Celjski tednik
CELJE, 22. JANUARJA 1960
LETO XL, ŠTEV. 3
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
>CELJSKI TISKc
DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
Zima ob potoku
Mladina
celjske občine
bo tekmovala
Na prvi seji občinskega mladin-
skega komiteja v Celju so sklenili,
da se bo prvega februarja pričelo
tekmovanje mladine celjske občine.
Tekmovali bodo na vseh področjih
in se bodo pomerili ne le v izvajanju
politično ideoloških programov, tem-
več tudi v številu prostovoljnih ur
pri lokalnih delovnih akcijah in v
vseh drugih mladinskih dejavnostih.
Zaradi različnih pogojev, ki v njih
živi in dela naša mladina, bodo ak-
tive razvrstili v skupine. S tem bodo
omogočili tudi mladini s terenov,
kjer za razvoj nimajo tako dobrih
pogojev kot v mestu, da se bodo lah-
ko prav tako uvrstili med prve. Vsi
aktivi bodo vsak mesec poročali ob-
činskemu komiteju o svojem delu in
uspehih. Ob zaključku tekmovanja,
ki bo na Dan mladosti, pa bodo do-
ločili zmagovalce in nagradili prva
tri mesta v vsaki skupini.
Tako tekmovanje lahko rodi veli-
ke uspehe in prav bi bilo, če bi jih
organizirali tudi po drugih občinah.
Mladina bo lahko pokazala, kako de-
la in kaj je napravila, obenem pa
bo odpadlo včasih brezuspešno
spodbujanje k delu.
KORISTNA POBUDA
Društvo inženirjev in tehnikov v
Celju bo od 27. do 30. januarja pri-
redilo v društveni dvorani razstavo
o geodetski dejavnosti.
Na razstavi bodo prikazali način
dela geodetov, osnovne težave, pro-
bleme in značilnosti njihovega dela.
Razstava.bo zlasti zanimiva za tiste
prebivalce, podjetja in ustanove, ki
pri svojem delu rabijo pomoč geo-
detov. Razstavo si bodo ogledali tu-
di vsi gojenci strokovnih in ostalih
šol V Celju.
S SEJE POSLOVNE ZVEZE ŽALEC
97 odstotkov vseh površin
v kooperaciji v Savinjski dolini
Pretekli petek je o Žalcu zasedal upravni odbor Kmetijske pro- j
izvajalne poslovne zveze Žalec. Na tej seji je bila uvodoma majhna i
svečanost, na kateri je zastopnik savinjskega hmeljarstva v evrop-
skem biroju za hmelj tovariš Jelovšek izročil predsedniku poslovne
zveze tovarišu Miranu Cvenku hmeljarsko odličje.
Po obravnavanju sklepov zadnj^e
seje je tovariš Kač poročal o dosež-
kih pri sklepanju kooperacijskih po-
godb na področju poslovne zveze.
Akcija je uspela, saj na področju
žalske občine samo še 16 hektarov
hmeljskih površin ni vključenih v
kooperacijo, v šoštanjski občini pa
okoli 5 hektarov. Površine pod hme-
ljem se bodo sicer zmanjšale zara-
di zastarelosti in neugodnih talnih
prilik, ne bo pa se zmanjšal pride-
lek, saj planirajo za žalsko občino
povprečni donos 1440 kilogramov, v
šoštanjski nekoliko več, v celjski
1452 kilogramov, v mozirski in
šmarski občini pa tudi približno to-
liko V celotnem okraju je za proiz-
vodnjo hmelja sklenjenih 3199 po-
godb, ki praktično vključujejo vse
hmeljarje, razen 21 hektarov, ki pa
bodo verjetno še pred pomladjo
vključeni. V kooperaciji je vključe-
nih 1777 hektarov hmeljišč, na ka-
terih bo po planu pridelanih 2558
ton hmelja. Povpreček na ha bo
predvidoma 1435 kg. Ce priključimo
še socialistični sektor, potem ima-
^0 na območju okraja 3220 proizva-
jalcev s površino 2028 hektarov
hrnelja in predvidenim pridelkom
3047 ton.
Taka široko zasnovana akcija so-
f^elovanja terja veliko sposobnost
i^rnetijskih zadrug pri izpolnjevanju
pogodbenih obveznosti. Tako pred-
videvajo, da bo za vsa ta dela treba
opraviti najmanj 133 tisoč strojnih
Чг. za obnovo hmeljišč priskrbeti
nad 100 tisoč hmeljevk in 180 ton
zice. Porabili bodo 3360 ton umet-
nih gnojil in tako dalje. V koopera-
^Цо pa je vključena tudi večina pre-
ostalih obdelovalnih površn. Po-
slovna zveza 2a!ec ima v koopera-
cijo praktično vključenih 97 odstot-
jOv vseh obdelovalnih površin. Po-
j^g hmelja bodo v koperaciji pride-
85 ton pšenice, 427 ton krom-
t""|a, vzredili nad 1300 telet. 78 glav
^Оу beefa, za 521 ton ostalega go-
ter 187 ton svinj. Dalje okoli
"^0 ton sadja, 65 tisoč -litrov mlekaj
•n še vrsto drugih pridelkov.        ]
Na široko so razpravljali, tudi o
delu družbenih posestev, ki bodo
morala povečati svoje napore, zlasti
pri živinorejski proizvodnji. Ugotav-
ljali so, da je v kooperaciji premalo
površin, na katerih bodo pridelovali
močnejša krmila za živino, pred-
vsem silosno koruzo in podobno.
Razpravljali so tudi o načinu ob-
računavanja strojnih storitev ter
ugotovili, da je imel sedanji način
svoje dobre pa vendar tudi precej
slabih strani. Po dolgi razpravi so
klenili, da bo treba način obračuna-
vanja strojnih ur spremeniti, tako, da
bo osnova v bodoče storilnost, ne več
čas. To bo seveda za obračunavanje
nekoliko bolj zapleteno, toda prav.č-
neje za koristnike strojnih storitev,
hkrati pa bodo na ta način laže sti-
mulirali traktoriste in strojnike za
njihovo boljše in kvalitetnejše delo.
Na koncu so potrdili tudi sklep o
ustanovitvi čebelarskega obrata, ki
naj se v nekaj letih razvije v veliko
čebelarsko farmo (do 5 tisoč pa-
njev). Obrat bo vodil inženir Ma-
rolt. Končno je na vprašanje odbor-
nikov tovariš Miran Cvenk pojasnil
razloge, zaradi česar je Izvršni svet
LRS razpisal prometni davek 30 di-
narjev na kilogram prodanega hme-
lja, ki ga plača vsak proizvajalec.
Občni zbor
ZVEZE BORCEV V BRASLOVCAH
V nedeljo so zborovali člani os-
novne organizacije Zveze borcev
v Braslovčah. Razpravljali so
predvsem o perečih krajevnih
problemih, o klimatskem zdrav-
ljenju članov in nekaterih perečih
problemih posameznikov.
Zbora v Braslovčah se je ude-
ležil tudi član Okrajnega odbora
Zveze borcev tovariš Tržan, ki je
zlasti poudaril potrebo po še večji
slcrbi za bivše borce in interniran,
ce, za partizanske vdove in otroke.
Na Smarskem pred zborovanji
]^ny^5'Â!ni.\'Ji"^^ simoniceva obiskala predstavnike
EEVmh чГа ^cÍ^aÍPJ'''^'^'^^^^ življenja po posameznih
krajih na smarskem. še v januarju vsi letni zbori
osnovnih organizacij SZDL.
Po vseh krajih šmarske občine se
marljivo pripravljajo na občne zbo-
re SZDL. Organizacije so se končno
tudi administrativno uredile in prav-
kar zaključile še zadnje ob ureditvi
evidence članstva. Med tednom je
obiskala vaške odbore SZDL, skup-
no z zadružnimi sveti, osnovnimi
organizacija ZKS in sploh predstav-
niki družbenega življenja v krajih
ljudska poslanka Vinka Simoničeva.
V prisrčnih razgovorih so se pome-
nili o konkretnem delu in uspehih
predvsem na področju kmetijstva, ki
je v preteklem letu še odločneje za-
oralo na pot prizadevanja za večjo
proizvodnjo in nove odnose med
proizvajalci. Vprašanje standarda,
realizacija nagrajevanja po učinku
in ne nazadnje še prizadevanje za
šolsko reformo so osnove razmiš-
ljanj, iz katerih luščijo sklepe orga-
ni družbenega upravljanja in druž-
bene organizacije. Povsem je videti,
da bodo občni zbori osnovnih orga-
nizacij SZDL, ki bodo še v januarju,
dobro pripravljeni in zato tudi
uspešni. rs
VREME V.NASlEÖNJIH DNEH
Postopno topleje, zlasti v višjih le-
gah, v splošnem nestalno vreme s
pogostimi padavinami, ki bodo zla-
sti močne okrog 27. in 31. januarja.
— Izboljšanja ne bodo trajala več
kot tri dni. Močnejša otoplitev se
pričakuje okrog 26. januarja, ven-
dar bo kmalu nato zopet hladneje.
OB 10-LETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
Leto, ki je prineslo uspeli
USPEHI »INGRADA« SO POKOPALI NJEGOVE »DOBRONAMERNE« GROBARJE
V jubilejnem letu delavskega sa-
moupravlajnja pri nas smo kot dru-
go obiskali gradbeno podjetje »In-
grad«, kjer so delavsko upravljanje
v zadnjem obdobju bistveno utrdili
in dosegli lep napredek. Ta napre-
dek je še toliko bolj zadovoljiv in
vzpodbuden, ker se je ob združitvi
gradbenih podjetij v Celju pojavila
kopica grobarjev novega podjetja.
Danes so ti tiho, ker vedo, da je
»Ingrad« naredil velik korak naprej,
ker so s trdnim in odločnim stali-
ščem organov delavskega samo-
upravlajnja in s sodelovanjem Zve-
ze komunistov in sindikatov popol-
noma onemogočili tiste pojave, ki
so jih predvidevali njihovi »dobri«
preroki. Rezultat se kaže v gospo-
darskem uspehu podjetja in končno
tudi v tem, da so kljub težavam v
prvem polletju lia koncu leta lahko
iz čistega dohodka delili plače nad
tarifnimi postavkami. To je malo, a
pomembno potrdilo.
Vendar naš namen ni, da bi ob-
ravnavali probleme in razvojno pot
»Ingrada« kot podjetja. Naš namen
je bil, da bi se sestali s predsedni-
kom delavskega sveta podjetja in
ga zaprosili, da nam pove kaj več
o razvoju delavskega upravljanja
pri njih. Tole nam je povedal:
Delavski svet je imel že v starem
podjetju precejšnje težave, vendar
smo doslej pri utrjevanju samo-
upravljanju dosegli viden napredek.
Menim namreč, da največ zato, ker
so ljudje spoznali, da samoupravlja-
nje ni samo na papirju, temveč da
imajo vsi delavci, člani obratnih de-
lavskih svetov in še najbolj člani
delavskega sveta upravljanje v svo-
jih rokah.
Ko me vprašujete o pomenu obrat-
nih delavskih svetov, m.oram pove--
dati, da je bil prejšnji delavski svet,
ko še ni bilo obratnih delavskih sve-
tov, preobremenjen, saj so bile dol-
ge seje, sklepi pa niso prišli do ko-
lektiva. Tako smo zaradi tega usta-
novili obratne delavske svete, ki jih
imamo sedaj 11 na vseh sektorjih.
Obratni delavski sveti se v začetku
sicer niso znašli. Eni so delali pre-
več mrtvo, drugi pa so si prilaščali
preširoke kompetente. To razmerje
se je polagoma ustalilo, tako da so
obratni delavski sveti poslali v pra-
vem pomenu osnovna celica delav-
skega samoupravljanja.
Po združitvi gradbenih podjetij so
nastale tudi pri delu delavskega
sveta in obratnih svetov nekatere
vrzeli (različne navade, različni po-
stopki pri delu in podobno). No, to
je trajalo nekako do polletja. Tedaj
se je delavski svet skupno s politic"
nimi organizacijami odločno zagri-
zel v problem organizacije podjetja
in v dobro gospodarjenje v podjet-
ju.
Tako sedaj lahko beležimo bistve-
no izboljšanje in vsi očitki, ki so
pred letom dni leteli na nas, sedaj
nimajo več osnove. Istočasno s tem
notranjim utrjevanjem in uveljavlja-
njem gospodarstvenosti v podjetju
pa smo prešli na reševanje tudi dru-
gih pomemibnih vprašanj, in sicer
skrbi za človeka. Ob koncu lanskega
leta smo slavili kar dve zmagi. Po-
stavili smo mladinski dom do 4. eta-
pe, zgradili samski dom. Hkrati pa
smo veliko skrb posvetili zaščiti pri
delu in informiranju članov kolek-
tiva ter pojasnjevanju ob vseh važ-
nejših zadevah v kolektivu. Slednje
se mi zdi še posebej pomembno.
To je prava pot
Na konferencah in posveto-
vanjih mladina ugotavlja, da se
je v letošnjem letu delo akti-
vov mladih zadružnikov precej
spremenilo, da pa še vedno ni-
so našli povsem prave smeri.
Nedvomno so najbolje delali
tam, kjer so jim pomagali sa-
moupravni organi kmetijskih
zadrug, pa taai, kjer so tesno
sodelovali z mladinsko organi-
zacijo.
Tako je bilo tudi v vojniški
zadrugi, kjer imajo aktiv mla-
dih zadružnikov z 71 ari obde-
lovalne zemlje in z dobro ure-
jeno hmeljsko žičnico. Delajo v
tesni povezavi z zadrugo, mla-
dinski organizaciji pa so se že
docela priklujčili. Prav bi bilo,
če bi tako storili tudi drugod,
da bi aktivi mladih zadružni-
kov res postali področje dela
mladinske organizacije.       -ij
LEP ZAKLJUČEK VEČERNE
POLITIČNE ŠOLE
ZA MLADINCE
Pred dnevi se je v Celju končala
dvorazredna mladinska večerna po-
litična šola. Z uspehom jo je zaklju-
čilo 80 slušateljev — novih politič-
no ideoloških vodij po mladinskih
aktivih. Sola je povsem dosegla svoj
namen in upamo, da bo delo po os-
novnih organizacijah še bolj zaži- ^
velo. Predelali so najvažnejše pro-
bleme, ki jih mora znati razložiti '
mladinski aktivist na njihovih spro-
ščenih diskusijah, pa smo opazili, da
niso bili v šoli le zaradi šole, temveč
so se zavedali' nalog, ki jim jih na-
laga naša družba. Solo je uspešno
vodil tovariš Plahutnik, ki mu je
uspelo mlade ljudi združiti v dober
in tesno povezan kolektiv. -ij.
Veliko zanimanje za
študijske sestanke
Osnovne organizacije Zveze ko-
munistov v konjiški občini so si za
letošnjo zimsko sezono izdelale do-
kaj obširne programe študija. V to-
varniških organizacijah bodo pro-
učevali delo samoupravnih organov
in sindikatov. Prav tako bodo raz-
pravljali o nagrajevanju, stanovanj-
skih vprašanjih, novih najemninah
ter o gospodarskih nalogah sploh.
Organizacije v ustanovah bodo ob-
ravnavale nekatera vprašanja z nji-
hovega notranjega dela in odnosa
do ljudi. Prav tako se bodo sezna-
nili s problemi kmetijske proizvod-
nje. Na občini pa imajo še v pro-
gramu razpravo o odnosih med ob-
čino in podjetji ter z organi delav-
skega in družbenega upravljanja.
Prosvetrti delavci pa so že začeli
s študijem o šolski reformi.
Programi in dosedanje delo ka^;^
žejo, da so se osnovne organizacije
Zveze komunistov resno poglobile y
te probleme in da hočejo dati svo-
jim članom čim več znanja. V pod-
jetjih vabijo na študijske sestanke
tudi člane sindikalnih odborov in
organov samoupravljanja, na vaseh
pa člane zadružnih svetov in dru-
ge politične delavce. Kako veliko za-
nimanje vlada za te sestanke kaže
dejstvo, da je bilo na sestanku v
Ločah kar 70 ljudi, ko so obravna-
vali nekatere konkretne naloge in
probleme s področja nove stano-
vanjske reforme. V. L.
Celje se je oddolžilo
Fedorju Gradišniku
OB NJEGOVEM  VISOKEM JUBILEJU
V torek popoldne je bila v mali
dvorani Narodnega doma sloves-
nost, ki so se je udeležili najvišji
predstavniki - celjskega političnega,
javnega in kulturnega življenja —
sekretar OK ZKS Franc Simonie,
predsednik in podpredsednik OLO
Riko Jerman in Miran Cvenk, sekre-
tar Obč. komiteja ZKS Cveto Pelko,
predsednik Obč. LO Franc Rupret
in drugi. Kot gost celjskega gleda-
lišča, ki se je te dni mudil v Ljub-
ljani in Celju, je bil navzoč tudi av-
tor drame »Korczak in otroci«, nem-
ški protinacionalsocialistični pisa-
telj Erwin Sylvanus.
Uvodni govor, v katerem je ori-
sala lik Fedorja Gradišnika ob nje-
govi 70-letnici in njegove žlahtne
zasluge za našo celjsko kakor obče-
slovensko kulturno rast, želeč mu
še nadaljnjega plodnega dela in sa-
dov, je imela Marica Frece-Zorkova,
predsednik sveta za prosveto in kul-
turo pri Obč. LO Celje, nato pa je
predsednik Franc Rupret v svojem
govoru pozdravil slavljenca v ime-
nu celjske občine ter izrekel imeno-
vanje za enajstega častnega mešča-
na mesta Celja. Na koncu se je
upravnik SLG mg. Fedor Gradišnik
zahvalil za imenovanje ter med dru-
gim, rekel: »Imenovanje za častne-
ga meščana mi nalaga dolžnost, da
to pot nadaljujem vse do konca svo-
jih dni, za umetniško rast ustano-
ve in za kulturo mojega dragega
Celja.«
Predsednik občine Franc Rupret izroča Fedorju Gradišniku spomenico
TUDI LETOS
MLADINSKE DELOVNE AKCIJE
Letos se mladina z vso vnemo
pripravlja na delovne akcije. Ze'.ijo
namreč preseči lanskoletno število,
ko je iz celjske občine delalo na
cesti od Trojan do Prevoj 120 mla-
dincev, na zvezni delovni akciji
Niš—Paračin .po 202. Pri lokalnih
delovnih akcijah so se najbolje od-
rezali mladinci v Železarni Store, v
Tovarni emajlirane posode in na
gimnaziji. V^sa mladina pa je v celj-
ski občini presegla 61 tisoč prosto-
voljnih delovnih ur. To je tako lep
uspeh, da nam ga marsikje zavida-
jo. Ce bo tudi letos tako, še ne ve-
mo, priložnosti, da se mladina izka-
že, pa bo dovolj. V Tovarni emaj-
lirane posode bodo delali pri rekon-
strukciji tovarne, uredili bodo Te-
harsko cesto in gradili mladinrki
samski dom. Prav tako bodo v Celju
nadaljevali z ureditvijo igrišča pri
gimnaziji, urejevali pa bodo še Sa-
vinjsko nabrežje, Otok in igrišče
okoli šole na Hudinji. Mladina iz
Stor bo dokončala cesto Store—Sve-
tina, uredila naselje in stadion na
Lipi.
