Ste*. 35.___
Izhaja	dan, Izvzemsl nedelje in ponedeljka
ob 5 popoldne.
Urednico: Ulic« Sv. Frančiški AsiSkega št 20, I nadstr — Vsi ccpisi raj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrank ara pisma se na
sprejemajo In rokopisi se ne vračajo, zdajaielj in odgovorni urednik Štefan Godini. Lastnik konsordj tista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge * rnrjenim pcrr stvcm v Trstu, ulica Sv. 1 rančiška Asiškega 5t 20. Telefon credsi&v« in uprave štev. 11-57.
K*ročr. ina zca&a: Za celo leto .......K 24*—
za fx>l leta.............. • • _
za tri mesece .... - - -........ **
Zrn r.f del jsto izdajo za celo leto........ JjJJ
za pol kta	-............
V Trstu, ¥ četrtek, dne 25, februarja 1915,
Letnik II.
VEČERNA

Posamezne Številke sc prodajajo po 6 vinarjev, zastirele številke po 10 vinarjev.
Op!ari se računajo na milimetre v širokostl ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice,""zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............. mm po 20 vio.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka rsadaljna vrsta............. 2'—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema lnscratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti*. -- Plača in toži se v Trstu. Lprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega 6t 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652.

IfemSKn blokada.
Potopljeni pomiki
LONDON. 24. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlja iz Rajnsgate: Ribiški čoln »G^a-cia« je izkrcal 14 mož posadke parnika ■ Okiay«, ki je bil včeraj popoludne južno-vzhodno od Rye torpediniran. Prvi inženir je izpovedal, da je videl periskop nekega podvodnega čolna. »Oklay« se je pogreznil zjutraj na višini Foikestone.
\YASHINGTON, 24. (Poročilo Reuter-jeve pisarne.) Amerikanski parnik »Ca-rib je naletel pred nemškim obrežjem na mino in se je potopil. Imel je na krovu 4600 bal botnbaža.
PARIZ, 24. (Kor.) »Temps« javlja: I- lec min »Marie« jc naletel v soboto v vzhodnem pristanišču Dunkirchena na go-nečo mino in se je potopil takoj. Štirje možje posadke so utonili; več jih je bilo težko ranjenih, med temi tudi kapitan.
KOLONJ, 24. (Kor.) »Kolnische Zei-tung- i»oroča iz Berolina: Sporočilo, ki je je včeraj popoludne izročilo veleposlaništvo Zjedinjenih držav, je bilo danes predmetom podrobnega preučavanja po udeleženih državnih rblasti. Sporočilo vsebuje baje predloge, o katerih vsebini ni znano ničesar. Zdi se, da gre namen amerikanskih predlogov za tem, da bi se ugladile poti za sik razum glede težav, ki se pojavljalo v pomorski vojni proti Angliji.
Z fiojffii na zapada.
HAAG. 24. (Cenz.) Precej živahnejše; napadalno gibanje združenih francoskih in angleških s,I je glasom poročil »I)ai!y Chronicla« iz Pariza opažati v zadnjih dneh na južni fronti. Te akcije so posledica dejstva, da so bile v prvi februarski polovici zopet nove angleške čete. ki so angleške sile, izkrcane že januarja, tako zelo ojačile, da so razdeljene angleške čete sedaj preko tri četrti celokupne francoske fronte, najbrže še preko Reimsa. To postopanje se bo še nadaljevalo, posebno, ker potrebujejo Francozi v Argonih močna ojačenja in postaja položaj Verdu-na vedno nevarnejši.
Na ysersko fronto je bilo odposlanih sedaj 10.000 od belgijskih in francoskih oficirjev izvežbanih belgijskih vojakov. Nekako oslabšanje fronte je nastalo vsled odtegnitve gotovih delov indijskih čet in francoske mornariške infanterije.
Iz Diinkirchna se poroča: Srditi nemški napadi se v zadnjih dneh niso obnavljali. Angleške in francoske čete so pridobile pri Vermellesu par sto metrov na terenu. Belgijske čete so morale izprazniti Ulv. zapadno od Lensa, pozneje pa so zopet potisnile sovražnika nazaj na višino Treville pri Lunevillu. Trdovratni boji se vrše ob bregovih Lyse pri Warnetonu, kjer so napravil Nemci par mostov čez kanal. Železniški promet je že dva tedna popolnoma rezerviran za transporte čet.
BERN, 24. (Cenz.) Pri Besanconu so prispeli veliki transporti angleških čet. | Ceni se jih na 100.000 mož. Čete dobivajo vsak dan nova ojačenja, ki prihajajo tudi i iz Egipta.
KonfffK? med JtrcnsKo m KltojsKo.
KOPENHAGEN, 24. (Kor.) »Novoje j Vremia* poroča z dne 18. t. m. iz Pekinga: Kakor smo izvedeli iz japonskega vira. ie pomočnik ministra Gsao posetil japonskega poslanika in mu razložil sta-j lišče kitajske vlade napram japonskim zahtevam.
Glasom te izjave bi bila Kitajska pri-: pravljena, ugoditi štirim zahtevam popol-j nonia. štirim deloma, dvema pa s privo- i ijerem interesira u ih držav, dočim so vse1 druge zahteve nesprejemljive.
Neko drugo r ročilo »Navoje Vremja« j poroča: Casoi isi v Tientsinu poročajo, da so formalne seje, ki so posvečene razpra- j vi o japonskih zahtevah, trame in izjav- j Ijajo, da ie Japonska sklenila, da poseže! v^Ied nezadovoljivega kitajskega odgovora t o drugih sredstvih, s katerimi si hoče zasigurati izpolnitev japonskih zahtev.'
Od Angležev zaplenjen! tarikl ladji JteMe" in „Osaiaiije" sta se vdeležill obstreilevaaja DardaneL
CARIGRAD 23. (Kor.) „Agence Tel-Ottom. Milli" doznaja iz gotovega vira, da so Angieži dali zaplenjenima otomanskima dreadnougthoma „Rešadje" in „Osmanje" imeni „Agineourt" in „Erin". Ti ladji sta se odkazali angleškim pomorskim vojnim silam pred Dardanelami in sta se vdeležili dne 19. t. m. obstreljevanja.
To dejstvo dementuje od Angležev mu-zelmanskemu svetu dano zatrdilo, da bodo spoštovali njegovo čustvovanje.
Atentat na voditelja demokratov m Portu-lahken.
