružnih prodajaln v Ameriki, da pomagajo delavcem, ki se nahajajo v mezdnem boju, da lažje izvojujejo svbjo zmago In ravno od zadružnih frodajalen je veliko odvisno, ali izi ejo delavci iz mezel-nega boja zmagovalci ali premagan-
cL ,
V	zadnjih 4veh velikih stavkah, premogarski in jeklarski, se je po kazalo, kolikega pomena so zadružne prodajalne in pokazali so se tudi nedostatki istih Pokazalo se je, kolikega pomena je za razvitje zadruž' nih prodajaln in zadružništva sploh, ustanovitev zadružne velenakupne trgovine, katera bi zalagala male za družne prodajalne. Pokazalo se je kako zelo se občuti, ker zadružniki še nimajo svoje lastne centralne banke. Vse te nedostatke se mora odpraviti in zadružništvo bo uspevalo. In ako je zadružništvo dobro razvi to, bo s tem veliko pomagano tudi splošnemu delavstvu, ker bo imelo na svoji strani močnega pomočnika v mezdnih bojih.
Ako bo zadružna organizacija zvesto stala na strani delavskih stro kovnih organizacij, bo tudi zadnja zves’0 stala na strani prve. in na predek obeh je zagotovljen. Kajtt obe organizaciji sta odvisni druga od druge. Ena sama ne more napredovati po začrtani poti, to je dokazano Vslel mezdnih bojev sta prizadeti obe in skiftno bodeta lažje vodih boj, proti skupnemu sovražniku, ky‘ pa vsaka posamezna. —
Vsled tega morajo člani zadružnih prodajaln stati vedno na strarf stavkarjev in istim pomagati, ker sc bojujejo proti istemu nasprotniku, kot zadružne organizacije.
(Tako piše k temu velevažmemti vprašanju glasno ameriških Slovencev. Sodrugi v Sloveniji naj pazno prečitajo, si zapomnijo in naj se ravnajo po navedenih nasvetih, kajtr v vsaki navedeni besedi ie spoznanje resnice. To bo pa tudi najboljš. odgovor, na napade meščanskih listov, ki so se ljuto zagnali v naše, konzumne organizacije, ki so na predlog s. A. Kristana ob času železničarske stavke stale železničarjem članom ob strani. Op. uredn.)___________
Spominjajte se o vsaki priliki strankinega tiskovnega skladal
(Vesti I.DU.)
NARODNO PREDST4VNISVO.
Izjava vlade.
Belgrad, 2f» Podpredsednik začasnega narodnega predstavništva, dr. Ribar, otvarja 91. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva ob 16.15. Ministrski predsednik dr. Mileko Vesnič prečita naslednjo deklaracijo kraljeve vlade*. Gospodje člani začasnega fiarodnega predstavništva! Vlada ima časi v tem tre-notku vsled visokega poverjenja krone predstaviti se Vam in vsej na-ši državi in razviti program, ki mora biti izveden v najkrajšem času, ker
to brezpogojno zahtevajo bistveni in imperativni interesi naše države T> vlado vodi prvi in gotovo edini cilj. izdelati za kraljevino SHS njen osnovni zakon, to je njeno ustavo, ter na ta način ustvariti pravno podlago za vsestraski razvoj blagostanja njenega in njenih državljanov ia iim dati tako Istočasno priliko, da na široki in trajni podlagi prosto izrazijo svojo voljo o osnovni ureditvi naše skupne domovine. To odgovarja temeljnim željam kakor tudi žrtvam, katere je naš narod tako velikodušno pretrpel v strašni vojni skupno s svojimi plemenitimi zavezniki in sobojevniki za isto idejo- pravico in svobodo, kakor tudi s.večani obljubi, ki io je dal nosilec krone zgodovinskega dne 1. decembra 1918. — Zato hoče vlada takoj in odločno ustvarit! podlago za našo novo ustavo, da jo predloži ustavotvorni skupščini, ko se sestane. Narodnemu predstavništvu je bil že predložen zakonski načrt o volitvah za ustavotvorno skupščino, kakor tudi zakonski predlog o ratifikaciji mirovne pogodbe z Nem ško Avstrijo in Bolgarsko. Vlada Vas bo v najkrajšem času prosila za odo brenje potrebnega kredita, ki ga potrebuje za pravilno finančno upravo do trenotka, ko bo redno narodno predstavništvo moglo poslovati rednim potom. — Ker ves naš narod v vseli svojih slojih potrebuje Jamstva za svoi mirni razvoj, smatra vlada za svojo neodložljivo dolžnost, da zagotovi red in mir v naši državi. — Moji tovariši in jaz gojimo nado, da bo začasno narodno predstavništvo podpiralo naše namere in jih pod kreplfaJo s svojim zaupanjem, zlasti ker smo uverjeni. da smo v vseh temeljnih političnih vprašanjih izraz in predstavitelji ogromne naiodove večine, ker po globokem prepričanju nas vseh to enotno želi in pričakuje ves naš narod in vse naše javno mnenje in ker vsi naši prijatej* in sosedje s pažnjc, spremljajo naše delo.