Tako bo v celjski občini, v okraj-
nem merilu pa bo mladina verjetno
pomagala pri graditvi ceste v Lo-
garsko dolino, v šmarski občini pa
pri cesti Virštanj—Lesično, kar bo
za 20 kilometrov skrajšalo zvezo s
Celjem. Manjše delovne akcije bodo
seveda še v ostalih občinah in tako
kot lani bodo tudi letos sestavili
posebne brigade za obiranje hmelja.

CELJSKI TEDNIK — STEV. 3 — 22. januarja 1960
Z OBČNEGA ZBORA OSNOVNE ORGANIZICIJE SZDL >CENTER«
Delo prilagoditi potrebam
komune in stanovanjske skupnosti
v ponedeljek je bil občni zbor os-
novne organizacije Socialistične
zveze »Center«, ki zajema področje
nekdanjih štirih terenskih organiza-
cij SZDL v središču mesta Celja.
Obširno in skrbno pripravljeno po-
ročilo o delu, uspehih in pomanjklji-
vostih teh organizacij za obdobje
lanskega leta je podal predsednik
organizacije Socialist čne zveze, ki
zajema področje stanovanjske skup-
nosti »Center«, tov Zdenko Pavlina.
Občnemu zboru je prisostvoval
tudi predsednik celjske občine tova-
riš Franc Rupret, ki je v razpravi
nakazal nekaj koristnih smernic za
uspešnejše delo organizacije zlasti
glede sodelovanja z občinskim ljud-
skim odborom in njegovimi sveti ter
seznanil navzoče z nekaterimi nalo-
gami občinskega družbenega plana,
katerega uspešno izvajanje bi mo-
rali podpreti predvsem člani Socia-
listične zveze. Na občnem zboru sp
izvolili 35-članski upravni odbor, 5-
Članski nadzorni odbor ter 37 dele-
gatov za občinsko konferenco So-
cialistične zveze.
Za ta občni zbor velja poudariti,
da je bil vsebinsko dokaj dobro pri-
pravljen, saj je predsednik v svo-
jem poročilu prikazal vrsto doseže-
nih uspehov in program bodočega
dela, ki je bil ob zaključku zbora
strnjen v sklepih. Manj razveseljiva
pa je ugotovitev, da udeležba na
občnem zboru ni bila preveč zado-
voljiva. Tudi razprava bi lahko bila
bolj živa in vsebinsko bogatejša. Ne
moremo sicer trditi, da se v razpra-
vi niso lotili pomembnih problemov,
vendar so ostala najvažnejša vpra-
šanja več ali manj ob strani.
Premalo so v razpravi dali po-
udarka novim, vsebinsko bogatejšim
metodam in oblikam dela Sociali-
stične zveze kot vodilne politične si-
le. Nekdo se je v razpravi sicer do-
taknil nekaterih uspehov in nakazal
nekatere naloge stanovanjske skup-
nosti »Center«, vendar je bilo o tem
odločno premalo povedanega. Na-
men združevanja manjših organiza-
cij Socialistične zveze v večje in
močnejše je bil skladno s smernica-
mi X. plenarnega zasedanja SZDLJ
prav ta, da bodo na ta način lahko
kvalitetneje dehle in svojo dejav-
nost prilagodile potrebam komune in
stanovanjske skupnosti, pa tudi že-
ljam članov na ožjih področjih druž-
beno-političnega in gospodarskega
življenja.
Zato je predsednik celjske občine
tovariš Franc Rupret v razpravi dal
poudarka prav tej novi vlogi orga-
nizacij Socialistične zveze, katere
delo mora biti usmerjeno predvsem
v mobilizacijo ljudi za čim uspeš-
nejše izvrševanje nalog družbenega
plana. Člani Socialistične zveze mo-
rajo biti v oporo organom delavske-
ga in družbenega upravljanja v ko-
muni, občinskemu odboru in svetom.
V tej zvezi je tovariš Rupret pouda-
ril, da mora biti organizacija Socia-
listične zveze bolj odločna kot do-
slej. Ne samo, da nudi podporo tem
samoupravnim organom in sprem-
lja njihovo delo, njena naloga je, da
te organe tudi kliče na odgovornost
v primeru, če ne delajo skladno s
smernicami Socialist.čne zveze.
Med sklepi, ki jih je občni zbor
sprejel, je tudi organizacijska učvr-
stitev organizacije. Naloga novoiz-
voljenega odbora bo, da bo imeno-
val osem delovnih poverjeništev ter
izbral agilne ulične poverjenike, od
katerih je v nemajhni meri tudi od-
visen uspeh organizacije. Gre pred-
vsem za točno evidenco članstva.
Doslej je v organizacijo vključenih
87,7 odstokov volivcev, kar vseka-
kor ni odraz političnega nerazpolo-
ženja, temveč predvsem organiza-
cijskih pomanjkljivosti organizacije
ter premajhne delavnosti nekaterih
uličnih poverjenikov.
-ma-
DROBNI IZ CELJA
USPEŠNO DELOVANJE RDEČEGA
KRIŽA NA JOŽEFOVEM HRIBU
Tereniska organizacija RK na Jože-
fovem hribu je na občnem zboru pola-
gala račun o svojem delu v minulem po-
slovnem letu. Iz poročil je povzeti, da je
bilo delo zelo uspešno. Posebno uspešna
je bila krvodajalska akcija, saj je v tej
akciji zasedla eno prvih mest med osta-
limi organizacijami in prejela zato tudi
pohvalo. ^
Na občnem zboru gasilske organizacije
v Cinkarni so ugotovili, da je ta indu-
strijska gasilska četa uspešno posredo-
vala prj šestih požarih, /raven tega so
njeni člani pomagali gasiti tudi nedavni
požar v 2alcu. V njenem sklopu deluje
tudi reševalna ekipa s protiplinskimi
aparati.
Mladina Cinkarne
je zborovala
Pred dnevi se je na letni kon-
ferenci mladinskega aktiva v Cin-
karni zbralo nad 80 mladih ljudi.
Poročilo predsednika je pokazalo,
da delo mladine ni bilo preveč
uspešno. Temu so vzrok posebni
pogoji, ki otežujejo delo vseh orga-
nizacij. Zraven tega pa tudi vod-
stvo mladinske organizacije ni
pokazalo preveč delovne vneme.
V razpravi so med drugim go-
vorili o delu kluba mladih proiz-
vajalcev. V tej tovarni so ustano-
vil klub že pred petimi leti, prvi
v naši državi. Zal, pa je pozneje
njegovo delo zamrlo. Ne bi mogli
trditi, da ni bilo materialnih po-
gojev, nasprotno — niso jih znali
izkoristiti. Navzlic temu pa čutijo
potrebo po klubu in so na skup-
ščini sprejeli sklep, da ga bodo
ustanovili. Mladina se sicer precej
udejstvuje v Ljudski tehniki, pre-
malo pa so naredili na politično
ideološkem področju.
V zadnjem tednu
po domovini
Petek, 15. januarja
Drugi dan zasedanja Ljudske skup-
ščine Slovenije je bil sprejet republiški
proračun za tekoče leto. Zraven tega je
skupščina na lastno željo razrešila tov.
Janka Rudolfa kot člana Izvršnega sveta.
Pred tem pa je bil tov. Rudolf izvoljen
za sekretarja Okrajnega komiteta ZK
Kranj. Na tem zasedanju je bil imeno-
van tov. Miran Košmelj za sekretarja /a
delo, dr. Marijan Dermastia pa je postal
državr/i sekretar za blagovni promet.
Na seji ljubljanskega mestnega sveta
so za predsednika izvolili tov. Marjana
Jenka, dosedanjega predsednika občine
Šiška.
Sobota, 16. januarja
V Ljubljeni je predsednik Zveze trgo-
vinskih zbornic Jugoslavije Todor Vuja-
sinovič odprl sejem »Moda 1960«. Med
razstavljale! je tovarna nogavic na Pol-
zeli dobila pet zlatih medalj. Veliko za-
nimanja pa vlada tudi za demonstracijo
sodobne proizvodnje moških srajc, ki jo
prireja celjski Toper.
Nedelja, 17. januarja
V Trebči so dosegli prve uspehe v pre-
delavi svinčenih in cinkovih odpadkov.
Po izločitvi železa bodo lahko pirotin
uporabljali kot surovino za tovarno su-
perfosfatov, ki jo gradijo v Kosovski
Mitrorici.
Ponedeljek, 18. januarja
Zaradi neprestanega sneženja je pro-
met v Bosni in Hercegovini, Makedoniji,
nekaterih predelih Srbije in drugod še
vedno zelo omejen. V Vojvodini pa raz-
sajajo močni snežni viharji. Tudi v
Splitu imajo veliko snega, tako da so vse
ladje ostale še naprej v luki.
Torek, 19. januarja
Predsednik Ljudske skupščine Slove-
nije Miha Marinko je sprejel delegacije
Gasilske zveze, ki jo je vodil predsed-
nik Matevž Hace. V razgovoru so zastop-
niki Gasilske zveze seznanili tov. Ma-
rinka s stanjem gasilskih enot in po-
trebami.
Sreda, 20. januarja
V Ljubljani se je začel razširjeni ple-
num glavnega odbora SZDL za Slovenijo.
Referat o nalogah organizacij SZDL v
zvezi z izvrševanjem družbenega plana
za leto 1960 je imel predsednik Izvršnega
sveta Ljudske skupščine Slovenije Boris
Kraigher, poročilo o politično organiza-
cijskih pripravah na peti kongres SZDL
Jugolavije pa sekretar glavnega odbora
SZDL Slovenije France Kiraovec. V
prvem delu razprave je sodelovalo 17
tovarišev, med njimi tudi Cveto Pelko,
Franjo Pajk, Srečko Pratnemer itd.
POGLED
PO
SVETU
Najprej nekaj vprašanj, ki so na
dnevnem redu planeta. Ali je atorn-
ska bomba orožje za totalno vojno
ali orožje za totalni, absolutni mir?
Ali bodo uporabili nuklearno orož-
je, če kdo napade s klasičnim orož-
jem? Ali bi to ne povzročilo total-
nih atomskih represalij? Kaj je z
atomskim sporazumom? Ali res ni
možno učinkovito nadzorstvo nad
poizkusi? Zakaj nenadoma ni izved-
ljivo, odkar je SZ pristala na nad-
zorstvo? Ali ni to neiskrenost in
ali SZ nima pravice to neiskrenost
zameriti?
Hruščev je na zadnjem zaseda-
nju Vrhovnega sovjeta tudi dal ve-
deti, da so to Rusi po pravici za-
merili: »Ce bi kak norec izzval na-
pad na našo držano ali kako drugo
socialistično državo, je dejal, bi
dobesedno zbnsuli ч sveta to deželo
ali dežele, ki bi nas napadle. Ce
bodo v Nemčiji prevladovale faši-
stične sile. jim ne bo uspelo pro-
dreti do SZ, marveč bodn uničene
na lastnem ozemlju.«: V Berlinu se
je pretekle dni mudil Adenauer in
se tu ponovno izkazal kot mož hlad-
ne vojne. Izzival je SZ. češ njena
politika popuščanja je sarno zato
ker rabi SZ mir za izvedbo sedem-
letke. Izjavil se je za politiko moč-
ne roke in ironiziral koeksistenco.
Njegove besede so Evropi znane že
40 let in potekajo iz slovarja histe-
ričnega aníikomuwzma. pobarvane-
ga s črno internacionalo, ki je moč-
no podpirala fašistično os. Toda
čemu se čudimo? Kakšno politiko pa
naj od njega pričakujemo, saj je v
Zahodni Nemčiji priznanih okoli 50
organizacij, ki združujejo bivše
hitlerjance. za izdajanje nacističnih
publikacij pa skrbi 17 založb. Vlada
je dola 200.000 mark odboru, ki se
zavzema za osvoboditev SS-ovca
dr. Merterja, obsojenega v Grčiji na
25 let zaradi vojnih zločinov. V Av-
striji ima samo ena nacistična orga-
nizacija Turnerbund 200.000 članov.
Adenauer je že večkrat zagrozil,
kadar mu na Zahodu niso vsega
ugodili: »Bojte se prebujenega nem-
škega nacionalizma!«: Grozil je torej
s stvarjo, za netilce katere je sam
dobro poskrbel s svojo notranjo po-
litiko. Komunistično stranko je po-
stavil izven zakona, dovolil pa neo-
nacistično stranko rajha, napolnil
državno upravo, policijo, industrijo,
prosveto in ves aparat z bivšimi na-
cisti, istočasno pa kaznoval tiste,
ki so se v Zah. Nemčiji upali javno
obsojati atomsko oboroževanje nem-
ške vojske.
Le čemu toliko zgražanja na Za-
hodu! Na Zahodu res ni nič novega.
V Angliji so res začeli nekateri z
bojkotom nemškega blaga, sicer pa
trapajo ljudi s frazo, da je antise-
mitizem mentalna aziatska gripa.
Antisemitizem v ZDA, v Angliji res
ni več kakor nahod, v Nemčiji pa
nedvomno maligna novotvorba, ki
L 1945 ni bila zatrta.
In še eno vprašanje: Kako je mo-
goče, da Nemci danes razglašajo De
Gaulla za svojega najzanesljivejše-
ga prijatelja in to skoraj istočasno,
ko ga je zapustil Pinay zaradi spo-
rov okoli zunanje politike in fran-
coskega franka? Ali ni De Gaullov
kurz na staro s,lavo soroden nem-
škemu revanšizmu? In morda prav
tako kratkoviden. No, v Avstriji so
se zatekli k policijskim kaznim za
neonacistične manifestacije. Cestno-
policijski predpisi te vrste Avstrije
pač ne bodo ubranili pred norostjo
podčloveka iz Braunaua.
Zahodnoevropska gospodarska
konferenco je udarila plat zvona za-
radi premajhnega sodelovanja Ev-
rope pri podpori manj razvitih dr-
žav. Posebno Nemčij.aje doslej za
to delo zelo malo prispevala. Zato
pa se te dni mudi v Indiji na svojo
roko Alfred Krupp s svojim štabom.
Atlantski politiki dela napoto tudi
Francija, ki se upira ameriškim ra-
ketam. Eisenhower upa, da bo De
Gaulla pregovoril. Medtem bo svet
priča vrsti diplomatskih obiskov kri-
žem kražem po svetu. Hruščev gre
v Afganistan, Indijo, Indonezijo
Burmo, torej blizu po Eisenhower-
jevi sledi, Vorošilov tudi v Indijo
Gronchi v Moskvo, Adenauer pa v
ZDA.
Stečin torej dovolj, da bo treba
pot na visoki vrh svetovnega kom-
promisa še dolgo naporno in z ve-
likim čutom za razved iskati in
krčiti. T. O.
Kot vse kaže, je tudi letošnja zima od sile muhasta. Cim se nam je pokazala v vsej svoji veličini s snegom
in mrazom, že je topel veter prekrižal marsikatere račune. Tako tudi tem otrokom, ki so se prejšnje dni z
največjim veseljem zbirali na drsališču Hokejsko drsalnega kluba v mestnem parku v Celju. — Upajmo, da
nas z.ma v šolskih počitnicah ne bo zapustila, saj bi odvzela šolskim otrokom marsikatero prijetno urico.
S SEJE LJUDSKEGA ODBORA CELJSKE OBČINE
Spet novi odloki
S področja
stanovanjske
reforme
Pretekli teden je bila redna seja
obeh zborov občinskega ljudskega
odbora v Celju. Na začetku dela so
odborniki potrdili združitev kmetij-
skih zadrug Ljubečna in Skofja vas,
zatem pa ustanovitev kmetijskega
gospodarstva Celje, ki je nastalo z
združitvijo KG Lava, Medlog in
Vojnik.
V drugem delu seje so sprejeli
tri odloke, ki se nanašajo na uved-
bo nove stanovanjske reforme. Ta-
ko določa prvi odlok najnižje na-
jemnine in delitev najemnin od po-
slovnih lokalov. Prvi člen tega od-
loka pravi, da znesek najemnine za
poslovne lokale ne sme biti manjši
od zneska, ki se dobi po načelih ugo-
tavljanja stanarine po zakonu o sta-
novanjskih razmerjih. Nadalje je v
odloku rečeno, da pripada stano-
vanjskim skupnostim 5% od meseč-
nih najemnin. In končno odlok do-
loča delitev mesečnih najemnin v
hišna sklada. Ta prispevek je odvi-
sen od vrednosti kvadratnega metra
površine in znaša n. pr. pri 40 do
50 dinarski vrednosti kv. metra 33
dinarjev za kv. meter. Nato pa ra-
ste za vsakih pet dinarjev vredno-
sti kvadratnega metra površine za
en dinar. Zraven vsega tega odlok
določa, da mora najemodajalec v ro-
ku 30 dni po sklenitvi najemne po-
godbe predložiti en njen izvod sta-
novanjskemu organu občinskega
ljudskega odbora. Odlok predvideva
še kazni za oba pogodbenika, v ko-
likor ne upoštevata prvega člena in v
kolikor najemodajalec ne predloži v
predpisanem roku izvod pogodbe
stanovanjskemu organu. Kazen za
to znaša do deset tisoč dinarjev.
Odlok o namembnosti poslovnih
lokalov v posameznih ulicah celjske-
ga mesta je ostal v bistvu nespre-
menjen, kakor smo ga že objavili po
seji pristojnega sveta v drugi šte-
vilki našega lista. Pri specialni obrt-
ni dejavnosti, ki lahko ostane v
mestnem središču, je bila dodana le
popravljalnica nogavic, pri ostalih
pa še turistična podjetja in agenci-
je.
Tretji odlok predpisuje organiza-
cijo in delo zbora stanovalcev in
hišnih svetov na območju celjske
občine.
Nazadnje so odborniki obeh zbo-
rov sprejeli še odlok o ustanovitvi
centralnega stanovanjskega servisa
v Celju, ki bo imel tehnični odsek
z ustreznimi obrtnimi delavnicami,
opravljal finančno knjigovodske po-
sle za stanovanjske skupnosti in
hišne svete itd. V njegovem sklopu
bo delal še pravno administrativni
odsek.
V nadaljevanju seje so odborniki
sprejeli nekatere predloge sveta za
družbeni plan in finance ter poro-
čilo sveta za blagovni promet in tr-
žišče o delu sveta v minulem letu.
Člani obeh zborov ljudskega od-
bora celjske občine so potrdili še
redni likvidacijski postopek rudnika
Pečovnik. Za ta ukrep so se odlo-
čili na predlog strokovne komisije,
ki je ugotovila, da je zaradi vdora
vode in prevelikih razlik v nivoju
vode nadaljnje delo v tem rudniku
povsem onemogočeno. Zaradi pro-
daje osnovnih sredstev pa tudi za-
dovoljivega stanja lastnih skladov
pri rudniku, likvidacijski postopek
ne ^jo puščal za seboj negativne bi-
lance. Ugodno bo tudi rešeno zapo-
slovanje delovne sile. Medtem, ko
bodo nekateri rudarji ostali še na-
prej v zasavskih premogovnikih, se
bodo ostali lahko zaposlili v novem
obratu 2ične, ki bo delal v doseda-
njih prostorih rudnika.