PARIZ, 24. (Kor.) Agence Havas javlja iz Oporto: 14 - letni učenec Jose Fran-cisco Silva je dvakrat ustrelil iz revolverja na voditelja demokratov Alfonza Costa, ko je ta stopal v vlak v Lizbono. Costa ni bil zadet. Silva, ki so ga prijeli, izjavlja, da je postopal iz lastnega nagiba.
Strašne nevihte aa jažaem Francoskem.
LYON 24. (Kor. > »Le Nouveliste" poroča: Po vsem južnem Francoskem razsajajo strašne nevihte. V Gorskih krajih leži vi«ok sn< g, aco, da se železniške zveze morejo v,u ž vati le s težavo in z velikimi
m udam i Mnogo brzojavnih črt je razdejanih. V Sre ozemskem morju divjajo silni viharji, ki so potopili več ribiških bark.
V vihorio pogubljena ladjo.
LONDON 24. (Kor.i AdmLaliteta poroča, da «-e pomožna križarka „C anmonaoghten" pogrtša od 23. t. m. ^oie se, da se je pogubila v viharju. Našli so se razbitki ladje.
Grof pl. Seinsheim umrl.
MONAKOVO, 24. (Kor.) Najvišji dvornik in dvorni maršal grof pl. Seinsheim je včeraj zvečer tu umil.
Preložitev blagajniškega dneva za devize.
DUNAJ, 24. (Kor.) Na 3. dan meseca marca določeni blagajniški dan za devize je bil preložen na 6. dan meseca aprila.
Ekspedicija na severni tečaj.
PETROGRAD, 24. (Kor.) Brezžična brzojavka ekspedicije ruskega kapitana Vil-kickega na severni tečaj poroča, da ima ekspedicija za eno leto živil. Novoodkrita »Nikolaja II. dežela * se razteza do 77 stopinj 50 minut severne širine in 99 stopinj vzhodne dolžine. Ekspedicija jc odkrila pri Benetovi deželi nov otok, ki je po obsegu in videzu enak Benetovi deželi. Otok leži na 76 stop. 16 min. severne širine in 155 stop. vzhodne dolžine.
Predsedstvo poslanske zbornice pri ministrskem predsednika.
Predsednik poslanske zbornice dr. Syl-vester in podpredsedniki: dr. German, Jukel, Pernerstorfer, Romanczuk in Zdarski so se podali dne 23. t. m. k ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu na razgovor. Predsednik dr. Sjivester je povedal ministrskemu predsedniku, da je došlim gospodom namen, da se porazgo-vore o stvareh, o katerih so prej razpravljali. Ta vprašanja so: izvajanje tiskovne cenzure, aprovizacija in pa eventuvelno sklicanje državnega zbora v kratko »vojno zasedanje«.
Ministrski predsednik se je izjavil pripravljenega za tak razgovor, seveda s pridržkom, da se more pretresavanje teh političnih vprašanj z došlimi gospodi vršiti le za njihovo osebo, pri čemer je opozarjal, da je delokrog predsedstva poslanske zbornice v stnisiu zakona o poslovnem redu ob zaključenem zasedanju omejen le na reševanje tekočih prezidijalnih stvari in na priprave za morebitno bodoče zasedanje.
Na pretresavanju posameznih vprašanj je podpredsednik poslanec Pernerstorfer s podrobnim utemeljevanjem opisal pritožbe proti izvajanju tiskovne cenzure, pri čemer je posebno naglašal potrebo enakomernega postopanja na, različnih krajih, ki da je tudi izvedljivo. Ce tudi se mora rnilitaristične ozire, ki jih pripozna-va, uvaževati pri nadziranju tiska, vendar je omejevanje svobodnega izražanja na številnih druzih poljih spona, ki jo prebivalstvo težko občuti. Opozarjajoč na ne-estetično in neugodno učinkovanje vrzeli
po dnevnih listih, provzročenih po Črtanju od strani cenzure, je govornik izrazil svoje uverjenje, da se ministrski predsednik kraj militaričnega vplivanja na tiskovno cenzuro vendar ne more odreči delovanju na zboljšanje cenzurnih razmer.
Ministrski preds rfnik je opozarjal na začasni značaj sedanjih tiskovnih omejevanj, ki so se svoje principijelne strani opravičena po izjemnih razmerah in ozirih vojnega časa. Ne le militarične vesti, ampak tudi razpravljanje nemilitaričnih stvari, spojenih z učinkovanjem na vojni namen, ki mora imeti sedaj prednost pred vsem drugim, se mora principijelno podrejati tistemu omejevanju, ki Je zahteva vojno stanje. Ako bi ne bilo tu nikake razlike v mnenju, potem bi že mogla biti mera omejevanja sporna. Ministrski predsednik da je prepričan, da vlada, v kolikor more vplivati, ni prekoračila te mere. Drugače se stavlja vprašanje popolnoma enotnega in enakomernega izvajanja cenzure. Pred vsem se pri tem ne sme pozabljati, da izvajanje ni centralizirano, marveč da je vrši v vsej monarhiji mnogo stotin organov, ki ob sicer popolnoma udanem in neoporečnem izpolnjevanju svoje dolžnosti subjektivno različno sodijo o dopustnosti. Dvomi, da bi se enai.omernost dala doseči z instrukcijami. Vendar je izjavil ministrski predsednik, da je principijelno voljan, da bo povspeševal dosego večje enotnosti, nego se jo sedaj opaža, ter podpiral v tehničnem pogledu vse možne olajšave za tisk, pri čemer je bela mesta označal kot zlo, ki se mu ni možno izogniti ob sedanjih okolnostih, ki so jih pa tudi krogi tega poklica označili kot manje zlo, nego bi bilo zakašnjeno izhajanje.
Na razgovoru o vprašanju aprovizacije je opozarjal podpredsednik poslanec Jukel na naraščajoče pomanjkanje moke in kruha pri prodajalcih H pekih na Nižie-Av-strijskem, pomanjkanje posia v mlinih, ua težave dobavljanja surogatnih mok, ki otežuje izvajanje oblastvenih predpisov o mešanju. Prosil je vlado sporočila o odredbah, ki jih je ukrenila v odpomoč. Ministrski predsednik je opozoril na neposredno predstoječo vladno akcijo zX strogo ugotovitev in zagotovitev zalog in za uravnavo porabe, ter je izjavil, da odredbe, ki nalagajo državni upravi velike naloge v rešitev, apelirajo na razumno splošnokoristno in požrtvovalno sodelovanje avtonomnih zvez, pred vsem občin. Kar se tiče nabavljanja surogatnih mok, ki jih sedaj primanjkuje v posameznih krajih, se nadeja na podlagi ukrenjenih priprav, da more računati na skorajšnjo odpomoč s preskrbo primernih množin turščne moke. Vlada da si neprestano prizadeva, da bo v aprovizacijskih vprašanjih posezala vmes podpirajoč in pomagajoč.