—	V tem posebnem pogledu smatram za svojo dolžnost izjaviti, da bo današnja vlada, ko bo imela čas upravljati državne posle v mednarodnih odnošajih, sledila preiskušeni poti Srbije. Kakor doslej hočem«, biti tudi nadalje verni zavezniki, iskreni prijatelji in spravljivi sosedje napram ostalim našim sosedom, verno čuvajoč s svojo krvjo svoja v stoletni borbi izvojevana prava in zavedajoč se svojih mednarodnih obveznosti. — Na tej podlagi, gospodje poslanci, mislimo delati in vztrajati ter se nadejamo, da bo ves ta naš program zadobii Vaše odo-brenie in požrtvovalno sodelovanje. Domovina nas vse pozivlje na veliko in resno delo. Verujemo, da se boste vsi odzvali temu pozivu. — To izjavo ministrskega predsednika sprejme zbornica z odobravanjem na znanje. — Potem zaključi podpredsednik dr. Ribar s^io ob 17.15. Prihodnja seja bo dne 27. t. m. z naslednjim dnevnim redom- l. razdelitev v sekcije, 2. debata o vladni izjavi, 3. os.tale točke današnjega dnevnega reda.
Na današnji seji narodnega pred stavništva je poslanec Melhior Co-bal (socijalist) interpel'ral vlado o dogovoru glede eksploatacije gozdov kneza Auersperga, ter poslanec Adolt' Ribnikar o režimu, ki krš', svobodo tiska v Sloveniji
SESTANEK TRUMBIČ4 IN SCIALO.IE.
. ,Trs*’	I-avoratore«	poroča
iz Rima od 24. t. m.: Rimski list »II Messaggero« piše, da bo minister zunanjih zadev Scialoja v prihodnjih dneh odpotoval v Pallanzo, kamor dospela tudi dr. Trumbič in dr. Pa-šič. Dan sestanka ni še določen, a domneva se. da bo v prvih dneh junija jadransko mir lahko dogotovljen.
SPLOŠNA STAVKA V FURLANIJI IN BENEČIJI.
Trst, 25. Glasom poročil tukajšnjih listov ie izbruhnila v soboto v
Karniji (videmsko okrožje) v Furlaniji in na Beneškem splošna stavka v znak protesta proti veliki brezposelnosti in težavnem gospodarskem položaju, v katerem se nahajajo pokrajine, ki so trpele vsled vojnih dogodkov. Vse kategorije delavcev, vštev ši železničarje, so se priključile stavki. Listi ne izhajajo.
ŽE1 EZNICARSKA STAVKA NA IRSKEM.