Ljudski odborniki celjske občine
so sprejeli na znanje še obvestilo,
da se bodo odslej sestajali k red-
nim sejam v dvoranah Narodnega
doma, kjer bodo imeli tudi najlepše
priložnost za vodenje ločenih sej.
M. B.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
LESNEM PODJETJU ŠEMPETER v Savinjski dolini
razpisuje delovno mesto
OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE
Pogoj: Srednja ali nižja strokovna izobrazba s prakso v obratov-
nem knjigovodstvu. — Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Stanovanje pozneje.
NALOGE LJUDSKE TEHNIKE
Na pobudo okrajnega odbora
Ljudske tehnike v Celju so bila
sklicana posvetovanja s predsed-
niki društev LT v industriji, s
predsedniki fotoklubov in radio-
klubov. Na teh posvetovanjih so
razpravljali predvsem o proble-
mih dela LT.
Med razpravo so bili sprejeti
važnejši sklepi, ki se nanašajo na
boljše delo LT, fotoklubov in ra-
dioklubov. V prihodnje bodo mo-
rali predvsem z bolj načrtnim
delom usmeriti dejavnost društev
LT na tehnično izobraževanje čla-
nov delovnih kolektivov.
Društva LT se morajo vključiti
v napore naše šolske reforme ter
organizirati ljudskotehnično de-
javnost tudi v okviru stanovanj-
ske skupnosti. Za večjo populari-
zacijo ljudskotehnične dejavnosti
v stanovanjski skupnosti bo okraj-
ni odbor LT v Celju pripravil
vzorno delavnico LT v eni izmed
stanovanjskih skupnosti.
Ker je pri nas dejavnost foto-
klubov še vedno premajhna, šte-
vilo zainteresiranih pa sorazmer-
no veliko, bodo morali za razši-
ritev le-te uporabiti bolj praktič-
ne metode dela. Predvsem je po-
trebno misliti na to, da v okviru
možnosti ustanavljamo nove klu-
be, ki bi s svojo dejavnostjo širili
ljudskotehnično dejavnost med
množice.
Radioklubi, ki delujejo na ob-
močju našega okraja niso uspeli
vzgojiti kadrov, ki bi bili sposobni
reševati problema inštruktorjev
radioklubov. Iz tega sledi, da je
nujno usposobiti ljudi, ki bi bili
zmožni instruirati naše radioama-
terje.
Ugotavlja se, da je predvsem
povezava med društvi in višjimi
forumi organizacij LT sorazmer-
no šibka. Da pa bomo to odpra-
vili, bo potrebno posvetovanja
med društvi krepiti in še nadalje-
vati, predvsem pa bodo morali
občinski ljudski odbori in vse za-
interesirane institucije pomagati
pri nadaljnjem razvoju dejavnosti
LT na področju kmetijstva, indu-
strije ter šole.
V KONJICAH BODO LETOS
PEKLI V NOVI PECI
V Konjicah 6 pospešenim tem-
pom gradijo novo pekarno. Na-
prave so že prispele in sodijo, da
bodo že do polletja lahko v novi
pekarni začeli .peči kruh. Nova
pekarna v Konjicah bo pomemb-
na pridobitev tudi za okoliške in-
dustrijske kraje, saj bodo organi-
zirali redno dostavljanje evežeg«
kruha v te kraje.
Đan, hi ga ne bodo pozabili
Lansko leto je marsikdo
upravičeno dejal, da se dela os-
novne organizacije Zveze ko-
munistov na celjski gimnaziji
ne čuti dovolj, saj je bilo spr-
va le 10 članov ZK, nato pa
32, od katerih pa je večina od-
šla na univerzo. Tako je bilo
ob začetku letošnjega šolske-
ga leta na šoli le devet komu-
nistov. Zato je osnovna orga-
nizacija ZK sklenila, da bo
sprejela v svoje vrste 28 mla-
dincev in mladink, ki jih je
predlagala za sprejem mladin-
ska organizacija. Vsi predlaga-
ni mladinci se aktivno udej-
stvuje j o v delu Ljudske mladi-
ne in v šolski skupnosti ter so
dokazali z delom, da so vred-
ni časti, da postanejo člani
Zveze komunistov.
Tako so se v ponedeljek zve-
čer zbrali v risalnici celjske
gimnazije poleg mladincev ko-
munistov še mnogi predstavni-
ki političnih in družbenih or-
ganizacij. Po prebranem od-
lomku iz knjige Ljubljana v ile-
gali, o pesniku Karlu Destov-
niku-Kajuhu, je sekretar osnov-
ne organizacije ZKS na gimna-
ziji tovariš Krumpak sprejel v
organizacijo 28 mladincev in
jim razdelil članske knjižice ter
kot darilo tudi knjige Edvarda
Kardelja »Problemi socialistič-
ne politike na vasi.« Nato je
spregovoril tovariš Tine Orel,
ki je govoril o zgodovini par-
tijske organizacije na gimna-
ziji in poudaril, da so na celj-
ski gimnaziji zrasli znani komu-
nisti: Aleš Bebler, Olga Vrabič
v NOB padla Karel Destovnik
in Dušan Finžgar, Ivan Bral-
ko in še drugi. Govoril je tudi
o nalogah članov ZKJ pri šol-
ski reformi in dejal, da je glav-
na naloga vseh dijakov učiti se,
kajti le znanje nam odpira pot
v svet. Po nagovoru tovariša
Orla je pozdravil nove člane
tovariš Tone Skok, ki je govo-
ril o vlogi komunistov.
Po končanem »uradnem« de-
lu sprejema je bila majhna za-
kuska, ki jo je sprejetim komu-
nistom priredil šolski odbor.
Nato pa so se mladi komunisti
pogovarjali o nalogah pri oce-
njevanju in sploh pri uveljav-
ljanju šolske reforme. Novim
Janom bo ta dan ostal še dol-
go časa v spominu, saj so jih
na res lep način sprejeli med
^МтшШе^________...   _ _   . „. bi
Sekreiar Krumpak (na desni) čestita novemu članu Zveze komunistov
CELJSKI TEDNIK — STEV. 3 — 22. januarja 1960

Kmalu ne več druga
KADAR GOVORIMO O ŠOŠTANJSKI OBCiNI, PRAVIMO, DA JE
ZA CELJSKO PO GOSPODARSKI MOCi DRUGA. VENDAR, CE
PREGLEDAMO VELIKE INVESTICIJSKE NALOŽBE ZADNJIH
LET IN PA NACRTE ZA NASLEDNJA LETA, VIDIMO, DA SE
OGROMNO INVESTICIJSKIH SREDSTEV STEKA V ŠOSTANJ-
SKO OBCINO IN DA ŽE S TEGA STALIŠČA MORDA KMALU
NE BO VEC DRUGA. VELEN JSKI RUDNIK SE JE V NEKAJ
LETIH RAZVIL V OGROMNO PODJETJE. GOSPODARSKI RAZ-
VOJ RUDNIKA PA JE POVZROČIL, DA JE V DOLINI OB PAKI
ZRASLO NOVO MESTO. ENAKO V ŠOŠTANJU. ŽE PRVA FAZA
IZGRADNJE TERMOELEKTRARNE JE POMENILA STOPNJO
NAPREJ. DRUGA FAZA, KI JO GRADIJO SEDAJ, BO POMENI-
LA SE VEC. ZRAVEN TEGA PA V ŠOŠTANJU ŽE DOKONČU-
JEJO TOVARNO GRADBENEGA MATERIALA.
V teh dneh v novi tovarni grad-
benih elementov rnontirajo zad-
nje stroje. Sodijo, da bo tovarna
začela poskusno obratovati že na-
slednji mesec. Ta stavba, ki stoji
ob hladilnikili in visolcih stavbah
termoelektrarne, je sicer na zunaj
majhna, vendar bo za gradbeni-
štvo veliko pomenila. Iz pepela
bodo letno izdelali 20 milijonov
500.000 gradbenih enot, ki bodo v
večjih blokih in različnih dimen-
zij. Ta gradbeni material bo ce-
nejši, lažji in hkrati bo zaradi
večjih dimenzij znižal gradbene
stroške za okoli 17 odstotkov.
Tako predstavlja ta objekt simbol
sedanjih naporov za hitrejšo in
cenejšo gradnjo, hkrati pa napre-
dek v gradbeništvu nasploh.
Gradbene elemente bodo v tej
tovarni delali tako, da bodo od-
padni pepel iz termoelektrarne
pomešali z azbestno haldo in do-
dali apno. To zmes zmešajo v me-
šalcu, ki so ga uvozili in jo potem
po cevovodu speljejo v veliki si-
los, kjer se ustali in »zveze«. Tudi
iz silosa do stiskalnice pelje cevo-
vod. Stiskalnica lahko izdeluje
gradbene bloke raznih dimenzij,
ki jih bodo potem tudi avtomati-
zirano spravili v posebne komore,
kjer jih bodo z visoko tempera-
turo strdili. 2e iz tega se vidi, da
v šoštanjski »opekarni« ne gre za
opekarno, temveč za tovarno grad-
tüenega materiala.
Čeprav so imeli velüte težave
s projektom, potem z obrtniškimi
deli, sedaj delo ovira še zima; so
trdno prepričani, da bodo v febru-
arju izdelali prve gradbene ele-
mente. To pa še ne pomeni konec
razvoja tega novega mladega pod-
jetja. Tovarna gradbenega mate-
riala v Šoštanju se bo še naprej
razvijala. In ko smo jih obiskali,
so nam že razložili načrte za bo-
dočnost. Vendar pustimo to za
pozneje, prva opeka izdelana na
industrijski način v celjskem okra_
ju je vsekakor lep uspeh. In mor-
da ni slučaj, da bo prav prva taka
opeka izdelana v Šoštanju.
Mile iTŠič
Šoštanjski motiv
OB JUBILEJU'
SOLE ZA DELAVSKO IN DRUŽBENO UPRAVLJANJE TEHARJE
OBSEŽNO DELO, KI GA JE ŠOLA OPRAVILA V DVEH LETIH
— 52 RAZLIČNIH SEMINARJEV IN 1.367 ABSOLVENTOV — BO-
GATE IZKUŠNJE IN TRDNI TEMELJI ZA NADALJNE SISTE-
MATIČNO IZOBRAŽEVANJE —
V decembru sta minili dve leti,
ko je bila šola že toliko urejena,
da je lahko začela s prvim semi-
narjem. S tem je začela poslovati
izobraževalna institucija, ki je bi-
la prva te vrste v Sloveniji. Zara-
di tega je bila brez vsakršnih iz-
kušenj in nepoznana v naši vsak-
danji praksi. Dve leti je poslo-
vala neprelcinjeno tudi v poletnih
mesecih. Že nekaj mesecev po
ustanovitvi je postala finančno
samostojni zavod OSS Celje, ki
se je vzdrževala brez vsakršne
proračunslce dotacije.
Organizacija in izvedba števil-
nih seminarjev, kadrovanje preko
tisoč seminaristov, izdelava pro-
gramov in izdajanje skript pre-
skrba seminaristov s kar najbolj-
šimi pensionskimi uslugami in po-
polna finančna samostojnost je
bilo obsežno in zaihtevno delo, ki
ga je opravil 11-članski upravni
odbor, šest članov stalnega oseb-
ja in 36 honorarnih strokovnih
sodelavcev za posamezna semi-
narska dela. Med strokovnimi so-
delavci je bil stalen le ravnatelj
šole, pa kljub temu ni bilo večjih
težav in motenj, ker se je kmalu
izoblikoval takšen zbor predava-
teljev, da so bili kljub honorarni
zaposlitvi redni in požrtvovalni
sodelavci. Vsem naštetim gre po-
sebno priznanje za opravljeno de-
lo: 28 internih seminarjev s po-
dročij delavskega in družbenega
upravljanja, 14 eksternih semi-
narjev s področja delavskega sa-
moupravljanja in 10 strokovnih
tečajev, ki jih je v celoti absol-
viralo 1.367 delavcev.
Delo s tolikimi absolventi bi
lahko bilo še uspešnejše, če bi
prizadete gospodarske in politič-
ne organizacije vodUe kar najbolj-
šo kadrovsko politiko. V mislih
imamo kadrovsiko politiko pred in
po seminarjih. 2e površno ugo-
tavljanje je pokazalo, da je okrog
30 odstotkov seminaristov težko
sledilo obravnavanju seminarskih
programov ali da so bili celo dru-
gače nezainteresirani. V 28 semi-
narjih s področij delavskega in
družbenega upravljanja je bilo
666 udeležencev, od tega pa 161
članov ZKJ, 98 žensk in 104. mla-
dinci. Uprava šole se je še pose-
bej trudua, da seminaristom po-
leg predavanj in razprav nudi
čimveč primerne literature. S
strokovnimi sodelavci je izdala in
založila večjo število skript: vse-
ga 165 strani v nakladi okrog
z uporabljanjem najnovejših me-
tod dela z odraslimi smo skušali
130.000 primerkov. Na ta način in
pomagati udeležencem seminar-
jev, zato nam je toliko bolj žal,
da kadrovska politika ni bila pri-
mernejša. Po seminarjih se je celo
zgodilo, da so se nekateri absol-
venti »zgubili« med člani kolek-
tiva, ker jih nol>eden ni konkret-
no zaposlil ali zadolžil za delo v
samoupravnih organih, komisijah,
sindikalni podružnici in drugod.
To je bežen pregled opravlje-
nega dela ob dvoletnem jubileju
šole in ustanovitvi Delavske uni-
verze okraja Celje. Zadnjega de-
cembra je šola prenehala delati
kot finančno samostojni zavod in
prešla v sklop Delavske univerze.
Za bodoče izobraževanje v delav-
skem in družbenem upravljanju
se je pri Delavski univerzi formi-
ral center za družbeno ekonomsko
izobraževanje, ki bo deloval po
izkušnjah in na temeljih, ki jih je
pridobila in postavUa bivša šola.
Letošnji izobraževalni načrt tega
centra predvideva štiri različne
oblike: standardni študijski semi-
narji internega značaja, informa-
tivni seminarji ekstemega zna-
čaja v občinah in podjetjih, inten-
zivni problemski seminarji v ob-
činah in podjetjih ter dopolnje-
vanje izobraževalnih programov
drugih centrov Delavske univerze
z gradivom družbeno ekonomske
vsebine. Prvi seminarji za potrebe
okraja in občine (Delavska uni-
verza Celje ima namreč okrajni
in občinski značaj) so že v teku;
naročui so jih sindikalni sveti in
zbornice. Tem in ostalim gospo-
darskim, političnim in družbenim
organizacijam so že tudi na raz-
polago podrobni seminarski pro-
grami, po katerih se bo v tem
centru odvijalo delo v letošnjih
seminarjih,
Štefan Marci j an
f
DA BO BOLJŠI KRUH
2e pred časom smo pisali o te-
žavah in o negodovanju velenj-
skih potrošnikov; češ da dobivajo
slab in slabo pečen kruh. Tedaj
se je za to zadevo hudo zavzel
potrošniški svet. Poklicali so kon-
trolo, pregledali poslovanje, a
vendar prave pomoči ni büo. Ne-
kaj so bui krivi ljudje v i)ekarni,
veliko zastarele naprave in pa
premajhna kapaciteta pekarne.
Zato v šoštanjski občini že dalj
časa premišljujejo, kako bi vpra-
šanje kruha v Velenju najhitreje
in najbolje rešili. Velenje postaja
mesto, število prebivalcev iz dne-
va v dan raste. Imajo lepe šole,
urejen zdravstveni dom in sodo-
ben kulturni dom — pa imajo
hkrati slab kruh. To je zanimivo
nesorazmerje.
Kaže, da bodo vprašanje pekar-
ne za Velenje oziroma za vso Ša-
leško dolino letos dokončno le re-
šili. Za zadevo se je zavzelo celj-
sko podjetje »Veležitar«, ki na-
merava v Šaleški dolini in v mo-
zirski občini zgraditi dve sodobni
pekarnL Predlog »Veležitarja« ob-
činski možje obravnavajo in mu
dajejo vso podporo. Občina bo ta
načrt po svojih močeh podprla.
Pekama bi naj oskrbovala s
svežim kruhom vso Šaleško dolino
in kraje do Šmartnega ob PakL
Sodijo, da bo novogradnja veljala
okoli 45 milijonov dinarjev. V Ve-
lenju si pa hkrati prizadevajo, da
bi zgradili tudi manjšo slaščičar-
no, ki je za Velenje neobhodna.
Ko so pregledovali možnosti za
lokacijo nove pekarne, so se od-
ločili, da bo stala nekje v bližini
železniške postaje, to se pravi iz-
ven stanovanjskega naselja. Med-
tem, ko bodo prodajalne kruha
urejene po vsem mestu.
Z zgraditvijo osrednje pekarne
za Šaleško dolino, ki bo zmogla
vse potrebe _ doline, bo odpadla
pekarna v Šoštanju. Pripomniti
moramo tudi, da bo nova pekama
sodobno urejena, da bo storilnost
v njej neprimerno večja, kar po-
meni, da bo sprejela le dobre
peke. To pa hkrati tudi pomeni,
da bodo Velen j cani v bodoče tudi
dobivali dober kruh.
VEČJI AVTOBUS - MANJ
GNEČE
V zadnjem času se je uresničila
želja prebivalcev v oklici Planine,
aà%\ dobili na progi Celje—Planina
nov in predvsem večji avtobus. Celj-
sko avtobusno podjetje je uresniči-
lo prošnjo in pripombe prebivalcev
tega kraja. Sedanje vozilo zadošča
trenutnim potrebam.
NOVA SKLADIŠČA
' 'i^ Dobjem gradijo zadružna skla-
dišča, zraven pa tudi upravne pro-
store in stanovanja. Temeljna grad-
bena dela so že opravili. Sodijo, da
bodo skladišča do poletja do kraja
dograjena in da bodo lahko služila
svojemu namenu.
Pardon,
pomota
Pomote so spremljevalke mi-
sli; so prav tako dokaz kakor
protidokaz o tem, da mislimo;
so potemtakem človeška lastni-
na. Zatorej: Erarre humanum
est. Ne da bi se spuščali še
globlje v analizo, ki pripada
brez dvoma posebnemu poglav-
ju psihoanalize, raje namesto
tega pri priči in media res.
Na gospodarski forum je pri-
spel prevod dopisa, v katerem
je šlo za to, da so v nekem kra-
ju prišli do »frižiderja<(, vred-
nega nekaj sto milijonov dinar-
jev. Tedaj so rekli: »Frižidera,
vreden nekaj sto milijonov di-
narjev ni nič drugega kakor
gospodarski kriminal, zato si
bomo mi ta »frižider« ogledali.
Sklep je bil s stališča zdravega
gospodarskega sistema edino
pravilen, saj poznamo pri nas
dosedaj »frižider je«, katerih
vrednost menda ne presega
^nega milijona. Tako so na kraj
poslali »ljudi«, ki bodo zadevo
proučili. Ko so prišli do pred-
stavnikov, ki bi jim naj ta ču-
dežen »frižider« pokazali, so se
ti deblo spogledali, češ pri nas
takega »frižiderja« ni in ga nil!