V razgovoru vprašanja zagotovitve spomladanskih nasadov, ki je je sprožil tudi poslanec Jukel, je pretresal ministrski predsednik ukrenjene odredbe za dobavo delavnih sil. K temu je nadovezala podrobna razprava, ki se je je udeležilo več došlih gospodov, posebno tudi podpredsednika dvorni svetnik dr. German in profesor Romanczuk.
Na to je predsednik dr. Sylvester spravil v razgovor vprašanje radi sklicanja državnega zbora v »vojno zasedanje«. Tistim, ki so sprožili to vprašanje, je bila pred očmi misel, da bi se na podlagi sporazuma, doseženega med vsemi strankami in ob izključenju vseh slučajnosti po vzoru sosednjih parlamentov izvelo zase-vzoru sosednjih parlamentov, izvelo zase-pojav parlamenta za armado in skupno
domovino.
Ministrski predsednik je opozarjal, da je bil odgodjeni državni zbor ob nastopu vojnega stanja v monarhiji — istotako kakor vsi deželni zbori — zaključen na predlog vlade. Zaključenje vseh zastopstev je tedaj javno mnenje vse dežele razumelo in brez prigovora sprejelo kot naravnost samo ob sebi umevno odredbo, zahtevano po izredni situvaciji. Ministrski predsednik je popolnoma prepričan, da tehtni in temeljiti razlogi, ki so bili tedaj odločilni za ta korak, obstajajo nadalje neizpreme-njeni in nezmanjšani tudi v sedanjem položaju monarhije. Da bi se ne menila za težo teh vzrokov, za to ne more vlada nikakor sprejeti odgovornosti; meni pa, da se došli gospodje, ako zrelo prouče to priporočilo, pridružijo njegovemu uverjeiiju, da ie za danes in za bližnjo bodočnost najvišja in najvažnejša naloga, da se vse gibajoče moči v naši državi enodušno in *iemotjeno po političnih strankarskih bojih in posebnih stališčih, dovajajo velikemu delu obrambe domovine, da vstrajajo pri tem do častnega zaključka.
Končno je podpredsednik poslanec 2darsky prosil, naj se kolikor možno deluje na povspešno izvajanje vojaško-kazenske-ga postopanja proti civilnim osebam in je ministrski predsednik obljubil, da bo sku-
šal vstreči tej želji po stiku s pristojnim mestom.
Razgovor v katerem so se vse te stvari podrobno razpravljale, je trajal nad dve uri._
Dr. Andrel SoslC.
Dopis z bojišča.
Ob Savi, v februarju.
Kakih 15 km od izliva Drine v Savo smo taborili v precej prijaznih Bačincih. Ko sem vstal na novega leta dan zjutraj, sem izvedel, da je zadnje dni novembra padel v bojih okoli Zaječice v Srbiji naš vrli narodni delavec, dr. Andrej Sosič. Poiskal sem ono malo Opencev, ki so še bili v Bačincih in jim hotel povedati to žalostno vest. Tudi oni so izvedeli od vojakov njegovega bataljona to grozno novico ravno na novo leto zjutraj.
V Bačincih je bil nastanjen bataljon, v katerem je služil pokojni dr. Sosič. Hotel sem izvedeti kaj več o smrti tega našega vrlega narodnega prvoboritelja. Vprašal sem nekoliko častnikov in vojakov njegovega polka, če so ga poznali. Vsi, vsi, ki so ga poznali, so pravili o njem najlepše. Praporščak in obenem poštni Častnik njegovega bataljona, mi je govoril o njem kot o najboljšem tovarišu in neustrašenem vojaku-poveljniku. Rekel mi je, da so imeli častniki malokoga tako radi, kot ravno njega. Z vsemi je bil prijazen, saj je bil jako naobražen in zelo zabaven človek. »Zato smo ga vsi ljubili«.
Vojaki pa so govorili o njem s solzami v očeh kot o bratu, očetu. Poznali so ga še za predlanske mobilizacije in ga hvalili, kot se malokedaj sliši hvaliti častnike.
Da bi izvedel še več, sem šel k zdravniku, vrlemu dalmatinskemu rodoljubu, dr. Tresič-Pavišiču, ki mi je povedal, da je bil dr. Sosič ranjen iz puške trikrat v stegno, ozifuiiiu v spodnji del telesa dne-29. novembra in umrl po težkih bolečinah naslednji dan. Več mi zdravnik ni mogel povedati; imel je onega dne toliko ranjencev in mrtvih, da se jc čuditi, da si je zapomnil toliko o našem vojaku.
Voščil sem še predpoldne srečno novo leto svojemu bataljonskemu poveljniku, našemu rojaku majorju g. Škabarju in mu potožil, da je zame začetek leta slab, ker sem izvedel ravno danes o smrti prijatelja Sosiča. Gospod major je poznal in potrdil vse podrobnosti o smrti dra. Sosiča; saj je padel ravno tedaj, ko je pod njegovim poveljstvom junaško vodil svojo stotnijo.
Tudi mi je major Skabar hvalil kar najbolj laskavo dra. Sosiča kot vrlega tovariša in neustrašenega častnika, ki so ga spoštovali in ljubili vsi, ki so ga imeli priliko poznati.
Kaj pa je bil dr. Sosič sicer, vemo mi, ki smo ga poznali, vedo naši tržaški slovenski delavci, vedo naši okoličani, posebno Openci, katerim je bil najboljši svetovalec, da, brat in oče, kakor so mi govorili o njem njegovi vojaki.
Dragi Drejče! Dosti nas je bilo poklicanih, preveč Vas je padlo! Ce bo naša domovina po teh bojih srečna, bomo dolžni največ hvale Vam. ki ste za to srečo dali svojo kri in svoje življenje, da, celo srečo svojih družin. Počivaj mirno v tej nemirni zemlji! Spomin, najlepši spomin ohranimo nate, tudi vsi oni, ki smo Te poznali in ki smo bili poklicani, a nismo bili izvoljeni------
Iz$u6e 20. lo^Keta bataljona.
V 119. seznamku izgub, izdanem 2. februarja t. J. se nahajajo sledeči častniki in vojaki 20. lovskega bataljona.