London, 20. Železničarska stavka se je včeraj v Dublinu resno razširila. Železniške zveze so večjide! prekinjene. Več tovornih parnikov ne more svojega tovora razložiti. Vprašanje preprečenja orožnih in municijskih tovorov po delavstvu se bo ob:avnavalo prihodnji teden pri letni skupščini transportnih delavcev, ki se bo vršila prihodnji teden v Gauthamptonu,______________
Novice.
— Narodni poslanec MMan Leki; ie umrl v Belgradu
— Mehikanski predsednik Car-ranca je bil 20. t. m. umorjen. Sedaj ie bil general Huerta izvoljen za začasnega predsednika z 224 proti 2S glasovi.
— Prvi Masarykov spomenik so
odkrili 24. t. m. v Biskupicah na Češkem.
-- Pomanjkanje časopisnega pa • plrja. Zagrebškim listom je začel zopet primanjkovati časopisni papir tako, da je njih redno izhajanje zelo otežkočeno.
Dnevne vesti.
»/Slovenčeva« kozja molitvica.
»Slovenec« prinaša članek »Politična zrelost«, v katerem se vprašuje, kaj bodo rekli zgodovinarji o naši prvi dobi po ujedinjenju. Da, tudi mi smo radovedni. Vemo pa, da bodo najbolj razočarani nad pisavo klerikalnega časopisja, zakaj, Če bodo prelistali to, bodo prav gotovo uvideli, da je klerikalno časopisje bralo sicer levite drugim, samo pa uganjalo največio demagogijo, pospeševalo anarhijo v mišljenju, ker ie lagalo in pisalo vsak dan drugače. Klerikalci so bili v tem poldrugem letu republikanci, monarhisti, socija-listi, komunisti, beli gardisti, federalisti. centralisti, sploh ljudje, ki so delali v časopisju umazano in nedosledno politiko zato, da so grabili milijone. Ljudstvu so pa ponujali laži in fraze. In ko ne morejo dalje, sedaj bo pa — pridiga.
*
Ženi proletarki, »Večerni list« je pred kratkim nesramno napadel naše ženstvio, ki se je v svojem listu oglasilo z oklicem »Sestram«, kjer zahteva svobode za ženstvo. »Večerni list« je stvai zavil takoj na ta uačin, češ da naše ženstvo zahteva prostitucijo itd Da ie to zavijanje več kot hudobno, je jasno. Kdo pa pospešuje ravno današnji družabni red z vsemi človeškimi zločini vred. družabni red, kojega Jiajvnelejši zagovornik je naše klerikalno časopisje! Ali je ženi proletarki, ki je tožila ze včasih in še toži o svoji bedi, klerikalizem kaj j omagal iz njene bede, če se je zatekala v njegovo okrilje ? Nasprotno! Klerikalizem ie Ženstvo povsod naibolj izrabljal in jo v svoje namene izrablja še danes. »Večerni list« je z zgoraj omenjenim napadom na proletarsko ženstvo le pokazal, da klerikalizem hoče ženstvo vzdržaf; še vedno v sužnosti teme in da mu Je klic ženske po svoboščinah in pravi • eah za moža In sebe bil sila nevšeč. In če se danes klerikalci potegujejo za žensko volilno pravico, ni to iskrenost, marveč manever, nobeno načelo, temveč le izrabljanje splošne ženske politične neorijentiranosti v klerikalnostrankarske koristi. Naj s! to naša žena proletarka zapomni in pri volitvah pokaže, da je tudi pri nas, če že ne večina, pa vsaj del žep-
.-v*	r','*	'	;	'	'
kosti cetn. Vsled tega ugovora je bila razprava preložena. Omenimo, da zagovarja ex offo delavca Kopača dr. I. C. Oblak.
gerentskega sosveta 20. maja v Celju se ie sklenilo, da se opuste mitnice s 1. julijem 1.1. Mitničarjem se takoj odpovedo službe, da si lahko pravočasno poiščejo druge.
U vedenje selske službe. 7 dnem
1.	junija se uvede pri kr. poštnem uradu Radomlje dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: Rova, Volčji potok, Ho mec. Dostavljanje se bo vršilo vsak dan razen nedelje.