Toda potem se je nekdo ven-
darle spomnil: Ja, seveda je!
Gromozanski »frižider«! in je
pokazal na veličastno stožčasto
zgradbo, ki služi za ohlajeva-
nje vode. Ti so se tedaj začudi-
^^^ češ kako nas je lahko nek-
'^o tako potegnil, in so rekli:
f^'^rdon, pomota!
prevajalec je namreč besedo
^^^adilnik« prevedel s »friži-
der% in џ jeziku, v katerega je
prevajal, ni bilo nobenega dvo-
^u, da gre dejansko za hladil-
— za hladilnik elektrarne.
barake
KI JIH
PREGANJA
ČAS
LANSKOLETNE OBLJUBE BO TREBA IZPOLNITI LE-
TOS — BARAKE V PESJEM ZMANJŠUJEJO POMEN VE-
LENJSKIH NEBOTIČNIKOV IN ŠOŠTANJSKIH STOLPNIC
— TUDI V TEH BARAKAH ŽIVIJO LJUDJE — OTROCI NE
MOREJO TRPETI ZA GREHE STARŠEV.
V Velenju in Šoštanju pravijo,
da bo treba speljati novo cesto
med obema krajema. Telda bi
južno od železnice skozi staro Ve-
lenje, Pesje med železnico in elek-
trarno do Šoštanja. Cesta je po-
trebna, šla bo skozi naselje, ki že
leta pomeni neprijetnost za šo-
štanjsko občino.
Od elektrarne proti Velenju ob
železnici, nekaj sto metrov od im-
pozantnega novega jaška rudnika
Velenja, še vedno stojijo barake,
v katerih prebivajo ljudje. O teh
barakah so že mnogolčrat govorili.
Ljudje na sestankih in zborih vo-
livcev — na občini so sklicali že
lani posvetovanje zastopnikov go-
spodarskih organizacij, da bi pre-
skrbeli stanovanja tem ljudem in
da bi lahko podrli barake.
Ze lani sem obiskal to »vasico«.
Zanimala me je, saj je še eden
redkih primerov, ki priča, da je pri
nas nelčoč bila huda revščina. Na
položnem pobočju proti železnici
in v mehki zemlji so postavljene
primitivne barake. Okoli je blato.
Ljudje si pomagajo, kakor znajo.
Z opeko so si uredili kolikor toli-
ko sposobne poti, vendar si vse
okolice niso mogli tlakovati z njo.
Ko sem bil tedaj v naselju, sem
videl čudno otroško igrališče. Od-
plakne vode in smeti mečejo ljud-
je v maj lien potoček, ki teče skozi
naselje. Otroci so se igrali prav
v tem potočku, ker je büo v njem
pač toliko »zanimivah« reči; niso
pa vedeli, da je potoček lahko
tudi vir bolezni. Oni pravega
otroškega igrišča še danes ne po-
znajo.
V sredini naselja med barakami
in med mrežo vrvi za perilo pa
zavesami iz perila smo tedaj za-
sledili tudi njihov vodnjak, ki je
edini v naselju. Vsa >vas« dobiva
vodo tam in vsa vas je zado-
voljna, da sploh ima pitno vodo.
V nekaterih barakah so bile že
tolike okvare, da so jih ljudje
morali zapustiti. Med okni so bile
tudi po več centimetrov široke
razpoke, stropi vdrti in podobno.
Drugje pa si sami popravljajo —
kolikor se le da. Ljudje živijo
skromno in ne vedo, da v veliki
revščini. Tudi pravo družinsko
življenje je razbito. Tu so tudi
vzroki za alkoholizem in podobno.
2e tedaj, ko sem si stanovanj-
ske barake v Pes jem prvič ogle-
dal, sem mislil o njih pisati. Ven-
dar so mi rekli, da bo ta zadeva
rešena hitro, in da že na zimo v
Pesjem ne bo nobene barake več.
Tedaj so se sestali predstavniki
raznih podjetij in sklenili, da bo
vsako podjetje za svoje delavce,
ki stanujejo v barakah, preskrb
ustrezna stanovanja. Tako je te-
daj ta sestavek tudi izostal.
Od tega je že več kot pol leta.
Prišla je nova zima, hujša kot
lanska, v Pesjem pa še kar naprej
stojijo barake. Še več, podjetje za
razdeljevanje električne energije
je sklenilo, da bo za čas velikega
snega v tem naselju odklopilo
električno energijo. Tako sem zve-
del — njihovi strokovnjaki sodijo,
da se lahko ob večjih količinah
snega ta ali ona baraka podre in
bi vsled tega nastale okvare na
omrežju in elektrovodih.
Vprašamo pa se, kaj bi bilo s
tisto družino, ki bi se ji nenadoma
vdrl strop na glavo; morda po-
noči, strop obtežen s snegom.
"Električar j i so poskrbeli za svoje
tokovodnike, zdaj so na vrsti pod-
jetja, da poskrbijo še za svoje de-
lavce. V tem naselju, kolikor sem
lahko mimogrede zvedel, je okoh
25 družin in okoli 50 otrok.
Napak bi bilo, če bi metali kriv-
do za ta šoštanjski kontrast — na '.
vzhodu velenjski nebotičniki, v
sredi »pravljice« barake, v katerih
se ne da živeta in na zahodu zno-1
va lepi sodobni stanovanjski bloki,
— na občino. Občina si je že ves;
čas prizadevala, da bi problem
lesenega naselja v Pesju rešila.
Prvič ni uspelo, pa še pozneje
mnogokrat ne. Morda bo zdaj.
Pred kratkim so se namreč zno-
va zbrali predstavniki podjetij in
se dokončno dogovorili, da je tre-
ba in da bodo našli stanovanja za
ljudi, ki stanujejo v barakah. Isto-
časno pa bodo te barake sproti
podirali. Vedeti namreč moramo,
da so po pi-vem dogovoru neka-
tera podjetja še preskrbela stano-
vanja za svoje delavce iz barak.
2al pa so se v izpraznjene pro-
store vselili novi ljudje. Ene so
k temu priganjale prilike, drugi
pa so morda špekulirali. »Problem
Pesjega bodo hitro in učinkovito
rešili«.
Kakor koli in za kogar koli gre,
naselje v Pesjem bo moralo iz-
giniti. Podrla ga bo naša seda-
njost, cesta in na sploh je to želja
in zahteva vseh prebivalcev iz
okolice.
Mile Iciič

[Pivovarna Laško razprodaja
RAZNA OSNOVNA SREDSTVA, POMOŽNI IN
ELEKTRIČNI MATERIAL, IN SICER:
Prikolico za Magirus-Ackerman 5 ton
Tovorni kamion Magirus-Diesel 5 ton
Tovorni kamion FORD 3 tone
2itni trijer, vprežne vozove, razne elektromotorje od 2,2
do 18 KW, razna električna stikala, stikalno ploščo, radio
6-cevni, scdarski skobelnik na transmisijo, stružnico za že-
lezo, ročni kompresor do 2 Aty, dva zračna kompresorja
kpc. 60 in 220 m3 zraka na uro, rotacijsko puhalo, stanco
za izdelovanje kronskih zamaškov, razne dele za CMC in
Magirus motor.
Cene zelo ugodne!
Interesente prosimo, da se zglase v podjetju v času od
25. januarja do 20, februarja 1960 med 6. in 14. uro.
Na željo posameznikov dostavljamo po pošti seznam celot-
nega blaga, ki je namenjen za prodajo.
Osrednji vodnjak »lesene« vasice
Razgovor z Oskarjem  Leskovškoin
v NEDELJO POPOLDNE JE BIL V NARODNEM DOMU RES
USPEL NASTOP HARMONIKARJEV GLASBENE SOLE DELAV-
SKO PROSVETNEGA DRUŠTVA SVOBODE V CELJU OB TEJ
PRILIKI, PRAVZAPRAV ZE PRED TEM, SEM OBISKAL VEČ-
LETNEGA VODJO IN PEDAGOGA OSKARJA LESKOVŠKA V
NJEGOVEM DELOVNEM KABINETU V CANKARJEVI ULICI
NA MIZI SO BILI CELI SKLADI NAJRAZLIČNEJŠIH GLASBE-
NIH ZVEZKOV, PO STENAH FOTOGRAFIJE Z RAZLIČNIH NA-
STOPOV NJEGOVIH GOJENCEV IN V KOTU HARMONIKA
SPREJEL ME JE PRIJAZNO IN LJUBEZNIVO IZVEDEL SEM
DA PRAZNUJE LETOS ZE ENA IN TRIDESETO LETO SVOJE-
GA GLASBENEGA UDEJSTVOVANJA; DA JE CLAN DRUSTVA
SLOVENSKIH SKLADATELJEV (NJEGOVI POPULARNI PESMI
STA ZLASTI SPOMIN NA MAJ IN PREPOVEDANA LJUBEZEN)-
DA . .. SICER PA TU ZDAJ NEKAJ IZ NAJINEGA RAZGOVCRa'
»Moj prvi instrument«, je rekel
Oskar Leskovšek, »je bila diatonič-
na harmonika. Takrat mi je bilo
pet let. Dve leti kasneje sem se
pri Karlu Sancinu učil violine in
istočasno pri Modiuhovi in Lau-
novi klavir. Violino sem potem
opustil, klavir pa sem igral ob
predstavah nemih filmov. Morda
je zanimivo to, da se je prva kla-
virska harmonika pojavila v Celju
18. septembra 1928, ki sem jo igral
v takratni kavami Merkur. Pet
let kasneje je ing. Danci Pestotnik
ustanovil v Ljubljani še danes
znani Roni jazz orkester, v kate-
rem sta med drugimi igrala tudi
Bojan Adamič in Samo Hubad, in
leto dni za tem sem na to pobudo
ustanovil v Celju tako imenovani
Jonny jazz — sekstet, v katerem
je moral vsak obvladati vsaj dva
instrumenta, da smo lahko me-
njali stil. Prvikrat smo nastopili
na čajanki Svobode v Narodnem
domu.«
O tem orkestru piše ena izmed
številk celjske Nove dobe 1937
tole:
»Ne samo v zimski sezoni, mar-
več tudi v poletju imamo cesto
priliko poslušati v Celju simpatič-
ni jazzorkester Jonny. Dobri dve
leti je od tega, kar smo ga prvič
slišali na zabavah. Takrat so v
novem orkestru prvič nastopili
amaterji — ljubitelji moderne
glasbe pod imenom Jonny. Usta-
novitelj in predstavnik tega do-
mačega orkestra je Oskar Leskov- |
šek. Orkester si je izbral za prve-
ga violinista in saksafonista Fra-
nja Hermana iz Žalca, ki je že v
zimski sezoni pokazal, da obvlada ,
dobro tudi saksafon. Pohvalo za-
služi tudi Franjo Piki ml. iz Žalca,-
Jci v Celju s svojo jazz trompeto
doslej nima konkurence. Pri kla-
virju sedi simpatični pianist Helij
Gorinšek, ki pa mora na orožne ,
vaje, zaradi česar bo moral orke-
ster za dva meseca najti drugega
pianista (nadomestila ga je Alma
Korošec — op. pis.). Obligatno vi-
olino neumorno vleče Franjo Šek
ml.. Oskar Leskovšek, ki je znan
že iz plesnih šol kot pianist, pri-
dno obdeluje tolkala, vmes pa
vleče harmoniko in tudi pri kla-
virju je uporaben. Kot harmoni-
karica je nastopila Pavla Gaber-
škova, ki pa se je odpeljala za
nekaj časa v Francijo, da se še
bolj izpopolni v soloigranju na
harmoniko. Jonny jazz bo tudi
letos neumorno igral najnovejše
komade ter prijetno zabaval ple-
salce in vse prijatelje plesne glas-
be.«
»2e takrat smo igrali v stilu
dixilanda«, je rekel Leskovšek,
»vendar nismo za to vedeli, ker
pri nas tega imena ni bilo. Pred
tem je namreč Celje poznalo le
vojaško godbo oziroma godbo na
pihala. Največ smo igrali Berlina
in Elingtona. Spominjam se, ko
smo prišli v Brežice na trgovski
ples in pričeli igrat, da nas je vse
gledalo in ni nihče plesal. Ko sem
v Zdravilišču Laško igral kontra-
bas brez loka, je pisec v Novi dobi
objavil članek, čas da tako cup-
fanje ni muzika. Lahko rečem, da
smo si s časom ustvarili sloves,
saj je bil naš orkester edini na
celem Štajerskem.«
»V času okupacije smo še enkrat
in zadnjikrat nastopili v Unionu,
potem pa nas je okupator razgnal,
češ da taka negermusik kvarno
vpliva na ljudi. S tem je bilo or-
kestra konec«
Potem sva prešla k pedogogiki.
»Pedagog sem postal po bolezni
1947,« je rekel Leskovšek, »priSvo
bodi pa sem to sekcijo prevzel
ob ustanovitvi 1954. Takrat je bilo
osem učencev, danes jih je preko
petdeset. Vaje potekajo od jutra
do večera, in sicer po metodi Al-
bina Fakina. Zdi se mi, da so nje-
gove štiri lekcije še najbolj so-
dobne in prikladne, čeprav je tudi
sodobna in prildadna Beyerjeva
šola, ki je pred kratkim izšla na
Dunaju v priredbi K. Marchtren-
kerja. Učenje traja štiri leta,
učenci pa se seveda potem obliku-
jejo še naprej z različnimi sona-
tinami, etudami itd. S tem v zvezi
naj povem še to, da vlada med
našimi glasbeniki mnenje, po ka-
terem je harmonika polovičen in-
strument. Seveda se s tem ne mo-
rem strinjati, zlasti ne, ker so
nam kvalitetne harmonike zaradi
visokih cen še nedostopne, a se
da nanje izvajati še tako zahtevne
skladbe. Učenca Cimerman in Te-
slič, ki sta odnesla na ljubljanski
oddaji »Pokaži, kaj znaš« prvo na-
grado, in še nekateri drugi so v
tem smislu postali pravi feno-
meni.
Zdi se mi tudi prav, da otroci
čim več javno nastopajo, saj jim
neposredni kontakti z občinstvom
omogočijo, da naposled vendarle
premagajo tremo in postanejo sa-
mostojni. Za konec naj povem še
to, da se je ta sistem uveljavil in
da ga ne bi kazalo spreminjati.
Uspehi so tu.«
Da so uspehi zares tu, je poka-
zal nedeljski nastop v Narodnem
domu, na katerem je ob solidno
izbranem programu prišla do iz-
raza zlasti Leskovškova pedago-
ška požrtvovalnost, hkrati pa tudi
solidno izvajanje posameznih go-
jencev.
dhr
Prvi celjski Jonny jazz orkester
Na osnovni šoli v Rogaški Slatini
nastanek in razvoj
Leta 1889 je ponemčevalni Schul-
verein zgradil v Rogaški Slatini
svojo ponemčevalnico. Po prvi sve-
tovni vojni se je ta šola spremenila
v osnovno šolo. Med okupacijo je
bila nekaj časa nemška osnovna šo-
la, proti koncu pa io je Gestapo
spremenil v mučilnico. Po osvobo-
ditvi je bila ponovno ustanovljena
kot osnovna šola, ki se je v šolskem
letu 1957/58 preimenovala v Osem-
letko I Rogaška Slatina. V tem šol-
skem letu je bilo na šoli 13 oddel-
kov, med njimi trije oddelki vajen-
ske šole. Pouk se je vršil v treh iz-
menah in v učilnico so spremenili
celo sobo šolske snažilke. Pouk v
takih razmerah je postal nevzdržen
in je zato bil predmet razprav na-
ših družbenih organizacij. Leta 1958
se je nenadoma nad hodnikom v pri-
tličju zrušil strop, kar je bilo znak,
da bo treba brž nekaj ukreniti. Na-
šli so sredstva in šola se je spreme-
nila v gradbišče. Po prvotnem na-
črtu bi morala biti gradbena dela
zaključena do konca 1958. leta, ven-
dar so se zavlekla. Sola ?e je tako
morala z dijaki in učitelji vred tri-
krat seliti.
nova stavba
Otvoritev nove stavbe je bila 20.
septembra lani. Ker ie bil dijak te
šole Boris Kidrič Peter, so mu ob
tej priliki v avli soie odkrili spo-
minsko ploščo. Otvoritvi sta priso-
stvovala tudi nekdanja upravitelja
Ivan Golinšek (1919—1933) in Ru-
dolf Predan (1933—1941 in od 1945
do 1952), razen tega pa še učitelj-
stvo, ki je službovalo na šoli od
1919 dalje. Kasneje si je šolo ogle-
dala tudi tovarišica Zdenka Kidri-
čeva, ki je izrekla investitorju vse
priznanje.
Ko so se dela bližala koncu, so
s prostovoljnim delom in z brez-
plačnimi prevozi priskočili na po-
moč kolektivi nekaterih podjetij in
ustanov v Rogaški Slatini.
delo pionirjev
Pionirji so sodelovali v mladin-
skem recitacijskem in pevskem zbo-
ru Svobode v Rogaški Slatini ter
nastopili na akademiji, ki sta jo vo-
dila Jože Lipnik in Zvone Coha.
Ljudje so z akademije odhajali za-
dovoljni. V pionirsko in mladinsko
organizacijo so sprejeli tudi nove
člane. V velikem številu so se ude-
ležili odkritja spominske plošče Bo-
risu Kidriču na njegovem domu na
Knežcu, kjer jim je o liku pokojne-
ga veÜkega recolucionarja govoril
Franc Herič.
Hkrati z odkritjem spominske plo-
šče Borisu Kidriču pa bi bilo treba
misliti tudi na ureditev muzeja, ki
ga tamkajšnji prebivalci pogrešajo.
Prav tako pogrešajo tudi spominsko
ploščo na rojstni hiši njegovega
očeta Franceta Kidriča v Ratanski
vasi S tem ne bi dali le priznanja
obema velikima sinovoma naših na-
rodov temveč bi bili ti spomeniki
vzor pri vzgoji naših mladih gene-
racij v ljubezni do domovine.
ŠOLSKA KUHINJA
Z novim šolskim letom je šo^a
dobila po zaslugi Društva za na-
predek gospodinjstva v Rogaški
Slatini kuhinjo, ki je četrta v na-
I šem okraju. Članice društva so
■ pod vodstvom agilne predsednice
Marije Birsove in ob sodelovanju
V prejšnji številki je tiskarski
škrat zagrešil napako in iz celot-
nega sestavka objavil samo dve
vesti. Tu objavljam.o članek v celoti.
šolskega odbora znale vzbuditi
zanimanje pri prebivalcih šolske-
ga okoliša, ki so izdatno prispevali
k ustanovitvi kuhinje. Občina
Šmarje pri Jelšah pa je poskrbela
za kuharico.