Častnik::
Kesthely pl. Oskar, rezervni praporščak, 2. stotnija; Nemec Fran, rezervni poročnik 4. stotnije.
Moštvo:
Babuder Andrej, rezervni lovec 4. stotnije; Bazar Ciril, rezervni lovec 4. stotnije; Beloza Anton, rezervni lovec 4. stotnije; Bergant Fran, lovec 4. stotnije, ujet; Bitcžnik Štefan, rezervni patruljni vodja 2. stotnije; Blaževič Peter, lovec, 3. stotnija; Blazina Fran, 2. stotnija.
Chehet Mihael, rezervni lovec 3. stotnije; C u čel Fran, lovec 2. stotnije, padel 18. do 19. decembra 19t4.
Cernigoj Ivan, patruljni vodja 1. stotnije, mrtev; Četrtič Filip, rezervni podlovec
1. stotnije, mrtev.
Dolenc Edvard, lovec 4. stotnije, ujet
Eller Lazar, lovec 4. stotnije, padel 21. decembra 1914; Ermenc Alojz, lovec, oddelek strojnih pušk.
Ferfolja Josip, nadomestni rezervist 1.
stotnije, mrtev; Fian Martin, rezervni lovec 4. stotnije; Florjančič Leopold, rezervni patruljni vodja 4. stotnije, ujet; Fonda Henrik, rezervni patruljni vodja 2. stotnije; Frank Karel, podlovec 3. stotnije.
Gabršček Andrej, lovec 1. stotnije, mrtev; Gornikar Alojz, lovec 4. stotnije, ujet; Grabner Fran, podlovec 3. stotnije; Gre-goris Vincenc, rezervni lovec 3. stotnije, padel 22. decembra 1914.
Hoffer Rudolf, lovec 1. stotnije, mrtev. Jelene Karel, lovec 2. stotnije; Jernej-čič Josp, lovec 2. stotnije, padel 18. do 19. decembra 1914.
Kampitsch Fran, lovec 1. stotnije; Kno-felc Mihael, lovec 1. stotnije; Kocijančič Ivan, rezervni patruljni vodja 2. stotnije; Kolar Josip, lovec 2. stotnije; Koprivec Florijan, rezervni lovec 4. stotnije, ujet; Kos Anton, rezervni lovec 4. stotnije; Kozar Martin, lovec 2. stotnije; Kragelj Ivan, nadomestni rezervist 4. stotnije, padel 21. decembra 1914; Kranjc Josip III., lovec 4. stotnije; Krebl Andrej, lovec 1. stotnije; Krlinc Ignac, lovec 4. stotnije: Križaj Ivan, nadomestni rezervist 4. stotnije; Križanič Ivan, lovec 3. stotnije.
Leban Josip, četovodja 4. stotnije, ujet; Legiša Anton, rezervni lovec 4. stotnije; Lepej Anton, lovec 2. stotnije, padel 22. decembra 1914; Loibner Karel, podlovec 2. stotnije.
Maier Fran, lovec 1. stotnije; Majdič Fran, lovec 3. stotnije; Masin Jakob, patruljni vodja L stotnije; Masten Angel, lovec 2. stotnije, padel 18. do 19. decembra 1914; Medved Martin, lovec 4. stotnije, ujet; Melzer Gustav, patruljni vodja 2. stotnije, padel 22. deccmbra 1914; Al oči-bob Matija, lovec 2. stotnije; Močnik Ivan, podlovec 1. stotnije; Modrič Mihael, lovec 2. stotnije.
Otočan Jernej, rezervni lovec 4. stotnije.
P-^.'U ^er Andr^', lovec stotnije; P"v-etlc Ivan, patruljni vodja 3. stotnije, padel 20. decembra 1914; Petan Josip, lovec 2. stotnije; Petrič Alojz, lovec 3. stotnije; Pire Ivan, četovodja 3. stotnije, padel 20. decembra 1914; Pirnat Fran, lovec 3. stotnije; Pisnik Alojz, lovec 1. stotnije; Pi-tseheider Peter, lovec 1. stotnije; Pozzar, nadomestni patruljni vodja 3. stotnije; Preskar Fran, lovec 1. stotnije; Puntar Karel., lovec 1. stotnije.
Rigler Ivan, rezervni lovec 4. stotnije, ujet; Rodella Anton, lovec 2. stotnije.
Sain Franc, lovec 3. stotnije; Saksida Fran. lovec 3. stotnije; Saksida Marij, četovodja 3. stotnije, padel 20. decembra 1914; Scherer Gustav, lovec 3. stotnije: Sentur Josip, lovec 1. stotnije; Sikošek Fran, lovec 1. stotnije, mrtev; Silvestri David, podlovec 2. stotnije; Sipracca Na-tale, lovec 1. stotnije; Sirotič Ivan, lovec 2. stotnije; Skvarča Fran, lovec 2. stotnije, padel 18. do 19. decembra 1914; Sladič Tomo, lovec 4. stotnije, ujet; Smolej Jakob, lovec 2. stotnije, padel 18. do 19. decembra 1914; Smotlak Matija, rezervni lovec 3. stotnije; Sršen Matija, lovec 2. stotnije; Stavar Franc, lovec 3. stotnije; Stegovec Fran, nadomestni rezervist 4. stotnije; Steinberger Anton, lovec 2. stotnije, padel 18. do 19. decembra 1914; Stil-Ier Josip, lovec 3. stotnije, ujet; Strmšek Fran, četovodja 3. stotnije; Suran Anton, rezervni lovec 4. stotnije.
Šuligoj Fran, lovec 2. stotnije, padel 18. do 19. decembra 1914; Svara Jakob, lovec 2. stotnije.
Urbanja Martin, lovec I. stotnije. Valentinuz VifiK?). podlovec 3. stotnije; Verdinek Josip, lovec 4. stotnije; Vesolak (Veseljak?) Martin, lovec 2. stotnije, padel 18. do 19. decembra 1914; Vichar Mihael, rezervni podlovec 2. stotnije; Volav-šek Alojz, lovec 1. stotnije; Vrbovšek Fran, lovec 1. stotnije. mrtev.
Zagomilšek Alojz, lovec 1. stotnije; Za-mar Josip, nadomestni rezervist 3. stotnije; Zgaga Ivan, rezervni lovec 4. stotnije; Zlatic Anton, rezervni patruljni vodja 4. stotnije, ujet: Zlobko Fran, lovec 4. stotnije; Zorat Alojz, rezervni lovec 3. stotnije; Zwitau Josip, lovec 2. stotnije.