Smrtna nesreča na državnem kolodvoru. Na državnem kolodvoru je smrtno ponesrečil dne 26 t. m. hote lir Martin Plešivičnik iz Trbiža. Pri premikanju vozov ie po svoji neprevidnosti prišel pod stroj, ki mu je odtrgal obe nogi nad kolenom. Vsled izkrvavitve je umrl.
Ljubljanski lahkoživcl eleganl nočejo niti slovenske umetnosti podpirati. Radi sicer občudujejo razne operne, operetne in baletne k raso tiče, toda žrtvovati obulos za „ope-no“, to jim ne pade na um. V soboto je obiskala četvorica nadebudnih
včeraj opoldne, dne 26. t m. pričela druga razprava o »medvodski aferi« to je o veliki tatvini v skladišču državne železnice na postaji v Medvodah. Iz poteka celokupne včerajšnje razprave podajamo naslednje markantne momente.
rred porotno sodišče stopijo: delavec Josip Kopač in Janez Jarc — v spremstvu jetniških paznikov, ostal: France Jarce, bogatina Janez in Miha Jurčič svobodni v prazničnih oblekah. Delavec Josip Kopač ki skrbi za svojo pohabljeno mater, ji vsled dolgotrajnega zapora oslabel in suh, dočim r,o ostali dobro situirani.
V	noči od 12. na 13. februarja letos ie bilo vlomljeno v postajno skladišče drž. železnice v Medvodah. Obtoženci — Janez Kopač, brata Janez in France Jarc — kateri priznavajo brez olepšav dejan ie — so odnesli 14 vreč lanenega semena, 1 vrečo koruze, sodček grafitne barve. Laneno seme 10 vreč — so odnesli v mlin bogatih mlinarskih br-alov Ja-
naše žtne in jnatere od omenjenega shoda, so nas začele zmerjati, ker smo strokovno organizirani, torej zato, ker si hočemo izboljšati naše tn naših rodbin gmotno stanje! Kako naj torej spoštujemo duhovne, ki nam napravljajo prepir v družinah in hočejo razdreti delavske organizact-ie, da bi si ne mogli pridobiti boljšega kruha? Zakaj smo ustanovili stro kovno organizacijo? Da bi odvzeli delavkam in delavcem vero, gotovo ne, temveč zato. da se berimo prot. kapitalizmu, ki nas izkorišča' Priboriti si hočemo pravic! Ake župnik n?
pozna pnosirama naše st rokov tie organizacije, naj pride k našemu odboru, ki mu radevolje to pojasni. — Pliberk. (Klerikalna kultura.) Klerikalci uprizarjajo zadnje dni ljute gonje proti socijalnim de niokratom. Shodi so sicer prepovedani, za klerikalce seveda ne. Klerikalni doktorji in teologi, mesto da bi resno kulturno delali med narodom, strastno hujskajo na tiste ki ne trobijo v klerikalni rog. Na shodu dne
Iz stranke.
Celjsko okrožje Zaupniška konferenca za okrožie Celje se bo vršiia v nedeljo, dne 30 maja ob 9. uri dopoldne v gostilni »Zeleni Travnik/ v Celju. Zaupniki so vabljeni osebno. C e kak zaupnik ni dobil vabila, naj se zanj oglasi pri okrožnem tajništvu JSDS v Celju. Prešernova ulica 6. Brez vabila vstop ne bo dovoljen. - Gustav Kolenc m p.
Gospodarstvo.
= Pridelovanje sladkorne pese v Jugoslaviji. Hrvatski listi poročajo, da tudi sladkorna pesa prav dobro uspeva in je upati, da bodo domače sladkorne tovarne letos pridelale 3000 vagonov sladkorja.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
vsakovrstno -■ .........blago.
Barva
Tovarna
PeMi PODHriii vežbanl se tako]
sprejmejo. — Ponudbe s spričevali na V. Bizjak in drug, Zdravilišče Rogaška Slatina.