Prepričani so, da se bo število
mladih abonentov še povišalo, saj
j ecena za obed 50 dinarjev zares
mala. Čeprav nekateri starši na
kuhinjo še vedno gledajo z neza-
upanjem, je vendarle res, da je
najboljši dokaz o njenem velikem
pomenu dobra hrana in zdravi ter
zadovoljni otroci.
bleSCec uspeh
Mali oder SLG v Celju je prejš-
nji teden gostoval v Mariboru in
Ljubljani z dramo Erwina Sylva-
nusa »Korczak in otroci«. Blešče-
čemu uspehu v Mariboru, kjer je
aplavz štirikrat privabil igralce
pred občinstvo, se je pridružil
prav tako bleščeč uspeh v Ljub-
ljani, kjer so bile vstopnice raz-
prodane že dva dni pred predsta-
vo. Tu, v Viteški dvorani v Kri-
žankah je bil na predstavi navzoč
tudi avtor drame, nemški napred-
ni pisatelj Erwin Sylvanus.
Po predstavi je odbor Ljubljan-
skega festivala priredil zakusko,
na kateri je predsednik odbora
Jaka Avšič v svojem govoru po-
zdravil avtorja in se zahvalil Fe-
dorju Gradišniku za prijetno do-
živetje; nato pa je spre£:ovoril še
Erwin Sylvanus ter med drugim
rekel: »Razumeli boste, da je za
človeka, ki ljubi svojo domovino,
težko pisati kaj takega, vendar se
nisem spraševal, kako bo učinko-
vala ta igra, ki sem jo napisal za
8л'оје rojake, pa jo danes içrajo
na petdesetih nemških odrih, v
Svici, Avstriji, na Poljskem in pri
vas.« BeS
Šolska reforma
del družbene
stvarnosti
HERBERT SAVODNIK, UCITELJ V SLOVENSKIH KONJICAH
Šola je imela vedno dve nalogi:
vzgajati in učiti. Obe sta danes
sila pomembni, kajti svet potre-
buje ljudi, ki bodo mnogi znali in
bodo tudi dobri. Z znanostjo samo
ni težko. Vsak si jo more prido-
biti, kolikor mu sposobnosti dopu-
ščajo. Teže je vzgojiti dobre ljudi.
Odnosi med ljudmi v današnjem
svetu so stvarni in razumni. In
načelo naše reformirane šole je,
dati mlademu človeku kar največ
stvarnega znanja in ga vzgojiti
tako, da bo znal priučeno čimprej
v življenju kar se da najbolje
uporabiti sebi in soljudem v prid.
Načelo stvarnosti in težnja za
hitrejšo opredelitev pa terja stvar-
no šolo, ki bo mogla človeka pra-
vilno usmeriti in ga v izbrani
smeri toliko izučiti, da bo prišel
iz šole že zrel človek. Cisto na
kratko: reforma osnovnega šol-
stva naj bi dosegla, da bi se do-
slej običajno splošno šolanje za-
čelo deliti v tri smeri: a) jezikov-
no, b) naravoslovno in c) praktič-
no. V prvih treh razredih osnovne
šole je pouk splošen, v četrtem in
petem se učenci že delijo v skupi-
ne po sposobnostih in nagnjenjih,
v zadnjih treh razredih pa so že
povsem usmerjeni v posamezne
stroke. Iz jezikovne in naravo-
slovne smeri morejo zato presto-
piti v gimnazije ali učiteljišča di-
jaki, ki za študij na teh šolah naj-
bolj ustrezajo, medtem ko bi dala
praktična smer ljudi za strokovne
šole in praktične poklice. Srednje
šolstvo pa bi morali potem orga-
nizirati tako, da bi gimnazija da-
jala študente za vseučilišče in me-
dicinske študije, strokovne šole pa
za tehnične visoke šole.
Dejanska reforma je trenutno
pri nas deloma uresničena v os-
novni šoli. Na zunaj jo vidimo v
dveh bistvenih potezah: v prvih
treh razredih učenec sploh ne mo-
re zaostati, v naslednjih razredih
pa more napredovati, četudi ima
dve nezadostni oceni, ne da bi
moral opravljati popravni izpit.
To dvoje — posebej napredovanje
kljub slabim ocenam — marsiko-
mu ne ugaja. Toda tega ne sme-
mo razumeti napak. Dandanašnji
marsikdo potarna: »Koliko vsega
sem se moral v šoli učiti, kar mi
kasneje ni nikoli koristilo. V živ-
ljenju pa sem se srečal z vpra-
šanji, ki nanje nisem vedel odgo-
vora.« In prav nova šola si bo mo-
rala prizadevati, da bo odstranila
dosedanja neskladja med šolo in
žitvljenjem. Prvi trije razredi bi
bili zato bolj ena sama stopnja,
kjer bi se učenec naučil pisati,
brati in računati. Ta stopnja bi se
sicer praktično delila v tri razre-
de, a ne v tri leta. Kdor bi se na-
učil snovi, ki je predpisana za to
stopnjo, prej kakor v treh letih.
bi mogel tudi prej iz razreda v
razred. Drugi bi seveda ostali na
tej stopnji dlje časa. Četrti in peti
razred bi bila več ali manj pre-
hodna stopnja, kjer bi učenci
mogli preskušati zdaj to ali ono —
mogli bi se opredeljevati in si iz-
birati ali jezikovno ali naravoslov-
no ali praktično smer. Četudi so
stroke v teh dveh razredih že pre-
cej jasno začrtane, bi mogel dijak
vseeno delovati zdaj v tej, potem
v drugi, dokler se ne bi za eno
izmed smeri dokončno odločil.
Zadnji trije razredi seveda tega
preskušanja ne poznajo več. Med-
tem ko je v drugi stopnji malo
važno, iz katerih predmetov je di-
jak slabo ocenjen, in je važen za
njegovo napredovanje samo pov-
preček splošnega znanja, se v tretji
in zadnji skupini osnovne šole v
vsaki stroki pojavijo obvezni in
neobvezni predmeti. Kdor hoče
zdaj tu napredovati, mora biti po-
zitiven v obveznih predmetih, v
neobveznih pa mora nabrati do-
ločeno število točk. To pa terja
tudi nov način ocenjevanja.
Za zadnjo stopnjo v osnovni
šoli velja, da je docela specializi-
rana. Za primer: Ce je nekdo ka-
zal ves čas težnjo in sposobnost
za praktično smer mizarske stro-
ke, je v šestem in sedmem razre-
du delal več ali manj tisto, česar
se danes učijo vajenci mizarske
stroke. Že v teh letih je prebü
vsaj polovico učnega časa v de-
lavnici. Zadnje — osmo leto — pa
je bil ves čas v mizarski delavnici
in je na koncu šolske obveznosti
opravil izpit za mizarskega po-
močnika z določeno množino
splošnega znanja. Podobno tudi v
drugih strokah!
Ta sistem pa terja od šole in
vzgojiteljev veliko, še več od druž-
be. Ce bomo hoteli imeti takšne
šole, bomo morali imeti zanje pri-
merne prostore. Zgradbe z moder-
nimi učilnicami, laboratoriji, ka-
bineti, eksperimentalnimi sobami,
demostracijskimi dvoranami, de-
lavnicami raznih strok, telovadi-
šči, kuhinjami, jedilnicami in po-
dobno. Skratka, šola bi morala
postati dom, ki v njem učenec
živi in dela.
Dosedanje uresničenje šolske
reforme pri nas? Prvi prehod, ki
pa z njim mnogi ne vedo, kaj po-
četi. Uvajamo nove metode po-
uka, pa nimamo učiteljev, ki bi
jih obvladali. Uvajamo nove pred-
mete — predvsem tehnični pouk
in gospodinjstvo — pa nimamo
zanje prostorov. Še več: niti na-
vadnih učilnic ni dovolj in mar-
sikje morajo učiti v treh izmenah
ali v izposojenih prostorih. Prva
stvar naše reforme je torej:
ustrezni šolski prostori in ustrez-
no število sposobnih učiteljev.
Že zdaj pa bi mogli pripraviti
in preusmeriti delo osnovnih šol
v posameznih občinah tako, da bi
izobrazba učencev ob zaključku
osnovne šole ustrezala potrebam
občine. Tehnični pouk bi mogli
združiti s poukom vajencev v va-
jenskih delavnicah pri posamez-
nih podjetjih, gospodinjski pouk
z dejavnostjo gospodinjskih cen-
trov. Toda v ti dve dejavnosti ne
bi vključili vseh učencev! Druge bi
usmerjali z raznimi svobodnimi
aktivnostmi v stroke, ki jih bo
področje določene občine potrebo-
valo.
O delu delavske univerze v Velenju
V najlepšem delu Šaleške doline,
od koder je krasen pogled na Mo-
zirske planine, Smrekovec in Uršljo
goro, a po drugi strani na Paški
Kozjak in šaleške razvaline, je v ne-
kaj letih zrastlo najmodernejše ru-
darsko središče v nasi deželi. Stari
velenjski grad, ki je nekoč stiskal v
svojo senco mali trg Velenje, je do-
bil modernega soseda Novo Vele-
nje s centrom, ki je po svoji gradnji
zelo privlačen.
Stolpnica za stolpnico se polni z
novimi prebivalci. Rudarji, ki so
včasih živeli v težkih stanovanjskih
pogojih, danes domujejo v resnič-
no socialističnem stanovanjskem
standardu, kar odgovarja skrbi na-
še družbe za delovnega človeka. Z
rastjo števila prebivalcev — poseb-
no rudarjev, pa raste potreba po iz-
obraževanju. Tudi za to je investi-
tor (Rudnik lignita Velenje) dal vse
materialne pogoje. V centru so zgra-
dili prostore za Delavsko univerzo,
delavski klub in v gradnji je tudi
kulturni dom.
Delavska univerza, ki je bila usta-
novljena oktobra lanskega leta, ima
svoj sedež v novih prostorih centra
in njeno delovno območje se razpro-
stira od Šoštanja oziroma Smartne-
ga ob Paki preko Velenja in Saleka
tja do Pake. Delavska univerza je
bila prva, ki je zaživela v novem
centru.
2e drugi mesec obiskuje tu teča-
je 184 rudarjev za pridobitev pol-
kvalifikacije in kvalifikacije. Tu se
odvijajo predavanja po političnih ci-
klusih, tečaj angleškega jezika in
drugo.
Delavska univerza je organizirala
tudi ciklus zdravstvenih predavanj
v Velenju in Šoštanju in seminar
za člane delavskih svetov manjših
podjetij v Šoštanju. Razvila je moč-
no predavateljsko dejavnost v 16
okoliških vaseh. *
Kratek pogled v statistične po-
datke dosedanjega dela Delavske
univerze nam pokaže lepo sliko, saj
so v tem kratkem času zajeli v raz-
ne oblike dela Delavske univerze čez
1500 prebivalcev naše občine.
Kakšne pa so perspektive dela De-
lavske univerze v 1960 letu? Poleg
že omenjenih oblik dela, s kateri.mi
bo nadaljevala tudi v tem letu,
bo Delavska univerza razširila svojo
aktivnost tudi s tem, da bodo še ta
mesec začeli z delom tečaji za pri-
dobitev kvalifikacije in visoke kva-
lifikacije v kovinski stroki, tečaj za
pridobitev kvalifikacije v usnjarski
stroki, a v februarju tečaj za prido-
bitev kvalifikacije v gradbeni stroki.
Po volitvah v novi delavski svet
v Rudniku lignita Velenje bo pričel
z delom tudi seminar za člane no-
vega delavskega sveta. Podoben te-
čaj bo organiziran tudi za ostala
podjetja v Velenju.
V teku je že ureditev centralne
knjižnice, ki jo bodo ustanovili pri
Delavski univerzi in bo imela stal-
nega knjižničarja. Knjižnica bo ime-
la poleg leposlovja tudi strokovno
literaturo. Prostori za knjižnico so
veliki in lahko sprejmejo kakšnih
30.000 knjig. V sporazumu s Svobo-
do bo Delavska univerza prevzela
tudi njihovo knjižnico, a v sporazu-
mu z Rudnikom lignita strokovno
rudarsko knjižnico. Te dni pa se bo
tudi ljudska knjižnica preselila v
prostore Delavske univerze.     V. V.
POSVETOVANJE O DELU
MLADINSKIH KLUBOV OZN
V soboto je bilo v Celju posveto-
vanje o delu mladinskih klubov
OZN, katerih republiški center je v
Celju. Na posvetovanju so najprej
razpravljali o dosedanjih uspehih
dela te še dokaj mlade organizacije,
ki pa je dosegla kljub temu že vid-
ne uspehe predvsem pri razširitvi.
Nato so sklen,li, da bodo odslej mla-
dinski klubi OZN organizacijsko in
programsko vezani na Društvo LRS
za Združene narode, materialno in
finančno pa na koordinacijski od-
bor, ki bo sestavljen iz vseh orga-
nizacij, v katerih delujejo ti klubi.
Sklenili so še, da bodo priredili po
vsej republiki seminarje za sekre-
tarje klubov, ter da bo republiški
center ostal še nadalje v Celju.
Sprejeli so še sklep, da bo 2. zase-
danje Generalne skupščine klubov
v Celju v mesecu marcu.
V nedeljo pa je center mladinskih
klubov OZN organiziral v Celju
enodnevni seminar za sekretarje
klubov OZN. Na njem so obravna-
vali delo OZN in klubov ter jugo-
slovansko zunajo politiko. bš
RAZPISNA KOMISIJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
CELJE
razpisuje
1. mesto planerja in analitika pri odseku za plan.
Pogoji: srednja ah višja strokovna izobrazba.
2. mesto sefa odseka za stanovanjske zadeve pri oddelku za
gradnje, komunalne in stanovanjske zadeve.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba
z 10 let prakse v javni upravi.
Prošnje z natančnim opisom dosedanjih delovnih mest se naj
pošljejo do 30. januarja 1960 na Občinski ljudski odbor Celje.
Lesično kliče
Najslabša je šolska stavba v Le-
sičnem, kjer že več let čakajo na
novo šolo. Sedanje stanje ne
ustreza niti pedagoškim niti sani-
tarnim predpisom in je skrajni
čas, da bi pričeli z gradnjo pred-
videne osnovne šole, za katero so
načrte izdelali že pred leti. Ce
bo šlo tako naprej, bodo iz var-
nostnih razlogov morali naslednje
šolsko leto prepovedati poučeva-
nje v sedanjih prostorih. Nekje v
učnih prostorih preti nevarnost,
da se poruši strop, sanitarne na-
prave so mizerne, vode sploh ni
v bližini; in tu naj se razvije pouk
v smislu reformirane šole! To je
nemogoče, zato je potrebno pohi-
teti in кЧ)пспо odobriti načrte in
pričeti z gradnjo, da bo Kozjansko
vendar enkrat dobilo lepo, sodob-
no urejeno popolno osnovno šolo.
Za vzgojo mladine nam ne sme
biti žal sreds.,ev. Občina ima ob
ogromnih potrebah resnično pičlo
odmerjena sredstva, zato bi vsaj
za partizansko Kozjansko mofrli
najti sredstva še kje drugje. Nova
šola je več kot pogrebna, je neod-
ložljiva nujnost za Lesično.
PROIZVODNO SODELOVANJE
OBISK v KMETIJSKI ZADRUGI NA DOBRNI
Kmetijska zadruga na Dobrni
gpada med tiste zadružne organi-
zacije na območju celjskega okra-
ja, ki so v zadnjem letu dosegle
aavidljive uspehie na področju
proizvodnega sodelovanja s Icme-
tovalci.
— Ko so bili prvi uspeha vidni,
je pripovedoval upravnik zadru-
ge tov. Jaro Tašler, smo imeli ne-
primerno lažje delo pri propagi-
ranju skupne proizvodnje. Med-
tem, ko so naši kmetje prej pri-
delali od 12 do 18 meterskih sto-
tov pšenice, jim je italijanska lan-
sko leto dala v povprečju 35 sto-
tov na hektar. Nekateri pa so pri-
delali tudi po 50 in celo 62 stotov.
Ce pa nam bi bilo vreme še bolj
naklonjeno in ^bi pšenica ne po-
legla, bi dosegli v povprečju do-
nos od 40 do 45 stotov. Ti uspehi
so bili odločilni, da so kmetje sa-
mi prihajali na zadrugo po seme,
da jih ni bilo treba prepričevati o
koristnosti akcije in končno, zdaj
je bilo prvič, da so pridelek pro-
dajali in da so tako prešli od na-
turalne na blagovno proizvod-
njo ...
— Kako pa je zdaj s koopera-
cijo?
— S stanjem smo zadovoljni,
saj smo že doslej sklenili pogodb
za nad 75 % predvidenih površin.
Pri tem so imeli velik vpliv tudi
člani zadružnega sveta, ki so ra-
zen treh primerov vsi podpisali
pogodbe o kooperaciji. Med temi
je približno 80 % takih, ki so se
odločili za komplesno koopera-
cijo.
— In ostale naloge?
— Ko smo oddali vso nekme-
tijsko dejavnost, trgovine in po-
dobno, je nadaljeval tov. Tašler,
smo posvetili največjo skrb pro-
izvodnim nalogam samim. Spričo
hribovitega terena in velikih po-
vršin nerodovitne zemlje (od
3.200 ha imajo samo 836 ha obde-
lovalne zemlje), smo glavno skrb
namenili travništvu, živinoreji in
sadjarstvu. Zavedati se moramo,
da lahko s stroji obdelujemo le
okoli 25 % površin, na vseh osta-
lih pa je živinska vprega še vedno
edino sredstvo za obdelovanje.
Prav tu je iskati vzroke, da edino
strojni odsek pri nas izkazuje iz-
gubo. Pa še nekaj — pri zadrugi
imamo preveč strojev, ki jih sko-
raj nikoli ne uporabljamo. Zanje
pa moramo plačevati visoko amor-
tizacijo, ki zmanjšuje naše ostale
sklade. Zato smo se odločili za
komisijski ogled in opis, oziroma
za izločitev odvisnega strojnega
parka. Poslej bomo laže zadihali.
V načrtu imamo še preureditev
hmeljslie sušilnice v Cernavi v
objekt, ki bo služil še drugi de-
javnosti. Težimo namreč za tem,
da bi prostore hmeljske sušilnice
uporabljali skozi vse leto in ne
samo tistih nekaj dni, ko sušimo
hmelj.
Ko pa sem povprašal, kje so
vzroki za uspehe, ki so jih dosegli
na zadružni ekonomiji, kjer doslej
še niso nikoli delali z izgubo, se
je oglasil tov. Franc Zemva, ki že
vsa leta njenega obstoja stoji na
čelu prizadevnega kolektiva.
— Vzroke za to je treba v prvi
vrsti iskati v ljudeh, ki delajo na
ekonomiji tako, kakor na svojem.
Pridni so. Na drugi strani pa tudi
skrbno obračamo z vsemi sred-
stvi. Štednja je naše osnovno vo-
dilo.
Zdaj je v postopni izgradnji
14 ha velik plantažni sadovnjak.
Zaenkrat imamo že osem hekta-
rov plantaž, čez nekaj let pa bomo
uredili še ostale površine. Vzpo-
redno s tem pa tečejo dela za me-
lioracijo in asanacijo. Glavni pa-
nogi ekonomije sta zaenkrat še
živinoreja in hmelj, čez leta pa ju
bo nadomestilo sadjarstvo.
— In nagrajevanje?