Žefrin Ivan, nadomestni rezervist 1. stotnije, mrtev; Žlindra Rudolf, lovec 2. stotnije.
Izguse 21 (!j!.i!illansRe§a) črno-ucjnišRsša psšpoiHo.
Tu navajamo le moštvo, ki je doma na Primorskem.
Častniki.
Hude Josip, poročnik v evidenci, 5. stotnija, Mirna na Dolenjskem, padel 25. novembra 1914.
Moštvo.
Cvetrežnik Štefan, pešec 11. stotnije, Sv. Lucija. Degrassi Fran, pešec 4. stotnije, Gradež. Filipič Alojz, pešec 8. stotnije. Gajgora, okraj Gorica, padel 25. novembra 1914.
Stran ff.
„VEČERNA EDfNOST" St. 35.
v irstu, dne 25. februvarja 1915
G^beršCik Iva i, pc^ec 8. stotnije. Tol-j
r. in; Gadnik Fran. pešec 7. stotnije, Or-,,ar; Gorjup Štefan, pešec 3. stotnije. Kal, j < kraj Gorica, padel 27. novembra 1914; j Orctforin Anton Jakob, pešec 8. stotnije. bkocijan, okraj Tržič.
Hojak Andrej, pešec 3. stotnije. Cepo-vun; Hvalic Josip, pešec 11. stotnije, Solkan.	_ . Ipavič Josip, desetnik 7. stotnije, Crni-
Kodelja Josip, pešec 7. stotnije; Kos Ivan. pešec 7. stotnije; Krpar Viktor, pešec 5. stotnije, Kcuče.
Lui. j/ič Ivan, Četovodia 2. stotnije, Go-
Mian Fran. poddesetnik 5- stotnije, Ro-mans; Mlefcuž Ivan. četovodja 8. stotnije, Bovec, pade! 25. novembra 1914; Muro-vec Anton, pešec 4. stotnije, Leskovec,
rkrsi Gorica
pCr Jurij, pešec 12. stotnije, Cervi-
uri" Finiar Matej, pešec r>. stotnije. Pod-
t ura* pri Orući, padel 13. novembra 1914;
Fre I Anton, pešec 3. stotnije. Renče.
Sottich Henrik, desetnik 7.-stotnije.
Uršič Peter, pešec 3. stotnije, bode-
>čei ?), okraj Gi.rica, padel 26. novembra
1914-	- o , , -
Verzegnassi Edvard, pešec 9. stotnije,
Vitla Vicentina.	.. _
Zanolla Jakob, desetnik 7. stotnije, Tržič; Z«,rzut Josip, desetnik 9. stotnije. Gorica.
lz?uB2 21 fljnffljansketa) donio-bransKesa peSpolKfl.
Tu navajamo samo moštvo, ki je doma na Primorskem.
Vsi navedenci se nahajajo v ruskem uie!ništ\u in sicer ra?un dveh v Atk2r-siterj v szratovski guberniji.
Moštvo.
Batagel Josip, nadomestni rezervist 4. nadomestne stotnije, Skrile; Belinger Ivan, nadomestni rezervist 2. nadomestne stotnije. Solkan; Cehovin Josip, pešec, oddelek strojnih pušk, Gabrjie; Gratton Ludo vik, nadomestni rezervist, goriška okolica (Elabu^a, vjatkovska gubernija); Moderc Srečko, pešec 9. stotnije, Kojsko; Petean Ivan, pešec 6. stotnije. Sovodnje (Perejeslav, pultavska gubernija), je bil v seznamu štev. 64 izkazan kot ranjen; Schwab Anton, pešec 8. stotnije. Devin; Sirnčič Josip, pešec 1. nadomestne stotni-ie. Kojsko; Štrukelj Štefan, pešec, 9. stot-nije, Bate._____
lzmsnlauu Involidaj.
(Pretresljiva slika iz Kostance.)
Dne 15. t. m. popoldne je prispel v Ko-stanco transport 450 ranjenih, za službo | nesposobnih francoskih ujetnikov, da ča-j kajo tu, dokler ne odredi francoska vlada j potrebnih odredb glede izmenjave svojih ujetnikov z nemškimi.
Prizor spada med one vojne prizore, ki so najbolj drastični. Ledenomrzel veter je bril skozi mesto, tako piše poročevalec lista zNeue Zuricher Zeitung«. Sneg in deževje onemogočujeta vsako bivanje na prostem in vendar je prebivalstvo v Kon-stanci napolnilo vse ulice in ceste, ko je ob 2 popoldne prispel iz Darmstadta posebni vlak z invalidnimi francoskimi ra-nieenci na kolodvor. Kratek raport vodilnega oficirja in na to so se odprla vrata, skozi katera je začela prihajati na peron beda. Na kolodvoru je bilo polno sanitej-cev in deputacij raznih oblasti. Ni ga bilo očesa, ki ni porosilo, ko je zagledalo te uboge, polomljene vojake. Mnogi izmed niih so imeli še običajno rdeče hlače, večina je imela lesene čevlje.
Bledi in bolni, prestali strah, beda in nadloga, strahoviti strah jim je gledal iz mrzličnih oči. Niti besedice niso izpre-g« verili, plaho so se obračale oči na vse strani in roke so se tresle vsled mraza in telesne slabosti. Veliko število je bilo onih, ki jim je manjkala po ena noga. V Vogc-; zih, v Argonskcm le^u, pred Verdunom, pred Ypcrnom, v Belgiji so bili ranjeni, i Mn< sre težko ranjene, kojih udi in glave j so bile • ovite, je bilo treba prenesli v av-. t< :obiie. Videl sem samo enega, ki je tfle- | dal krepko in sveže v svet. Bil je mlad, zdravokrven fant. Govoril je neprestano. Brez vsake pomoči se je ril. opirajoč se na palico, s svojo edino nogo proti avtomobilu. Vsi drugi so molčali in bili resig-nirani.
Tiho in dostojno je opazovalo občinstvo dogodke. Tri ure je razsajal vihar. Z veliko ljubeznijo in skrbjo so izvrševali saiii-tejci svojo službo m odvedli večne reveže in siromake na odkazana mesta. Nihče ni gledal v teh siromakih sovražnikov. V Konstanci se nahaja sedaj 1100 Francozov, ki čakajo tu na izmenjavo.