Tipia ksUta za delavsko kuhinjo; stanovanje prosto. Ponudbe na: Bloeknerjev zavod za oglašivanje, Zagreb. Jurjevska ul. 31.
rektif. in
Kemično čisti 0bleke,
TmurniJI/i	86 iSče za ‘“koJSnji
IDlUlIllilu IIIIlGi nastop v zagrebško tovarno. Ponudbe pod šifro „ S t o 1 a r 969* na Bloeknerjev zavod za oglašivanje Zagreb, 1/78.
Elftlituntahnili išfc mesta za takojšen UEKllUlBnUln nastop. Ponudbe na Friderik Kovan, Vetrinje, Koroško.
ovratnike, zapestnice in srajce.
Svetlolika
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
B2La sevm
Podružnice
Novomesto
Glavni trg
Maribor
Gosposka ul. 38
Kočevje
št. 39.
jcolesa
Ljubljana
Dunajsa cesta št. 20.
se proda
vsakovrstne za električne napeljave.
Naslov v upravi »NAPREJ
lir ni mtlei
izkušeno najboljša in povsod hvaljena stedstva, kakor: za poljske miši 8 K, za podgane in miši 8 K, za Ščurke 10 K, a posebno močna vrsta 20 K, posebna močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 6 in 10 K, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti g a r j a m 10 K. — PoSilja po povzetju: Zavod za ekspert M. JUnker, Zagrab 40, Petrinjska ulica 3.
za privezovanje trt in sadnega drevja, dalje tudi
razna semena
prodaja JOSIP URBANIČ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8.
Kupim vsako množino
cin kam svinca
po najviijlh canah.
M. Ussar, iparolta,
Maribor, Schlllarjcva ulica 17.
Medica & (°
veletrgovina manufaktura Ljubljana, Sodna ul. 7
Sprelme se takoi
služkinja
za VSB hlina dela proti visoki plači in dobri hrani. Naslov pove upravništvo „NAPREJA“.	536
Dobivajo so v ljubljanskem skladlSIu lov. Cavljav
PEKOČEVLJI
skega proletarijata izprt gledal! — Prolciarec.
Ne ubijal! Mojster v zavijanju resnice, je slovensko klerikalno časopisje. To je že znana stvar. Dični ».Slovenec« pa se ie v št. 113. od 20. t. m. zopet pokazal v pravi luči. Med tem ko se zvija in trudi, dokazati, da ie edino politika klerikalcev prava in miroljubna, se zaleti in piše- »Naša stranka je .navajena trdega boja. Podila sc ie v boju. rastla v boju, v eni roki meč...« itd. Dobro si zarjul lev' Mi pa vemo. da so še druga sredstva dobra, braniti klerikalno vlastodrživo. Kdor ie bil na Zalošk. cesti, je videl tudi puške! Kristus Je rekel: »Ne ubijaj!« — S.
Privatni nameščenci za popolni nedeljski počitek. Koncem tega meseca bodo organizirali privatni nameščenci po celi državi zbore, kjer bodo zahtevali uvedbo popolnega nedeljskega počitka, ker posebno manjši trgovci ob nedeljah še vedn.? hočejo, da se dela.
Sodrug Jernej Bizjak umrl. Dne 22 maja ie umrl v Ljubljani vrli sodrug Jernej Bizjak. Pred več časom mu je padel na glavo drog ter ga tako poškodoval, dasi izprva ni bilo vidnih posledic, da ie po mučni dol gotraini bolezni preminil. Delal je kot usnjarski pomočnik v Pollakovi to varni okolo 15 let Počivaj v miru!
Regent A!eksander je podpisal naredbo o izmenjavi in popolnitvi v splošni uredbi vseučilišč.
Drugo porotno zasedanje v Celju se prične dne 7. junija 1920.
Toča! Dne 19. trn. je padala v šo štanjskem okraju kakor oreh debela toča in uničila velik del letošnje leti ne.