— Na ekonomiji delamo, oziro-
ma obračunavamo po končnem
proizvodu. Med letom izpačujemo
akontacije, zadnji obračun pa bo
zdaj. Nagrajevanje po enoti pro-
izvoda smo uvedli šele v minulem
gospodarskem letu, zato je težko
reči, kako se bo obneslo. Med le-
tom smo sicer spremljali ves raz-
voj, zdaj pa bomo dokončno pro-
učili njegove dobre in morebitne
slabe strani. Le-te bomo skušali
seveda odpraviti...
M. B.
Upravnik Jaro Tašler (na levi) in Franc Zemva
KMETIJSTVO V LASKI OBCINI
LE OB PRIZADEVANJU VSEH
BO ŽETEV BOGATEJŠA
KLJUB VIDNEMU NAPREDKU JE V LAŠKI OBCINI ŠE VEDNO
NEKAJ SUBJEKTIVNIH OVIR ZA USPEŠNEJŠI RAZVOJ KMETIJ-
STVA. — OBČINSKI LJUDSKI ODBOR, PREDVSEM PA SVET ZA
KMETIJSTVO IN ZADRUŽNIŠTVO, BO MORAL V BODOČE TEME-
LJITEJE ZAORATI V LEDINO - PRVI VEČJI NACRTI PRED
URESNIČITVIJO.
Najbrž bo držalo, da je področje
laške občine izredno težavno za iz-
datno pospeševanje kmetijstva in
da tu ne moremo pričakovati sunko-
vitih skokov v tej smeri. 2e poda-
tek sam, da je v vsej občini od
18.000 hektarov vseh površin komaj
7000 hektarov obdelovalne zemlje,
potrjuje težavne okoliščine. Razen
v ozkem pasu ob Savinji in po
stranskih dolinah domala ni zem-
ljišč, ki bi jih lahko primerjali s po-
vršinami, sposobnimi za intenzivno
pridelovanje v večini ostalih občin
v okraju. Da so razmere res takšne,
govori tudi dejstvo, da v občini ni
močnejšega kmetijskega obrata, ka-
kršne najdemo v vseh ostalih obči-
nah.
Kljub temu pa je kmetijstvo naj-
važnejša gospodarska podlaga za
življenje tamošnjih občanov. To je
neizpodbitno dejstvo, s katerim je
treba računati. Mimo majhnega de-
la zaposlenih v industriji in rudar-
stvu se večina ljudi preživlja na
zemlji. Zato je boljše življenje lju-
di na tem področju, hkrati pa go-
spodarska moč občine, odvisno od
napredka, ki ga bodo z združenimi
močmi uspeli narediti ravno na pod-
ročju kmetijstva.
Stiri kmetijske zadruge (Laško,
Rečica, Rimske Toplice in Jurklo-
šter) so v preteklosti storile mnogo
za izboljšanje razmer v kmetjski
proizvodnji. Zlasti zadnja leta, ko
so opustile stranske dejavnosti in
se posvetile organiziranju proiz-
vodnje, je bil napredek viden. Zelo
lepe uspehe so dosegle pri letošnji
akciji za proizvodno sodelovanje.
Vendar bi po podatkih sodeč, lah-
ko trdil, da so nekoliko skromni pri
ocenjevanju svojih moči. Prvotnega
plana sveta za kmetijstvo pri obči-
ni niso sprejeli, ker se jim je zdel
previsok, po znižanju pa ugotavlja-
nio, da so v nekaterih najvažnejših
vejah kmetijstva plane kooperacije
presegli. Na primer pri pšenici za
9%, pri deteljinah za 34%, celo pri
kontrahiranju živinske proizvodnje
So že presegli plan.
Ni sicer mogoče trditi, da se ob-
ííina za kmetijstvo ni brigala in da
bi to vprašanje puščala ob strani,
vendar sta njen vpliv in spodbuda
še vedno nekoliko prešibka. V raz-
govoru z različnimi ljudmi o teh
vprašanjih sem posnel lahko na-
slednje ugotovitve:
Ф Sodelovanje med občino in za-
drugami ni tako temeljito kakor bi
fioralo biti. Upravnik laške zadru-
ge zatrjuje, da so stiki z občino
prešibki. Predsednik zadružnega
sveta je povedal, da v preteklem ob-
dobju občina ni imela seje. ki bi bi-
la posvečena predvsem pioblemom
kmetijstva. Na sejah zadružnih sve-
tov pa pogrešajo odgovornih ljudi
z občine.
Ф Na občini pa zagotavljajo, da
svet za kmetijstvo in zadružništvo
ni držal križem rok. V preteklem le-
tu je imel šest sej, od tega pet po-
svečenih kmetijstvu, eno gozdar-
stvu. Na treh sejah so obravnavali
predvsem letni in perspektivni plan.
Asanacijo sadnega drevja je občina
dosledno izvajala, dokler je imela
sredstva za to. Asanirali so sadno
drevje v petnajstih vaseh.
% Tudi politične organizacije so
kmetijstvu posvečale pozornost,
predvsem občinski komite ZKS, ki
je organiziral široko posvetovanje
v korist reševanju kmetijskih proble-
mov.
Mnenja in sodbe o teh vpraša-
njih so zelo različna, kar kaže, da
v občini Laško le pogrešajo teme-
Ijitejšega sodelovanja ter jasnejših
in dognanih konceptov na področju
kmetijstva in zadružništva. Kakor
pa kaže, so politične organizacije
na najboljši poti, da združijo vse
razpoložljive sile in globje poveže-
jo vse odgovorne činitelje za izpol-
nitev nemajhnih nalog.
Ce smo že pri načrtih, potem ugo-
tavljamo, da se kmetijstvu v laški
občini obetajo v kratkem času šte-
vilne pridobitve. Mnogo razpravlja-
jo o združevanju zadrug, pred ures-
ničitvijo so načrti za ustanovitev
prvih zadružnih obratov, ki naj or-
ganizirajo visoko proizvodnjo in z
vzgledom pomorejo iz zaostalega
gledanja tudi kmetovalcem v okoli-
ci. Na Smohorju bo v kratkem na-
stal vzrejni obrat za plemenske te-
lice. Nekaj podobnega kanijo nare-
diti tudi v Marofu. V Jagočah bo
pitališče za govedo in svinje. V
Gozdecu pri Vrhu nad Laškim na-
staja velika plantaža črnega ribeza,
ki bo merila okoli 15 hektarov. Kme-
tijsko gospodarstvo v Rimskih To-
plicah in ekonomija v Jagočah naj
bi v najkrajšem času prevzeli celot-
no preskrbo z mlekom v Rimskih
Toplicah in Laške.Ti. Poleg tega so
v načrtu še druge stvari, ki bodo
močno pripomogle k rasti in razvo-
ju celotnega področja. Za take na-
loge pa je potrebno široko sodelo-
vanje tako zadružnih organizacij,
občine in vsakega posameznega
proizvajalca na vasi. J. K-
Frankolovo
^^eteklo nedeljo je imela osnovna or-
j. "'^aeija Zveze borcev na Frunkolovem
j *'pj zbor. Upolovili so, da je organi-
'i*   posvečala   precejšnjo   pozornost
•■"kom padlih borcev, zlasti pa jim po-
ve*"    '"^' ^'^lJ"čevanju v poklice. Zra-
" tega se je zanimala za socialni po-
Iržaj svojih članov. Na občnem zborn so
se še zedinili, da bodo sredstva za grad-
njo spomenika uporabili za do/idnvo
osnovne š( le, na katero bodo vzidali spo-
minsko ploščo. Tako bo obnovljena šola
najlepši spomenik padlim žrtvam.
K. S.
CELJSKI TEDNIK — STEV. 3 — 22. januarja 1960
Sltlmllšče „Hmezflil" je uničeno
V noči od četrtka na petek prejšnji teden je iz še nepojasnjenih
vzrokov začela goreti stavba, v kateri je bilo skladišče podjetja
»Hmezad«. Ogenj so opazili šele ob pol eni uri zjutraj, ko je bila no-
tranjost že vsa v plamenih, zato je bila intervencija številnih gasilskih
posadk zaman. K sreči loči skladišče od upravnih prostorov »Hmezada«
močan požarni zid, ki je obvaroval nesreče tudi upravno poslopje.
Gasilci so požrtvovalno branili razširitev ognja na bližnje stavbe in
preprečili še večjo škodo. Po nepopolnih cenitvah je bilo v skladiščih
okoli 180 ton hmelja. Od tega so ga rešili iz ognja okoli 7 ton. TočnejšI
podatki o nastali škodi še niso znani. V teku je preiskava, ki naj ugo-
tovi povzročitelja, oziroma okoliščine, v katerih je do nesreče prišlo.
Prašičereja pozorl
Koteksove odkupne postaje in zbiralnice kmetijskih zadrug
prevzemajo svinjske kože.
Ob zakolu prašiča oderite, kožo vam plača Koteksova zbi-
ralnica po 200 din za kilogram.
sejem želja in revija Moda 1960
. SVOJEVRSTNA REKLAMA TOVARNE »TOPER« IZ CELJA
Kakor smo že napovedali, je te
dni v Ljubljani sejem »Moda 60«.
Na njem nam najboljši domači
proizvajalci tekstila in usnjene
galanterije prikazujejo vrsto prak_
tičnih, lepih in okusnih izdelkov,
ki jih bomo mogli v letošnjem
letu kupiti. Vse tekstilne izdelke
vidimo lahko nato tudi lepo ukro-
jene na modni reviji, ki nam v
rdečem in modrem sporedu pri-
kaže vrsto prelepih modelov.
S sejma velja omeniti predvsem
Tovarno perila »Toper« iz Celja,
ki si je pod kupolo razstavnega
paviljona uredila kar cel obrat,
kjer se lahko vsak obiskovalec
seznani z jiačinom izdelave mo-
ških srajc. Izdelovanje srajc gre
po tekočem traku, kar še posebej
olajšajo moderni stroji za likanje
ovratnikov, za izdelovanje gumb-
nic in podobno. In tako vidimo ob
vstopu v paviljon bale blaga, ob
koncu pa vzorno embalirane sraj-
ce z značilnim pasom Tovarne
perila Toper.
Ker nam sejem pokaže vse iz-
delke, ki jih nosijo tudi manekeni
na reviji, je najbolje, da sprego-
vorim kar o slednji. Prvi vtis, ki
ga dobi obiskovalec revije, je, da
se je iznebila vsakokratnih elit-
nih modelov, ki so bili sicer bo-
gata paša za oči, zato pa je v
obiskovalcu revije nujno ostal
vtis, da tu zanj ni bUo ničesar.
Letošnji modeli so preprosti in
lepi, saj revija nima namena pri-
kazati aU narekovati modnih linij
za bodočo sezono, marveč sezna-
niti potrošnika s tem, kar kanijo
izdelati za vsakogar domače to-
varne.
Posebej naj omenim le neka-
tere izdelke, ki so želi še več po-
hval kakor sicer. To je novost,
tovarne volnenih izdelkov »Maj-
šperk«, ki je na reviji prikazala
tisk na volnenem blagu. Ce bodo
to izdelali, kakor obetajo, v manj-
ši metraži, bodo našli ogromno
žena, ki bodo z veseljem segale
po novih desenih na volni. Tovar-
na pletenin in konfekcije iz Ma-
ribora »PIK« je podobno pokazala
tiskani jersey. Platnena krila to-
varne Induplati Jarše so bila vse-
kakor omembe vredna novost.
Vzoroi kril so namreč narodni
motivi.
Letošnji modni krik za zimske
in pomladne dni je mohair. Z ne-
kaj lepimi modeli se nam je pred-
stavila tovarna pletenin Angora.
Izdelki ostalih tovarn pletenin za
temi niso zaostajali, še posebej pa
so navdušili volneni plašči, ki so
bili sila preprosti in okusnih kro-
jev, le žal da smo se razočarani
spominjali zadnjdh let, ko so nam
prav tako lepe modele pokazali na
revijah, pozneje pa jih nikjer in
nikakor nismo mogli dobiti. Sácer
pa so na reviji áe posebej pouda-
rili, da bo letos dovolj lepih ple-
tenih kompletov in drugih plete-
nih izdelkov.
Posebno poglavje velja konfek-
ciji. Varteks je pokazal vrsto le-
pih oblek, ki jih bo moči kupiti že
drugi mesec, pri tem pa so cene
okusnih izdelkov dostopne širo-
kim krogom potrošnikov, S prav
tako lepimi oblačui se je predsta-
vil travniški Borac,
Prav posebno pohvalo zaslužijo
skoraj vsi izdelki čevljarske in-
dustrije in usnjena galanterija, \
Mariljorska  tovarna   čevljev  se
nam je predstavila s številnimi
zelo lepimi izdelki. Ce bomo tako,
lepe modele lahko tudi kupili, \
menim, da si nobena žena ne boj
več želela (inozemskih modelov.
Enako velja tudi za rokavice in
torbice TOKO Domžale in Špik
Kranj. Torbice, ki smo jih lahko
videli na reviji, so velike in zelo
okusno izdelane, pri tem pa pre-
proste saj so se iznebile nepotreb-
nih okraskov.
Tovarna Sešir iz Škofje Lolîe je
pokazala vrsto lepih ženskih in
moških klobukov najrazličnejših
krojev, katerih resnična odlika so
razmeroma nizke cene.
Nökaj lepih mošldh oblek in
vrsta najrazličnejših moških srajc
iz različnih materialov in različ-
nih desenov nam je dalo napotke
za pravilno izbiro pri moškili ma-
tej-ialih. Omeniti velja zlasti pla-
šče, ki so se odlikovali tudi po
krojih, saj je bil poudarek zlasti
na preprostih linijah.
Na reviji je bilo tudi nekaj ljub-
kih otroških oblekic, vendar so
bili ti modeli le prikaz, kako
lahko iz domačih tkanin lepo in
praktično oblečemo naše male.
Saj revija res ni diktirala modnih
linij, morda pa je marsikomu dala
ideje za kroj nove obleke,
Eva •
To sta samo dva lepa nlašra i-med  mnogih  prelepih  modelov
zimskih plaščev, ki smo jih videli na revijL
MANEKEN
Revija Maneken je spet izšla.
Modeli, ki jih to pot prinaša, ni-
majo izrazito modnega pečata,
imajo pa tisti kroj, ki je nekako
vedno moderen in priljubljen. Vr-
sta praktičnih krojev za vsak-
danje obleke pravzaprav ne pri-
naša ničesar novega, spominja pa
nas, da so vedno najlepše prepro-
ste linije. Posebnost v tej številki
je nekaj modelov za starejše žene.
Tega menim, da si v tej reviji še
posebej želimo, saj ima le malo
žena postavo, kakor manekenke,
ki nosijo modele. Lahko rečemo,
da se je tudi Maneken približal
enako kakor revija »Moda 60«
(obema je pokrovitelj Center za
sodobno oblačenje in opremo) ši-
rokemu krogu potrošnikov in da
sta oba že pogodila njegove želje
in okus. V Manekenu srečamo še
nekaj zadnjih krojev za plašče in
zimske kostime, nato kozmetične
nasvete, nekaj vtisov z inozem-
skih modnih revij, članek o da-
našnjih stanovanjih in njih opre-
mi, besedo, dve o smuki in toplih
ter lepih oblačilih za sneg in ne-
kaj lepih modelov moških oblek
vedno veljavne klasične linije.
E. O.
Iz celja in zaledja
Inventura brez primanjkljaja
GOVORICE, KI so OB OTVORITVI PRVE SAMOPOSTREŽNE
TRGOVINE DELALE CELJANOM SLABO SLAVO IN KI SO »SAMO-
POSTREŽBO« VIDELE 2E POD RUŠO, SO NA DAN 30. DECEMBRA
LANI DOŽIVELE BRODOLOM. TEGA DNE JE BILA NAMREČ V
TRGOVINI INVENTURA, KI JE OVRGLA VSE DVOME IN VSE
OZKOSRCNE KOMENTARJE. REZULTAT: NIC PRIMANJKLJAJA.
KO SMO O TEM POVPRAŠALI VODSTVO »SAMOPOSTREŽ-
BE«, SO NAM ODVRNILI: PROMET JE BIL ZELO DOBER, STRAN-
KE ZELO ZADOVOLJNE, NOBENIH KRITIK IN NOBENE KRAJE,
UPRAVA PA PRESENEČENA NAD TAKO LEPIMI USPEHI. RE-
ZULTATI INVENTURE PRIČAJO, DA BI KAZALO V CELJU OD-
PRETI ŠE KAKŠNO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO, SAJ SO PRED-
NOSTI TAKE TRGOVINE NA DLANI.
Zvedeli smo tudi, da bo Celje do-
bilo samopostrežno trgovino še na
Otoku. To je bilo v načrtu že prej.
Inventura in uspehi prve samopo-
strežne trgovine pa so ta načrt še
bolj okrepili. Sedaj ne gre več za
poizkus, temveč za gospodarsko
nujnost, ki nam bo samo koristila,
zlasti pa bo koristila temu razvija-
jočemu se delu našega mesta.
Najbolj zadovoljne s samopostrež-
bo so tiste gospodinje, ki so v svo-
jem dopoldanskem času v službi,
saj menijo, da izgubijo pri nakupo-
vanju 70 do 80 odstotkov manj časa.
Razen tega lahko nakupijo tu tudi
predmete, ki jih sicer morda ne bi
— ker jih v navadni trgovini ne bi
mogle videti. To, kar jih moti, je
edino čakanje pri blagajni.
Spričo splošnih prednosti samo-
postrežbe je prav, da smo v celj-
skem okraju pričeli prvi z organiza-
cijo samopostrežnih trgovin, saj bo
le tako mogoče rešiti in hkrati raz-
bremeniti navale, ki se v naših trgo-
vinah vedno bolj javljajo ob po-
večani kupni moči potrošnikov.
Kronika Msmč.
NESREČE PRI SEKANJU DRV
Anton Kozmel iz Tabora je s krožno
žago žagal drva. Z roko je prišel v žago,
ki  mn jo je težko poškodovala v za-
restju. — Pri sekanju drv pa si je po-
kodoval oko Robert Cimerman iz Griž.
NESREČE PRI SANKANJU
Milica Sinko iz Zabnkovc je pri san-
kanja padla in si poškodovala nogo. —
Olga Dobnik iz Polžanske vasi pri
Smarjn pa si je pri padcu poškodovala
glavo.
NESREČA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Franc Kolar iz Ponikve je v službi na
celjski postaji padel. Pri padcu se je
poškodoval.
NESREČNI PADCI
Lavrencija Zwiter doma v Gregorčičevi
ulici je nesrečno padla v stanovanju in
■i poškodovala hrbtenico. S kolesom je
v Medlogu nerodno padel Vlado Knez iz
Loč pri Smartnem v Rožni dolina. Neza-
vestnega so ga prepeljali v celjsko bol-
nišnico. V Smartnem ob Paki je pudla iz
vlaka Antonija Prislan iz Radmirja. Do-
bila je hudo poškodbo na glavi.
Pozornost in zahvala
Te dni se je v našem uredništvu
oglasil Peter Martinšek. Povedal
je, da je tudi na Sončnem hribu pri
Zabukovci zagorela električna luč.