V preteklem tednu so pričeli tudi Angleži in Nemci z izmenjavo invalidnih vojnih ujetnikov. Nemške vojake pošiiju angleški Rdeči križ na Nizozemsko, kjer jih prevzame nemški Rdeči križ in izroči enako število angleških invalidov.
Angleški listi objavljajo sedaj obširnejša poročila o prvem nemškem invalidnem transportu, ki je obstojal iz 93 vojakov in enega oficirja. Rdeči križ jih je odpravil iz Londona v Folkestone. kjer so bili vkrcani. Skoro vsi ujetniki so izgubili v bojih po Kak ud in niso mogli z lastnimi močmi naprej. Težko ranjeni so bili izva-gonirani na nosilnieah, dočim so se lažje ranjenci pomagali z brgljami. Neki oficir, ki je zgubil eno oko, je bil morda še na najboljšem, ker se je vedno smejal in šalil. Biii vsi večinoma žrtve pomorskih bitk, deloma ujetniki iz bitk ob Marni, Aisni in pri Ypernu.
Invalidi so se zahvalili angleškim zdravnikom za dobro ravnanje ž njimi in
I neki pohabljenec, ki si ie pomagal z berglami, se je poslovil z besedami: *Za Vas, , gospod doktor, bi rad zgubil tudi obe nogi.« Ko je ladja odplula iz Folkestona, 'so nemški invalidi pozdravljali zadnjikrat! : Angleže, ki so odzdravljali z mahanjem z: robci.	I
~~ CsrišronL
Eno edino mesto na Bosporu daje nam : razumeti, kdaj in kako je nastala in kako Ije že v starem času trajala borba za pre-] hod iz Azije v Evropo po Bosporu, a to je stari llion z mestom Trojo, ki se danes i imenuje Hizariik. O skladih ruševin na I-lionu se čita najmanje kakili tri tisoč let, ! a od časa, ko je zgorela Trojanova Tro-j ia, je danes zopet že tritisoč let.
In ne more biti drugače, ker so prehaja-!li po Bosporu mnogi narodi, ki so nekaj I časa obliudovali južne polotoke Evrope, 'ali pa so se tam ustavili in doživeli; a kdaj da je to bilo, se ne more označiti dru-! gače, nego: v davni davnini. Tekom teh I časov so prešli tu tudi tisti narodi, kate-Irih ostanki se še sedaj nahajajo na od starine znamenitih južnih delih Evrope. Obali Male Azije. Grška, Italija in Hispanija so bile pradomovina tistih narodov, ki so i od vzhoda došli na zapad in so ali tu ostali. ali so s časom izginili na katerikoli na-I čin.
j Zgodovina Carigrada je dolga in krvava. Gospodarji so mu bili vse do Turkov navadno evropski narodi. Traški Bizant ie imel do dva tisoč let in istotoliko časa so mu bili gospodarji Grki. Vzhodno krščanstvo je imelo v njem svoj sedež, ki ga je ohranjala vzhodna cerkev vsai do imenu
;do današnjeea dne. <
Od tistega Časa je oživelo voiaša-me. ki je danes imenujejo vzhodno vprašanje, ki pa ni nič drugega, nego vprašanje Bospora ali DardancL Kdo da bo gospodar tistega starega prehoda; to je to \/.hodno vprašanje. Turki v Evropi so ,ovzročili največje škode slovanskim narodom in ti poslednji imajo največ dobiti ; od onega, kar se ima doseči po rešitvi te-ga vprašanja. To vzhodno vprašanje je iz-| zvalo največje vojne sto let sem. Tudi »danes je to vprašanje zopet ra dnevnem redu in je po svoji priliki tudi največji vzrok onega, kar povzroča clanes toliko hudega vsem evropskim narodom. Je imnogočesa, kar se je pridružilo temu 'vzhodnemu vprašanju; no, vse to je le postranske vrednosti v primeri z vprašanjem Dardanel. In zdi se, da se vse te postranske stvari namerujejo rešiti šele tedaj, ko se končno reši vprašanje, kdo bo namesto Turkov gospodar Dardanel.
Danes ste dve vzhodni vprašanji. Eno je bližje in leži med Evropo in Azijo na Bosporu. Drugo je oddaljeneje in leži v A-ziji in na Tihem vzhodnem oceanu. Ono prvo se reši v Evropi, a drugo v Evropi in v Aziji sami. To drugo vzhodno vprašanje je jako zapleteno, ker se tu križajo mnogovrstni interesi. Skoro vse evropske države imajo v tem vprašanju svojo škodo ali korist, in se temu primerno razvrščajo. V te vzhodne odnoŠaje vodite dve svetovne poti, a tretja je povsem posebna, na severu. Od teh dveh svetovnih poti vodi ena po morju, druga Jpo kopnem. Ona prva, ki vodi po morju, je že v angleških rokah, a za drugo se u-s«.da še !e določa, in zaco poseza v da-:i::*nje zmešnjave, v to svetovno vcino. i Na to pot po kopnem so Nemci vrgli svo-| je oko — in to je, česar nočejo dopuščati druge vlasti. To je tisti največji in glav-! ni vzrok, radi katerega se te države ne I morejo pomiriti. Hotelo se je rešiti to vorašanjc mirnim potom, ali ni se posre-j čilo, ker se z druge strani ni hotelo izgubiti predpogoja k rešitvi tega prevažnoga vprašanja. Carigrad ie torej danes ono miiogostr^nsko zamotano vprašanje, pravi stari gordijski vozel, ki se ne da razmetali mirnim načinom, ampak se ga mora z mečem presekati, in od katerega krvavi sedaj ves svet, najbolj pa Evropa, ker so se zamešale vanj mnoge postranske stvari in vprašanja, ki so pomotila svetovni mir in napravila pereče vprašanje svetovne moči in pa mnogih zasebnih in-t teresov.	(Zvršetek prihodnjič).
ŠlcuenskI štajerski deželni poslanci
Izdan je nastopni komunike :
Slovenski klub štajerskih deželnih po-; slancev je imel dne 18. februarja v Mariboru sejo, v kateri je najprej podal načel-I nik dr. Korošec sliko položaja, kakoršen ; je nastal na Slovenskem Štajerju vsled znanih žalostnih dogodkov začetkom mo-j bilizacije ter konštatiral dejstvo, ki je najlepše izpričevalo za politično zrelost slovenskega ljudstva, da se ni dalo izvabiti na pota, kamor so ga hoteli imeti obreko-! valci, ampak je ostalo nepremično zvesto svojemu cesarju in udano Avstriji, v koje neodvisnosti in notranji pravični uredbi vidi naše ljudstvo zasiguran svoj verski, narodni in gospodarski obstoj. Da se je politična in nepolitična vzgoja slovenskega ljudstva od strani naših organizacij vršila v pravem duhu, nam dokazuje neprimerno junaštvo in brezpogojna zanesljivost Slovencev na bojišču, kar nas vse navdaja s ponosom in samozavestjo. Poslancu Roškarju, kateri je tudi bil žrtev brezpredmetnega sumničenja in obrekovanja, je izrekel klub popolno zaupanje in ga zagotovil nespremenjeno visokega spoštovanja.