Odprava mitnic v Celju. V seji
ljubljanskih eleganov opero, vstopili so kot kavalirji v neko parterno ložo na levo — brez vstopnic. Ko je vratar Kolar zahteval vstopnice, bili so gospodje zelo ogorčeni. Poklicati je moral tam službujočega stražnika, ki jih je odpeljal na policijo. Zadeva pride pred sodišče.
izpred sodišča.
Detomorilka — oproščena Problem detomora? Od omili davnih časov, ko je neka ljubljanska porota oprostila neko detomorilko — hčerko bogatina, ima ljubljansko porotne sodišče to navado, da oprošča vse detomorilke. Včerai je stala pred ljudskimi sodniki 211etno dekle — Rozalija Dolinšek, hčerka kočarja na Žgo*r. Blatu pii Grosupljem. Dekle
—	v šoli je napredovala z dobrimi uspel.i -- je stopila kot kmečka dekla k kmetici Ani Skubičevi v Laniš-čih v službo. Seznanila se je s sosedovim hlapcem Antonom Matjašičem, ki ie bil na fronti, kateremu so se pa oči odprle, da ie pogledal v svet. Ta mladi hlapec ie želel po nje govi izpovedbi poročiti Rozalijo, k; pa mu je prikrivala nosečnost. Rozalija postane nosna in dne 6. marca porodi dete ženskega spola. Dete krsti z blagoslovljeno vodo, je zadavila ter položi v škaf vode. Drugi dan zgodaj zjutrai pokoplje mrtvo dete v bližnjem gozdu. Dekle priznava de-tornoj in tudi namen detomora. Porotniki so s sedmimi proti petim gla-sovum zanikali obtoženkino krivdo detomora, nakar io ie sodišče popol-noina oprostilo.
Kako se godi bogatinu pred poroto!
Po končani iazpravi proti Roza-liii Dolinšek zaiadi detomora je takoj
neza in Mihe Jurčiča, k: leži tik mostu žel. proge preko Sorice v Svetju. Bogatina Janez in Miha Jurčič sta vreče lanenega semena sprejela, skrila in spravila v druge vreče Ter sploh zakrila vse sledi. - Vsi trije obtoženci — -tatovi« izpovedujejo, da so jih bogati Jurčiči nagovarjaj, k tatvini lanu, ker Jurčičevi imafe mlin za laneno olje.
Tekom razprave so bile zanimive izpovedbe prič. zlasti postajenačelni-ka Slavka Šubica, orožnika Pušnika in kmetice Jarc. Ko so dne 13. 2.1920 zjutrai na kolodvoru v skladišču zasledili tatvino, so vodile vse sledi proti mlinu. Na poti so našli v grmovju štiri vreče lanenega semena Orožnik Sušnik ie na zahtevo po stajenačelnika napravil prvo hišnj preiskavo v mlinu Jurčiča. Ta Jur-čič ie bil silno ogorčen. Kričal je: »To ie škandal za našo hišo! Mi smo bogati. Nam ni treba, da bi jemali oj tatov!« Prva hišna preiskava je bila brezuspešna. Nikjer v mlinu niso našli semena. Na pustno nedeljo ie Ja nez Jurčič dobil postajenačelnika Slavka Šubica v gostilni Novljan tet mu ie zopet očital, zakai je njegovi hiši, ki vživa čast in poštenje, na pravil tak škandal s preiskavo Omenil mu ie še: »Gospod načelnik! Tatovi so blizu Vas1« Tudi pri drugi hišni preiskavi ie bil Jurčič zelo ogorčen. Kazal je polno denarnico tisočakov ter grozil postajenaoelniku s tožbo. Ko so mu potem predstavil1 aretiranega Jarca, je prebledel. Jarc mu ie zabrusil: »Ohcet ie končana U-Nato se je bogat j Jurčič udal. Na razpravi se oba Jurčiča krčevito branita, da bi ohranila čisto bogatinsko čast. Zagovorniki predlagajo nove dokaze in ugovarjajo proti viso-
= Reševanje stanovanjskega ; vprašanja v Pragi. Občina je uredita ! svojo opekarno, ki daje za 1000 opek j ceneje kot zasebne opekarne Obči na je kupila tudi svoj kamnolom, ker ie kamenje pri zidavi cenejše kot opeka. Občina bo tudi sama žgala apno. Občina gradi v 7. okraju S velikih poslopii. ki bodo imela 240 stanovanj. V 9. okraju gradi 3 velika poslopja z 90 stanovanji. V notranjosti mesta zgradi poleg tega še 91 hiš. v okolici se gradi 300 družinskih liš. Stroški za te gradnje bodo znašali 211 milijonov čehoslovaških kron. Občina je najela 150 milijonsko posojilo v to 3vrho in ima letni deficit 12 milijonov.