Za prebivalce tega kraja je ta do-
godek zelo pomemben, čeprav morda
na zunaj majhen in nevreden veli-
kega pisanja. Hkrati pa nam je po-
vedal, da bi v tem kraju ne imeli
električne luči, če bi se zanje ne za-
vzela žalska občina in okoliška pod-
jetja. Občina je prispevala preko
milijon dinarjev za elektrifikacijo,
okoli 200 tisoč rudnik, Keram čna in-
dustrija pa je opravila vse potrebne
prevoze. Tovariš Martinšek nam je
povedal, da so pri tem delu poma-
gali tudi prebivalci tega območja,
saj so opravili preko 1400 delovnih
prostovoljnih ur.
To je le nekaj vrstic — če bi bili
tedaj tam, bi morda napisali več,
vendar je dovolj za pohvalo in pri-
znanje za vse prizadevanje.
Gibanje prebivalstvi
Poročilo o gibanju prebivalstva v Celju
od 9. do 16. januarja i960.
Rojenih: 26 dečkov in 33 deklic.
Poročili so se:
Jožef Keber, psiholog in Uršula Fajs,
uslužbenka, oba iz Celja. Anton Petkov-
nik, krojaški pomočnik in Stanislava
Sevčnikar, gospodinja, oba iz Pesjega.
Anton Cocej, mizar iz Dobrove in Marija
Orač, tkalka iz Medloga. Erich Drofenik,
elektromonter iz Krtine in Terezija
Smeh, šivilja iz Celja.
Umrli:
Ivana Ravbar, gospodinja iz Celja,
stara 90 let. Ivan Mraz, invalidski upo-
kojenec iz Trnovelj pri Celju, star 76 let.
Ana Krajne, gospociinja iz Celja, stara
76 let. Ivana Skrinjar, gospodinja iz Zg.
Nove vasi, stara 64 let. Marija Juran,
gospodinja iz Ostrožnega, stara 29 let.
Olga Svajger, gospodinja iz Vojnika,
stara 44 let. Viljem Sporiš, otrok iz
Celja, star 7 let. Anton Flego, uslužbe-
nec iz Celja, star 97 let. Anton Verdel,
posestnik iz Galicije, star 59 let. Fran-
čiška Mak, podpiranka soc. skrbstva iz
Medloga, stara 08 let.
Smrt zaradi
brezskrbnosU
V nedeljo zvečer se je pri
Gomilskem pripetila huda pro-
metna nesreča. Poštni usluž-
benec v Celju Mavricij Bešnjak
se je peljal s kolesom iz Vran-
skega domov. Na kolesu ni imel
luči in je vozil po levi strani.
Z nasprotne strani je pripeljal
osebni avtomobil, ki je vozil
pravilno po desni strani ceste.
Z vso silo je avto trčil v kole-
sarja; ga najprej zadel z des-
nim žprometom in ga vrgel na
prednji rob strehe, kamor je
pokojni Beršnjak zadel z gla-
vo m nato padel po cestišču.
Nezavestnega so takoj prepe-
ljali v celjsko bolnišnico, kjer
je kmalu podlegel poškodbam.
Predvidevajo, da se je po-
kojni Beršnjak zapeljal na levo
stran cestišča, ker je izgubil
smer. To pa zato, ker ni imel
luči. Ta primer brez komen-
tarja potrjuje kolikega pomena
je luč na kolesu.
Celjski trg
Krompir 22 (25-30), čebula 30 (50—60),
česen — (180—200), visok fižol — (90—
110), nizek fižol — (50-80), solata 60
(80-100), peteršilj 60 (100), zelena 70
(100), korenček 30 (60—70), ribano zelje
46 (50), repa — (30), ribana repa —
(40-45).
Na trgu v Celju zadnje dni ni bilo ni-
česar dobiti. Res, da je bilo zaradi hu-
dega mraza tudi manj povpraševanje,
vendar pa trg tudi redkim potrošnikom
ni nudil ničesar, razen morda jajc, ki-
slega zelja in repe ter zelenjave za juho.
ZA MALE BRALCE!
Ne prepisujte
Med mnogimi pesmicami, ki smo
jih prejeli, je tudi nekaj takih, ki
jih nismo mogli objaviti. Ena med
njimi (Sneg) pa se prične takole:
Brez konca pada beli sneg
na tihi gozd in na poljano,
nekje se luje otroški vrišč itd.
Ni bilo težko uganiti, da je avtor
prvi dve vrstici prepisal iz Murna
Aleksandrova, našega pesnika, ki je
umrl zelo mlad v ljubljanski Cukrar-
ni. Morda jih je prepisal celo neho-
te, ker mu je bila pesem všeč, toda
takšno početje ni dovoljeno. Prepi-
sati nek-aj in izdati za svoje, ni lepo.
Bolje je, da je cela pesem slaba,
kakor da sta v nji dve dobri vrstici
in ne od. tistega, ki jih je napisal.
Kdor veliko piše in slabo piše. se
rnu bo gotovo vsaj enkrat posrečilo,
da bo sestavil tudi kakšno boljšo
pesmico. In takšno bomo z veseljem
objavili, ker bomo vedeli, da jo je
napisal sam. In še to: kdor piše, se
lahko uči pri naših znanih pesnikih,
se tudi mora učiti, če ima seveda
veselje do pisanja, a nikakor ne sme
iz njih prepisovati!
Od naSe naJmlajSe
pesnice
Mala Zlatka, ki obiskuje drugi
razred osnovne šole, nam je poslala
nekaj pesmic, od katerih objavljamo
dve. Bile so nam všeč, kako bodo
vam?
USPAVANKA
Spavaj dete,
dete malo,
tebi luna sije,
tiho se smehlja.
Le spavaj dete malo,
ker boš zjutraj zgodaj vstalo.
LASTOVKA
Odletela je lastovka moja
čez hribe in doline
v južne kraje
do konca zime.
Zlatka Krašojrgfi.
Ali je odletela ... i
Nekega zimskega dne sem zagle-
dal na steblu, ki je nemo štrlelo
navzgor, vrano. Čeprav vrane niso
najbolj priljubljene, se mi je zdela
zelo lepa Bila je pepelasto črne
barve in je pristajala ozadju. Stopil
sem bliže in opazoval, kaj se bo zgo-
dilo. Mislil sem, da se bo splašila
in odletela, toda zgodilo se je prav
nasprotno. Vrana je obsedela na
steblu.
Stopil sem še za nekaj korakov
bliže in ker še tedaj ni odletela, sem
jo narahlo prijel in si jo prisvojil.
Bil sem ponosen, ker bom lahko pri-
jateljem pokazal res nekaj poseb-
nega.
Doma sem jo nahranil in jo pu-
stil, da je svobodno hodila in letala
po veži. Počasi je padel mrak in tre-
ba se je bilo odločiti, kjer bo vrana
»spala«. Kot za nalašč smo prav ta-
krat gradili svinjak, ki je bil skoraj
do kraja dograjen. Vrano sem od-
nesel tja.
Naslednje jutro pa me je čakalo
veliko presenečenje. Na mojo veliko
žalost v svinjaku ni bilo vrane.
Morda jo je pojedla mačka, morda
je odletela, morda ...
Mernik Dušan, Začret24
Skofja vas
Dobil sem luč
na kolo
Ker imam daleč do šole. mi je oče
pred časom kupil staro kolo. na ka-
terem ni bilo ne zvonca, ne luči:\
Pouk imam popoldne in zato sem še
mimogrede poprosil očeta, naj ^mi
kupi še luč. Tedaj mi je obljubil, pa
je na obljubo pozabil. Domov sem
vozil vedno v trdi temi in v nevar-
nosti, da se v koga zaletim ali pa ¡
kdo v mene.
Nekega dne pa me je na križišču
srečal miličnik in me ustavil. Kar
trepetal sem in mislil, da bom ob
kolo. S tresočim glasom sem ga
prosil, naj me pusti naprej in mu
hkrati obljubil, da si bom kupil luč,
zvonec; tedaj bi mu obljubil, dafst-
bi kupil, ne vem kaj. ''--^
Povem vam. bil je prijazen. Pusñl
me je naprej in ni mi bilo treba
plačati kazni, le peš sem moral na-
daljevati pot. Doma sem zgodbo sli-
kovito opisal in kot mi otroci to
radi delamo, tudi še kaj dodal.
Naslednji dan sem moral peš v
šolo. Ni mi šlo v glavo, zakaj. Zve-
del sem šele zvečer. Očka me je pre-
senetil in mi ta dan kupil novo luč
za moje kolo, pa še zvonec po vrhu.
Sedaj se zopet vozim v šolo in me
ni strah teme.
Marjan Hauptman,
Gotovlje pri Žalcu
Novoletna
Novo leto je prišlo,
staro nas je zapustilo;
staro včeraj vse je šlo.
se za vselej preselilo.
Se včeraj smo v skrbeh bili.
kopica je dela bila doma,
a danes smo že brez skrbi —
saj novo leto je, ha, ha!
Vidmar Vladimir,
Delavska 23.
Neši mladi športniki
v današnji številki znova predstav-
ljamo enega izmed mnogih mladih
športnikov. Tokrat smučarja — Kar-
la Roma, sicer pa učenca Metalur-
ške industrijske šole v Štorah. Če-
prav mlad, je Rom dosegel že ne-
kaj lepih športnih uspehov. Tako je
lani zmagal na Ocepkovem memo-
rialu na Kumu pri Trbovljah, letos
pa dosegel najboljši čas na prvem
tekmovanju v slalomu na Tovstu.
Ko smo njegovega učitelja Marjana
Nunčiča vprašali, kako dolgo Rom
že smuča, je bil sprva v zadregi, po-
tem pa dejal: »Mislim, da je začel
že kmalu po rojstvu.«
Še enicrat uganl(a
v zadnji otroški rubriki smo
objavili uganko, za katero je
prispevala visoke nagrade Ko-
munalna banka v Celju. Treba
je bilo odgovoriti, kateri de-
narni zavod v Celju je najob-
sežnejši in kje ima svoje po-
družnice. Dobili smo lep šop
odgovorov; žal pa nobeden ni
bil Cisto točen. Vsi mladi bralci
so sicer uganili, da je največji
denarni zavod v Celju Komu-
nalna banka, nihče pa ni na-
tanko opisal, kje so njene po-
družnice. Zato v današnji šte-
vilki to nagradno uganko po-
daljšujemo, in sicer samo z
en.m vprašanjem:
V katerih krajih so podruž-
nice Komunalne banke Celje?
Dragi otroci, opozoriti vas
pa moram, da v Šmarju ni po-
družnice, temveč le izpostava
Komunalne banke. K rešitvi
uganke tudi ne pozabite prilo-
žiti prispevka, smešnico, pesmi-
co aii pa morda kako risbo!
Še enkrat, nagrade za pra-
vilne rešitve so: prva 3000 di-
narjev, dve po tisoč in dve po
pet sto dinarjev.
Odgovor morate poslati do
sobote, 30. januarja.
Urednik
Divji prašič, samo na srečo, da ne živ. Tisti dan, ko je snežilo, sta
ga na vozičku proti postaji peljala dva navdušena lovca. Ustrelil pa ga
je član lovske družine Vojnik tovariš Kos na Slomniku.
UPRAVNI ODBOR
STANOVANJSKE ZADRUGE »DOM« V CELJU
razpisuje
NATEČAJ
za zadružno gradnjo v letih 1960—1964
1. Stanovanjska zadruga bo gradila v letih 1960—1964 tisoč
sto družinskih stanovanj. Po potrebi bo gradila tudi garsoniere
po naročilu.
2. Stanovanja v blokih se bodo gradila na naslednjih za-
zidalnih področjih:
leta 1960—1961: na kompleksu severno in južno od Dečkove
ceste — družinskih stanovanj........200
leta 1961 — 1964: na Otoku, predel do kopališča — dru-
žinskih stanovanj........t.....250
leta 1961 —1964: kompleks južnega pobočja Golovca
(med Mariborsko, Dečkovo, Pokopališko cesto) —
družinskih stanovanj...........500
Vrstne hiše pa se bodo gradile:
v Liscah................30
na Polulah...............70
3. Minimalni pogoii, ki jih mora ponuditi zadružnik pri
gradnji stanovanj v blokih, so naslednji:
a) 1 % obrestna mera na odplačilo 30 let;
b) vplačilo gradbenega deleža 95.000 din na 1 ležišče;
c) gradbeni delež mora biti vplačan 60 % pred pričetkom
gradnje in 40% en mesec pred vselitvijo;
d) podjetje, kjer je zadružnik zaposlen, mora prispevati pri-
padajoči del kredita za gradnjo stanovanja v sklad z razpisanimi
pogoji občinskega stanovanjskega sklada.
4. Minimalni pogoji, ki jih mora ponuditi zadružnik, ki na-
roči gradnjo vrstne liiše, so naslednji:
a) 1 % obrestna mera na odplačilni rok 20 let;
b) minimalni lastni delež pri gradnji vrstne hiše:
— vrstne hiše s 4 ležišči......1,225.000 din
— vrstne hiše s 5 ležišči....... 1,545.000 din
c) zasiguranje sredstev podjetja v skladu z razpisanimi
pogoji obč. stanovanjskega sklada za gradnjo vrste hiše:
s 4 ležišči............     947.500 din
s 5 ležišči............   1,027.500 din
5. Prednost bodo imeli tisti zadružniki, ki ponudijo ugod-
nejše pogoje (večje deleže, krajši odplačilni rok, takojšnje vpla-
čilo deleža).
6. Orientacijske cene stanovanj, ki jih bo gradila zadruga, so:
stanovanje z dvemi ležišči......   1,444.000 din
stanovanje s tremi ležišči ......   1,890.000  „
stanovanje s štirimi ležišči......   2,275.000   „
stanovanje s petimi ležišči......   2,530.000   „ ,
stanovanje s šestirni ležišči......   2,750.000   „
vrstna hiša s štirimi ležišči......   3,120.000   „
vrstna hiša s petimi ležišči......   3,600.000 din
V cenah je vračunan tudi komunalni prispevek in vsi pri-
bitki.
7. Pravico udeležbe na natečaju imajo vsi člani stanovanjske
zadruge »DOM« v Celju.
8. Rok za prijavo za prvo transo je 15. februar 1960.
9. Stanovanjska zadruga »DOM« bo sklenila z vsakim pri-
javljencem, ki bo zadostil pogojem, predujemsko pogodbo naj-
pozneje do 15. marca 1960.
10. Prijavne pole lahko dvignejo interesenti v pisarni stano-
vanjske zadruge »DOM« v Gregorčičevi ul. št. 6 v II. nadstropju
vsak dan razen sobote, med 16. in 18. uro popoldne.
Prav tako lahko dvignejo člani zadruge prijave pri predsed-
niku sekcije zadruge, ki so osnovane v podjetjih.
11. Prijave morajo oddati zadružniki proti potrdilu v pisarni
zadruge ali pri vodstvu sekcije v podjetju.
12. Vse informacije v zvezi z zadružno gradnjo lahko dobe
interesenti v pisarni zadruge v Gregorčičevi ul. št. 6 v II nadstr.
in pri vodstvu sekcij.
13. Pri vseh večjih podejtjih v Celju se ustanavljajo sek-
cije stanovanjske zadruge »DOM«, ki v svojih kolektivih zbirajo
zadružne interesente in jih kolektivno prijavljajo za člane za-
druge.
14. Interesenti, ki niso zaposleni v podjetjih, kjer obstajajo
sekcije zadruge, se lahko osebno včlanijo direktno pri stanovanj-
ski zadrugi »DOM« v Celju.
15. V interesu stanovanjske štednje vabimo tudi one inte-,
resente, ki si želijo pridobiti lastna stanovanja v poznejših letih.
Le-ti naj se takoj včlanijo v zadrugo, vršijo poljubna predpla-
čila v mesečnih obrokih do višine obveznega pologa. Cim to do-
sežejo, imajo prednost pri nadaljnji pridobitvi lastnih stanovanj.
Predsednik UO zadruge:
____________Jost. Melliipr.,...........
Predsednik zadružnega sveta:
Kotnik Franjp
Žrtev pobalinstva
Pred zaključkom redakcije je y
naše uredništvo prinesel drobno si-
ničko predsednik celjskega društva
prijateljev mladine Kari Šmavc. Si-
nička je bila obnemogla; bitje, ki je
vzbudilo obžalovanje v vseh nas.
Tovariš Šmavc pa nam je povedal,
da je to ptičko pobral v snegu in
da je le nekaj korakov manjkalo pa
bi ji rešil življenje. Ta čas, ko nam
je to kratko, a žalostno zgodbo pri-
povedoval, je sinička že poginila.
Kaj se je zgodilo ...?
Sinička je čepela na grmu. Mimo
sta prišla pomočnik in vajenec Ko-
vinskega podjetja v Celju. Zahotelo
se jima je igre in nečesa posebnega.
Vajenec je silovito zamahnil z roka-
vico po sin čki, ki ni utegnila od-
leteti. Zbil jo je po tleh in šla sta
naprej, kot da se ni nč zgod lo.
K temu dogodku poseben komen-
tar ni potreben — morda ugotovitev^
da bodo pobalini ostali pobalinL
Telesna vzgoja in šport
PLENUM OKRAJNE ZVEZE PARTIZAN V CELJU
Večja oktivizacija kmečke
mladine
v nedeljo je bil razširjeni plenum
okrajne zveze Partizan v Celju. Pod
vodstvom tajnika Franca Vitanca
¡n po uvodnih besedah tov. Karla
Juga, so se udeleženci seznanili in
sodelovali v razpravi o osnovnem
program Partizana Jugoslavije,
^atem pa so sprejeli koledar dela
za letošnje leto. V tej zvezi je pred-
sednik tehnične komisije tov. Slavko
Kokot seznanil navzoče o posveto-
vanju s predstavniki nekaterih stro-
kovnih športnih podzvez. Sestanek
je bil sklican predvsem zaradi tega,
da se delo med nekaterimi športni-
mi podzvezami in Partizanom vskla-
¿\ in da se tako odpravi dvotirnost,
ki je še doslej motila delo partizan-
skih društev in njihovih vodstev. Pri
tem je šlo predvsem za tiste pod-
zveze, ki so navezane samo na eno
športno organizacijo, sicer pa so v
glavnem delale s partizanskimi dru-
štvi, toda mimo okrajne zveze. Med-
tem, ko so predstavniki vseh teh
strokovnih okrajnih športnih pod-
zvez pokazali največje zanimanje in
pripravljenost za skupno delo s Par-:
tizanom, pa se je zastopnik tako-;
imenovane rokometne podzveze čud-,
no izmikal takemu načinu dela. To
je nerazumljivo in vredno vsega ob-^
sojanja, saj je znano, da imamo v
celjskem okraju pravzaprav le eno
samo športno rokometno ekipo, vse
ostale vrste pa prihajajo iz Parti-
zana. Zato se vprašujemo, čemu
takšna podzveza, ki ne kaže razu-
mevanja za skupno delo s partizan-
sko organizacijo?!
Ko so na plenumu sprejeli delovni
program za letošnje leto, so se tudi
strinjali s predlogom, da naj bodo v
bodoče tekmovalci razvrščeni v dve
skupini. V prvi naj nastopajo samo
tisti člani partizanskih društev, ki
sicer v okviru športnih organizacij
nastopajo v zveznem in republiškem
tekmovanju, drugo skupino pa naj
sestavljajo vsi ostali pripadniki Par-
tizana.