Na to je poročal načelnik o gospodarskih zadevah. Glede delavskih moči je posre-
doval v ministrskem predsedstvu in po-j ljedelskem ministrstvu ter dobil zagoto-! vilo, da se bo skušalo dobiti za črnovojni-j ke, ki niso v fronti, kratke dopuste in da bodo ljudske šole lahko prenehale s pou-j kom, ako so otroci potrebni za delo. Tudi begunci in ujetniki, zadnji po 30 skupaj, bodo na razpolago.
Glede aprovizacije opozarja klub na i dejstvo, da kmečko ljudstvo živi od moke, kakor mestno od mesa. Vsled tega se naj pri rekviriranju to upošteva kakor tudi število potrebnih delavcev, ki jih kmet preživlja skozi celo leto. Veliko živil potrebujejo tudi begunci na kmetih, zaradi tega se naj posreduje, da jih ne dobivamo več, tembolj, ker jih je težko uporabljati pri našem kmečkem delu.
Glede podpor za zaostale je od vseh strani veliko pritožb in so se v tem oziru stavili primerni predlogi.
Slovenski klub obžaluje, da slovensko : liudstvo ni zastopano v nobenem gospo-; darskem svetu, ki so se ustanovili v Gradcu zaradi po vojni nastalih razmer za celo deželo, vsled česar sveti niso o naših razmerah dovolj poučeni, naša javnost ne o njihovih ukrepih. Tudi v tozadevnih okrajnih gospodarskih odborih manjka zadostno zastopstvo našega ljudstva. Načelstvo se pooblasti, da radi tega stopi v stik z merodajnimi činitelji.
Vsi navzoči poslanci so se udeležili razprave o omenjenih predmetih._
SHčlcs lz volne.
Ob francoski Rivieri, Kdor si hoče napraviti sliko življenja ob francoskem obrežju v februarju, naj ne gre tja v vojnih časih, sicer ne pride na svoj račun. Neki Švicar, ki se nahaja sedaj tamkaj, opisuje v »Baseler Nachrichten« svoje vtise. Potoval je preko Lyona in Marsei!!a v Nico in zapazil, da gre še skoro bolje kakor v mirovnih časih, ko so imeli francoski vlaki vedno zamude. O mejnih in prtljažnih sitnostih sploh ni govora; prtljaga se sploh ne preišče, pokazati je treba samo potni list. Od Ženeve do Lyona se vozi malo ljudi. Pelajl sem se z dvema starejšima gospodoma. Kmalu se je razvil govor o vojni in posebno o operacijah v Alzaciji. Četudi je imel eden obeh gospodov enega sina na fronti, ni o kakem ple-| menskem sovraštvu ali surovih napadih j sovražnih sil sploh nobenega govora. Do-jbil sem vtis, da se izobraženejši ljudje 'sploh zelo mirno izražajo o sovražnikih. Vožnja iz Lyona v Marseille ni bila prijetna, ker je bil vlak čisto natlačen ljudstva. V nepripravnih vozovih tretjega razreda sede in stoje vojaki. VeČina jih je bila že v ognju in se gredo okrepčat na jug. Toda o baharijah ni ničesar slišati. Ljudje so čudno mirni in govore malo. V Mar-seillu je videti prve senegalske zamorce, ki jim tamkajšnje podnebje vsekakor precej bolje ugaja, kakor pa v strelnih jarkih na severu. Naravnost marcijalno izgledajo ti zamorci in suhe noge so prav komične. Kakor švicarska hotelska industrija, trpi mnogo sedaj tudi francoska Riviera. Velike, sijajne hotelske palače na promenadi Anglais so prazne, aH pa se nahaja v njih le par ljudi. Večina hotelov je zaprtih, ali pa so na razpolago okrevancem. V hotelu Regrcsco, največji hotelski palači, ki je opremljena z najmodernejšim komfortom, stanujejo hrabri alpski lovci. Nahaja se tudi precej angleških oficirjev in med njimi je videti precej mladih obrazov. Kljub slabemu prometu vlada ob lepem vremenu popoldne na obrežni promenadi živahno življenje in vrvenje. Četudi letos ni bilo karnevala in drugih slovesnosti, Je vendar še dosti zanimivosti za nerazvajenega človeka. Monte Carlo trpi seveda tudi jako močno vsled sedanje krize; nekaj časa so bile zaprte celo igralne dvorane v kazinu. Sedaj so vrata igralnic zopet odprta, toda Število igralcev je, kakor je umevno samoobsebi, močno padlo. Večinoma so to gospodje in dame zelo starih letnikov in pa ljudje sumljivega značaju. Krasni vrtovi kazina so prazni. Monte Carlo letos ne bo imel prometa. Najbolje izhajajo, vsaj v Niči, oni hoteli, kojih cene niso urejene za denarnice milijarderjev. Gostilne, ki nimajo dosti uslužbencev, se lahko preživljajo. V tem oziru imajo še največjo srečo Švicarji._
Domače vesti.
Predsednik tukajšnjega konsumnega društva c. kr državnih uradnikov g. Josip Bezeg m ces. svetnik g. Galatio sta pose-tila danes Nj. ekscelenco g. namestnika. Ekscelenca gospod namestnik se je zanimal za aprovizacijsko vprašanje, za gospodarsko stališče tržaških državnih u-radnikov in stanje tukajšnjih organizacij. Deputacija je naglašala obstoječe težkoče aprovizacije, tudi nanašajoč se na finan-cijelna sredstva društva, katera ima na razpolago; o stanju uradništva je poudar^ jala, da se je v minolem letu vsled mate-rijelnega izboljšanja službene pragmatike in posebnem izplačilu (luška doklada) razmeroma olajšalo, da pa je letos občutno nazadovalo vsled zvišanja cen najpotrebnejših živil in ker je odpadlo posebno izplačilo. Nj. ekscelenca g. namestnik je deputacijo odslovil s prijaznim zagotovilom, da bo uradništvu naklonjen in da bo po svojih močeh podpiral predlagane mu želje.