Iz Slovenije.
Medvode - Goričane. (»Da sc razumemo!«) V Smledniku se je vršil dne 13. maja shod Marijine družbe za žene, na katerem je gosp. župnik M. K. rekel, da jih bo izbrisal iz družbe, ako bodo njih možje in hčere vpisane v strokovno organizacijo kemičnih delavcev. Delavke je klical tudi v »farovž«. kier jim je pripovedoval, da bodo slabe matere, Cc bodo pri socijalistih, da ne bo noben fant maral zanje itd. Gospod župnik: Bodite zanje brez skrbi glede fantov itd., saj so delavke in naše družice: Če jih pa izbrišete iz Marijine družbe, na nimajo nobene škode! Kako oporo pa je nudila Marijina družba delavkam leta 190S.. ko ie bila stavka v papirnicah Medvode-Goričano, kjer je bilo zaposlenih okolo 16;.» žensk in so bile vse v Marijini družbi?! Nobene! In tako je tudi še danes' Kje in kdai zastopate delavske koristi? Nikjer in nikoli! Ko so prišle
! 13. t. m. smo se čudili, da pozna žup-| nik Arnejc toliko psovk. Najbrutal-• nejše se je vedel neki g. Miiller, ki je uprizoril tepež, njegovemu zgledu p.i o o sledili tudi gozdar Kenda davčni pisar Božič in še nekaj takih klerikalnih podrepnikov. Vemo Uidi, kdo nas ie v »Miru>.< tako nesramno na padel. Ali mi se ne bomo vsled tega razbin jali. ker že od nekdaj poznamo klerikalne politične metode in vso klerikalno kulturo.
Aprovizacija.
Prodaja sladkorja. Na modre izkaznice se prodaja sladkor v apro vizaciji na Poljanski cest: št 15. IR sicer: dne 27. majat na št. 46 od ^ do trčetrt na 9., na št. 47 od tričetrt na 9. do pol 10., na št. 48 od pol 19 do tričetrt na 9., na št. 47 od tričetrt
11.	do 11., na št 50 od 11. do tričetrt na 12.. na št. 51 od 3. do tričetrt na
4., na št. 52 od tričetrt na 4. do pd
5., na št. 53 od pol 5. do četrt na &. na št. 54 od četrt na 6. do 6. — Dne 28. maja: na št. 55 od S do tričetrt na 9., na št. 56 od tričetrt na 9. do pol 10., na št. 57 od pol 10. do četrt na 11., na št. 58 od četrt na 11 do
15., na št. 59 od 11. do tričetrt na 12., na št 60 od 3. do tričetrt na 4.. na št. 61 od tričetrt na 4. do pol 5., na št. 62 od pol 5. do četrt na 6., na št. 63 od četrt na 6. do 6.
Zamudniki dobe sladkor s številkami 1 do 30 dne 29. maja dopoldne, s številkami 31 do konca dne 29-maja popoldne.
Prodaja sladkorja. Na bele sladkorne izkaznice št. 112, 113, 114 in 115 prodaja g Tomaž Mencinge*, Resljeva cesta.