Nova ureditev vojaških dobav. Glasom objave v listu „Lieferungsanzeiger* z dne IS. februarja 1915 se Je ustanovilo v c. kr. vojnem ministrstvu centralno mesto za dobave pod imenom „Zentralevidenz fiir Armeelie-ferungen". Temeljem Izdanih novih predpisov je vsem trgovskim in obrtniškim zbornicam temu centralnemu mestu predložiti izkaze o tovarnarjih in producentih ter trgov-
:cih po poklicu v svojih okrajih, fakaze je i narediti po strokah. Onim firmam, ki menijo, j da morejo po predmetu svojega obratovanja I priti v poštev za vojaške dobave ter imajo ; primerno dobavno zmožnost, je priporočati, da se čimprej obrnejo do trgovske in obrtniške zbornice s prošnjo za uvrstitev v ta izkaz. Pri tem jim je navesti natančno predmete, katere morejo dobavljati ter je povedati množine, k; tere morejo izvršiti v določno navedenem času. Ne gre pa sedaj za oddajo kakih konkretnih dobav, marveč za to, da dobi oblastvo pregled o firmah. Dobave bode v bedoče centralno mesto za dobave razpisovalo.
Sneg v Bohinju. — Družina pod razvalinami. Iz Češnice v Bohinju, 20. februarja. Toliko* snega kot letos Bohinjci še ne pomnimo. V spodnji dolini je tega nebodi gatreba en malce manj, toda v zgornji dolini dobra dva metra. Ni čuda, da pod njegovo težo škripljenjo podstrešja in se podirajo. V veliki nevarnosti je bila v noči od 18. na 19, t. m. Frančiževa družina. Krog 9. ure se je pod težo snega podrla hiša in pokopala vso družino. Sosedi so slišali škripanje sosedovega poslopja ter šli gledat, kaj se godi. Ko so prišli na lice mesta, je bila ■ vsa Iiifa podrta in prebivalci pokopani v po-| drti lastni hiši. Z največjim naporom so delali vso noč do 9. ure zjutraj ter tako rešili preplašeno družino zdravo. — Polcmljenih je več kozolcev. Veliko sadnega drevja je polomljenega, posebno na Bistrici. Po planinah je visočina snega do štirih metrov. Kakor vse kaže, še ne bo nehalo snežiti, ker polagoma še vedno pada. Stari ljudje trdijo, da bo letos še dosti snega, ker se med sneženjem tako pogostoma bliska. Da bi le ne bilo še kaj žrtev 1 Po planinah bo gotovo stisnjenih in pokončanih še veliko st3nov vsled izredne teže. Povsod le škoda.
PRžMČUlEE TCRDKE
Pohištvo.
Vlili) P°*telji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-UVb polna skalna »oba z žimninami K 290.— V, Fonderia 12, I	2318
Razni.
Dnfiftata ^ T	ve dajo razne gostilne.
rlUUilju kavarne, mleka na in drugi obrtni obra'i. b še, vile itd. Pojasnila daje KolarSič, kavama <3orso od 9—11. 3—6 »elefon St. 82"> 41
Čistilo za žesUe
Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaaka tovarna.	2114
Dmik „Edinost" o Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflie. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja Češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-Jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest ii stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. H. .VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Clie-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50._
Točno ur® prodaja j
EmiSio M£šli@r
najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v | Trstu, ulica S. Antonio i (vogal ulice S. Nicold) j
Velika izbera
verižic, zlatih, srebrnih, | kakor tudi stenskih ur j vsake vrste i. t. d.
Ustanovljena I. 1889. j
^^' Dr. ihT^CH Mu• i
TRST, M S. CflTERIM ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni
8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: II1-.2—1 in 7—7Vjg
EVti zebotehnik
TRST - ulica Ksova štev. 15, H. r.ail.
sprejema na novo
cd 9-1 in 813-7, - IFiEFOlt M 25-93.
Dr. H©R¥HTH
TRST, CORSO ŠT. 17
Sptdiailit za KOŽNE In SPOLNE bol£ZN
šibkost m nervoznost
ma BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprajama od 11 • 1 pop. In 3-6 avaCav oh nadeljah od 10 - 1.
^Trfjnj^^TrnorflTit^Tiifni dvokol«< .TRIBUNA* Gorica, Tr2tt5ka ul. »
2»rej pivovarna Oorlup). aloga JvokoJes šivalnih in kmetijskih »irojev.jfra-mofonnv, orfcestr^n. itd.
F. B&TJEL
Gorica, Stolna ul. 2—I Plačuje se na obroke.
Ceniki franko.

--
Telef. 11-5? TU? Tele!. 11-57
ul. sv. Frančiška As. 20
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem al! večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z Izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »luseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst, ulica Sv. Frančiška št. 2")
Prva \mM touarna
brusnih Kamnov, mm
In „COFLfMURf
Qm Pllotti-Trst
fesa: Rivs PescatGii 14, Tel. 15-25
Frafel£i ^casjber
Trst, ul. CartiiKCi 14 (ex Torrents)
Zaloga usiro£&3iih kož
t Vclikn izbera potrebščin za čev!jcrje. - Specijaliteta
1	~ ^dl'arle«
IGNAZI0 POTOCMid im j
ulica Riborgo Stev. 28, vogal ul. Becc&erie
(Podružnica v ulici Barriera vecchža itv. 23)
Velika izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Rnnglan, Ui- t ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kozuhovine. Velika izbera moških
pletenlc (maj). Rumene in modre obleke za delavce.	?
Izbera blaga za moSke obleke. Sprejemajo se naročila po mari '
■■■i m m m^^t^m^ M M	iM — — ——--—---------------- —---
ml c	«■» es kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico za
M« SDvgSl nikeliranje, posrebrnenje, bakranie i. t. d. i. t. d. Trst, Via €aetano Donizetti št. 5. - Telefon št. 126, E&ffl, IV.
Popravlja prprave za točenje pira motoije na gafl in benzin, sesaljke, šivalne t.uj«.. < ot«-cikle, bicikle ia ianeuje diu^* dela, ki *pad»jo ▼ strok .th*nikov. rp ave <--ktricu« razsvetljavo, elekt-ifcne motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in -»*«» elektrotchn Eno. - Zaloga žarnic, stekel za gas In elektrike in drugih vsakovrstnih predmetov