Razprava o koledarju dela je na-
dalje opozorila na nujno aktivnost
občinskih zvez Partizana, na prire-
janje občinskih tekmovanj in po-
dobno. V tej zvezi je bila Izrečena
ostra kritika na račun nedelavnosti
občinske zveze za telesno kulturo v
Celju.
Med številnimi nalogami Partiza-
na v letošnjem letu je tudi aktiviza-
cija kmečke mladine. Partizanska
vodstva in osnovne organizacije
naj se zavzemajo, da ustanovijo na
podeželju čim več samostojnih dru-
štev oziroma aktivov, nad kateri-
mi naj prevzamejo patronat sosed-
nja društva. Republiška zveza Par-
tizan je za člane teh društev in ak-
tivov razpisala posebno tekmovanje
v mnogoboju, zraven tega pa bo v
februarju in marcu več tečajev za
vodnike iz teh organizacij. Pred
kratkim je že nastalo prvo takšno
društvo, in sicer na Hudinji pri
Celju, kjer so mu dali ime po pad-
lem narodnem heroju Pranju Vrun-
ču. Tako je zdaj v celjski občini že
devet ;)artizanskih društev. Vendar
s tem niso izčrpane vse možnosti,
zlasti pa ne na območju okraja. Tu
je še veliko krajev, kjer ne delajo
partizanske organizacije, imajo pa
vse pogoje, da razvijejo svojo de-
javnost.
Ob zaključku dela je skupščina
sprejela predlog o tekmovanju za
pokal Okrajnega odbora SZDL v
letošnjem letu. Rezultati lanskega
tekmovanja pa bodo razglašeni v
bližnji bodočnosti. Po sporočilu tek-
movalne komisije bo treba zmago-
valca tega tekmovanja iskati med
društvi: Celje-Gaberje, Celje-mesto,
Mozirje, Store in Žalec.
Se vedno premalo delavcev
v Planinskem društvu ]
Pretekli teden je bil 14. redni
letni občni zbor planinskega dru-
štva v Celju. Med številnimi gosti
so se občnega zbora udeležili še
predsednik ljudskega odbora celjske
občine tov. Franc Rupret, podpred-
sednik Planinske zveze Slovenije
Tone Bučar, predsednik planinskega
društva v Šoštanju Andrej Stegnar,
tajnik Celjske turistične zveze Zoran
Vudler in drugi.
Obširno poročilo o delu, nalogah
in problemih je imel predsednik
Tine Orel. Ce povzamemo samo
glavne značilnosti pretekle dobe, na
katero je društvo upravičeno po-
nosno, potem moramo na prvem me-
stu omeniti številčen porast član-
stva. Zdaj ima celjsko planinsko
društvo 1631 članov. Številka je si-
cer zadovoljiva, ni pa zadovoljiv se-
stav članov, saj kaže, da je v pla-
Marjan Nunčič — nekdaj odlčen
tekmovalec, zdaj učitelj in trener
mladih
ninski organizaciji še vedno pre-
malo delavcev in delavske mladine.
Zasnove za širjenje planinstva med
člane delovnih kolektivov so sicer
podane v aktivih in društvih, kot v
Tovarni emajlirane posode, v Cin-
karni, kjer pa zadnje čase bolj spi-
jo, nadalje v Tovarni organskih bar-
vil, v Ingradu, Topru, Industrijski
šoli itd., vendar je to vse skupaj še
premalo. Skupno število delavcev V
tej organizaciji, 501, je namreč še
vedno prenizko in nujno zahteva
večjo aktivizacijo.
Delo celjskega planinskega dru-
štva se je v glavnem odvijalo v od-
sekih. Vsi, od prvega do zadnjega,
so pokazali dovolj vitalnosti; zato
tudi uspehi niso izostali. Hvaležna
je ugotovitev, da se je delo v mla-
dinskem odseku vendarle premak-
nilo. Gospodarski odsek je imel pol-
ne roke dela pri obncvi nekaterih
postojank. Tudi alpinistični odsek je
šel na čisto svojo pot, od katere ve-
liko pričakujemo. Gorski reševalci pa
tarnajo zaradi pomanjkanja tehn.č-
ne oziroma reševalne opreme, zara-
di slabega obveščanja itd.
Lani je vse postojanke celjskega
planinskega drušiva obiskalo nad
73.000 ljudi. Največ obiskovalcev je
imel planinski dom v Logarski do-
lini. Razveseljiva je tudi ugotovi-
tev, da so imele lani vse te posto-
janke skupaj nad 21 milijonov pro-
meta, kar je največ doslej.
To so v glavnem uspehi, ki jih
je celjsko planinsko društvo do-
seglo lani. To so tudi vidni poka-
zatelji, ki opozarjajo na prizadev-
nost ljudi, ki to društvo vodijo. Na
občnem zboru pa je prišla do ve-
ljave še ena pozitivna stran — nam-
reč enotnost članstva z vodstvom
ter uspešen priliv mladih ljudi v
vrste društvenih funkcionarjev. Bolj
kot kjerkoli drugje je našla tu mla-
dina hvaležno torišče svojega dela.
Pri vsem tem pa ni razočarala. Ob
pomoči starejših članov je dosegla
uspehe, ki kažejo, da je znalo pla-
ninsko društvo pozorno prisluhniti
željam in potrebam mladine. Tako
dobiva mladina v planinskem dru-
štvu čedalje večjo veljavo in tisto
mesto, ki ji pripada! To pa je uspeh,
ki ga kaže posnemati tudi drugod.
M.B.
Smučanje
MLADI
silijo naprej
Preteklo nedeljo je smučarsko društvo
Celje izvedlo na Tovstu tekmovanje v
slalomu. Udeležba je bila zadovoljiva,
saj se je na startu prijavilo kar 2i
članov celjskega smučarskega kolektiva.
Proga je bila dolga 250 metrov in je
imela pri 80 metrih višinske razlike
33 vratic. Postavila sta jo Drago Zadra-
vec in Daniel Jagrič. Splošna ugotovitev
tega tekmovanje je, da se mladina če-
dalje bolj uveljavlja v tem športu. Tako
sta prva dva mladinca dosegla boljša
«asa, kakor zmagovalec v članski vrsti.
Pe tudi sicer je bila kvaliteta mladinske
vrste na neprimerno višji ravni od član-
ske. Najboljši čas dneva je dosegel
mladi Rom.
REZULTATI: Pionirji: 1. Dom
2:33:4, 2. Pilih, 3, Rosina. Mladinke:
i. Sorčan 6:12.2. Članice: i. Zgozdnik
2:51.5, 2. Pelicon 2:25.2, 5. Grabar 3:41.4.
Mladinci: 1. Rom 1:09.2, 2. Pestot-j
nik 1:12.8, 3. Cater 1:15.5, 4, Kopinšek
l:l?.l, 5. Požun. 1:42.3, 3. C 1 a n i : 1. Pe^ i
<er Cetina 1:14.1, 2. Grabar 1:32.7, 3.Štok.
las 1:33.0.
o o o
Celjski smučarji so dobili v Danielu
Jagriču novega inštruktorja. Izpit je
Mspešuo opravil v Kranjski gori.
0 0 0
Celjski smučarji so se začeli priprav-
ljati na republiško prvenstvo v alpskih
disciplinah, ki bo konec meseca v Tržiču.
Pred tem bodo šli na skupni trening pod
vdostvom Janka Cetine.
Celiski poštarji
v šahu
Za vrati Rdečega kotička okrajne pošte
Celju so se v decembru in januarju
krstile zanimive borbe na črno belih
poljih. Sodelovalo je 15 igralcev. Za
'urnir je vladalo veliko zanimanja, saj
•1* sindikalna podružnica namenila de-
narne nagrade za najboljše. Na turnirju
*o Se najbolj uveljavili mladi igralci.
*eko se je med prvo sedmorico od sta-
rejših uvrstil le eden, tov. Marinšek. Na
""•■hu tabele je pristal tov. Božičnik. V
^adnjih kolih se mu je nevarno približal
^ov. Rovišnjak, ki je nazadnje zbral
*nako število točk kot zmagovalec. Za-
dovoljivo Je igral tudi najmlajši udele-
ženec turnirja tov. Erjavec. Končni vrst-
ni, red na vrhu tabele: Božičnik in Ro-
višnjak po 12 in pol, Marinšek 12, Lenko
in pol, Poteko 9 in pol itd.
Uredništvo: Celje, Titov trg 3 —
poštni predal 16 — telefon 2)-23
in 24-23 — uprava: Celje, Trg
v. kongresa 3 — poštni predal 152
— telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči
račun pri Komunalni banki Celje
60ì-70-1-656 — izhaja o petkih —
ietna naročnina 500, polletna 250,
četrtletna 125 din — posamezna
itevilka 15 din — rokopisov ne
vračamo.
Poštnina plačana v gotovini.
TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE, IVViklošIčeva 3
razpisuje
dve Štipendiji
za študij na ekonomski ozircma
na pravni fakulteti
Interesenti naj vložijo prošnje na tajništvo zbornice do 15. IL 1.1.
TRGOVSKO PODJETJE »PLAMEN« ŠTORE
razpisuje delovno mesto
računovodje
Nastop službe po dogovoru. Zahteva se srednja strokovna iz-
obrazba s prakso v knjigovodstvu. Ponudbe pošljite do 1. II. 1960.
IZ SMUČARSKEGA  AKTIVA  NA
SOLI - TELESNOVZGOJNO
DRUŠTVO
Pri osnovni šoli v Belih vodah že
nekaj let dela smučarski aktiv. To
je organizacija, ki Je nastala na
pobudo celjske smučarske podzve-
ze. Ker pa Je bila postavljena na
solidne temelje, Je našla veliko
število vnetih privržencev.
Pred kratkim so imeli člani tega
aktiva sestanek, na katerem so iz-
brali vodstvo in sprejeli delovni
načrt za letošnjo sezono. Tako so
za načelnika aktiva izvolili učenca
šestega b razreda Andreja Hudo-
breznika, za tehničnega vodjo uči-
telja Jožeta Malenška, za blagajni-
čarko pa učenjio sedmega razreda
Anico Lesjak.
Smučarski aktiv na osnovni šoli
v Belih vodal pa se ne odlikuje
samo po rednem in sistematičnem
delu, po skrbi za množičnost itd.,
temveč tudi v nečem drugem. Pri
svojem delu se ni zaprl in omejil
le na šolsko mladino. Tako so na
zadnjem sestanku sprejeli sklep,
da bodo v odbor zajeli tudi izven-
šolsko mladino ter nekatere starše,
najbolj vnete ljubitelje smučar-
skega športa. Na ta način si hočejo
zagotoviti širino, rta drugi strani
pa tudi popularnost. Pa ne samo to.
Zdaj kujejo načrte, kako bodo iz
smučarskega aktiva ustanovili te-
lesnovzgojno organizacijo v okviru
Ljudske mladine, ali celo samo-
stojno partizansko društvo. Tako
Je smučarski aktiv na šoli postal
zametek bodočega telesnovzgojnega
udejstvovanja v tej hribovski va-
sici, kjer bodo poleg smučanja lah-
ko gojili še nekatere druge športne
igre in splošno vadbo. In prav v tej
pobudi se kaže največja vrednost
in pomembnost takih in podobnih
aktivov na šolah. Samo, da bi imeli
učenci v Belih vodah veliko posne-
malcev!
VELIKA AKTIVNOST STRELCEV
ŽALSKE OBČINE
Pred dnevi so na tretji redni letni
skupščini občinskega strelskega odbora
v ¿alcu ugotovili, da so v minulem raz-
dobju zgradili štiri strelišča za malo-
knllbrsko puško in ustanovili dve novi
družini. Tako imajo zdaj v sedmih dru-
žinah 815 članov, kar Je za 483 več, kot
prejšnje leto.
Na občnem zboru so izvolili nov 17
članski upravni odbor, za predsednika
pa vnovič tov. Ivana Zagodeta. Na zboru
je sekretar okrajnega strelskega odbora
izročil družini »Slavko Šlander« iz Šem-
petra malokalibrsko puško kot priznanje
za uspehe pri dosedanjem delu.
Obveščamo vse interesente, da so le-
tošnje
KNJIŽNE ZBIRKE PREŠERNOVE
DRUŽBE POŠLE
Na voljo so le še posamezne knjige
brez koledarja. Posebej vabimo
šolska vodstva,
da skupno naroče knjige: France Pla-
nina: »Naša domovina Jugoslavija« (cena
300 din), ing. Tavčar-Špolar: »Domača
dela in popravila« (cena 200 din) in dr.
Anton Polene: »Živalski svet« (cena 150
nld). Teb knjig smo prav zaradi pri-
merne učne snovi tiskali nekaj več.
Vse pa vabimo, da ;
pohitite z vpišem
v  članstvo  Prešerniove  družbe,
da ne ostanete zopet brez bogate knjižne
zbirke in dobitkov velikega nagradnega
žrebanja. Nadalje vabimo
sindikalne podružnice in šolska vodstva,
da izberete iz svojih vrst poverjenike
Prešernove družbe, če ga še nimate_ ii
s tem zagotovite, da bodo ljudje prejeli
najboljše in najcenejše knjige.
Sporočamo žalostno vest, da nas
je za vedno zapustila naša skrbna
žena, mati ia stara mama
Marija Podergajs
ROJ. PINTER
Pogreb nepozabne pokojnice bo v
soboto 23. Januarja 1960 na mestno
pokopališče v Celju.
Celje-Dobrova, 21. i. 1960.
Žalujoča rodbina Podergajs
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri
podjetju »VODOVOD« Žalec
razpisuje naslednja delovna mesta:
GRADBENI DELOVODJA
VEC VISOKOKVALIFICIRANIH ZIDARJEV
VEC KVALIFICIRANIH ZIDARJEV
VEC NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
Plača po tarifnem pravilniku. — Prošnje naslovite na upravo
podjetja. Nastop službe 1. marca 1960.
RAZPISNA KOMISIJA
PRI OKRAJNEM ZAVODU ZA SOC. ZAVAROVANJE V CELJU
razpisuje
v zvezi s kmečkim zavarovanjem naslednja del. mesta:
1. Za okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju:
1 USLUŽBENCA s popolno srednjo šolo za vodenje evidences
1 FINANČNEGA USLUŽBENCA s popolno srednjo šolo
1. LIKVIDATORJA računov s popolno srednjo šolo j
2. Za podružnico Žalec:
1 USLUŽBENCA s popolno srednjo šolo za likvidacijo
kratkoročnih dajatev
3. Za podružnico Šoštanj:
1 USLUŽBENCA s popolno srednjo šolo za likvidacijo
kratkoročnih dajatev
4. Za podružnico Slov. Konjice:
1 USLUŽBENCA s popolno srednjo šolo za likvidacijo
kratkoročnih dajatev
5. Za podružnico Laško:
1 USLUŽBENCA s popolno srednjo šolo za likvidatorja
kratkoročnih dajatev
6. Za podružnico Rogaška Slatina:
I USLUŽBENCA s popolno srednjo šolo za likvidatorja
kratkoročnih dajatev
7. Za novo ustanovljene izpostave Okrajnega zavoda za socialno
zavarovanje potrebujemo še 6 uslužbencev in sicer:
Mozirje: i M ^
1 ŠEFA izpostave s popolno srednjo šolo
1 LIKVIDATORJA kratkoročnih dajatev s popolno sred. šolo
Šentjur?
I ŠEFA izpostave s popolno srednjo šolo
1 LIKVIDATORJA kratkoročnih dajatev s popolno sred. šolo
Šmarje:
1 ŠEFA izpostave s popolno srednjo šolo
K o z j e :
1 ŠEFA izpostave s popolno srednjo šolo
Rok za vlaganje prošenj je 10 dni po objavi v časopisa.
OBVESTILO
NmIotot za oglaae. ki so pod
iifro,  ne  izdajamo,  oziroma
poiiljamo. Za takšne oglase tIo-
iite pismene ponudbe.
Za ostale oglase, za katere s«
■aslovi in informacije daiejo ▼
apravi lista, bomo pismeno od-
govarjali le, će bodo prosilci v
tvojih pismih priloiili znamko ■■
M din.
Sprejemanje oglasov ia obJaT
■akljnšujemo vsako sredo ob 12.
-    Uprava Celjskega tednika
STANOVANJA
IšCEM prazno, ali opremljeno sobo. Po-
nndbe na upravo lista pod šifro »SO-
LIDNO<<.
UPOKOJENKA išče sobo. Pomaga v go-
spodinjstvu.  Naslov  v  upravi  lista.
KUPIM
VSELJIVO,  enostanovanjsko  hišo  blizu
Celja, kupim. Naslov v upravi lista.
OBVESTILA
POZIV
Občinski ljudski odbor Celje, Odde-
lek za narodno obrambo poziva mladince,
rojene v letu 1942, da se priglasijo za
vpis v seznam obAeznikov nabornikov.
Vpisovanje bo od 15. januarja do 25. Ja-
nuarja 1960 od 7 do 12 ure pri Oddelku
za naredno obrambo ObLO Celje in na
krajevnih urad.h: Store, Škofja vas,
Šmartno v Rožni dolini, Vojnik, Franko-
lovo, Strmec in Dobrna.
OBVESTILO
Vse cenjene stranke in odjemalce ob-
veščamo, da se Je trgovina, bivša »Kme-
tijska apoteka« preselila iz Cankarjeve
ulice v Kmetijsko zadrugo v Stanetovi
uliti 29 (pri Braniboru).
Za obisk se priporoča.
Kmetijska zadruga Celje
>   SLUŽBE
HIŠNI SVET Kraigherjeva ulica 3, Celje,
sprejme za stanovanjski blok zraven
Mlekarne, HIŠNIKA, ki bi poleg svo-
jega dela izvrševal popravila in|stalacij
in elektroopreme. Ponudbe dostavite
do 28. Januarja 1960.
ZA DELO V SKLADIŠČU z železom
sprejmemo delavce — težake. Plača
dobra. Javite se v tajništvu »Metalke«,
LJubljana, Parmova 33.
VISOKOKVALIFICIRAN sobopleskar in
pleskar, z večletno prakso, samostojni
delavec, išče primerno zaposlitev v
ustanovi.  Ponudbe na upravo lista.
ŠOFERJA treznega, zanesljivega po mož-
nosti auto-mehanika, sprejmem za
osebn.) avto. Pon,udbe ali osebne po-
nudbe na Gregi D., Celje, Cesta na
grad 14.
PRODAM
KRAVO s teletom prodam. Golež Anton,
Brezova 33, Šmartno v Rožni dolini.
NOV, emajliran, enogorilni plinski ku-
halnik, 2 para galoš in črn moški
plošč prodam. Naslov v upravi lista.
ENODRUŽINSKA HIŠA z vrtom, v Tr-
novljah naprodaj. Stropnik Edvard,
TrnjovIJe 135.
RADIO, tipa »Kopaonik« 6 valovnih dol-
žin, lep, malo rabljen, ugodno prodam.
Slavko Verdev, Celje, Gregorčičeva
ulica 2/П.
AVTO »Opel Olimpia« v odličnem stanju
in peč za kopalnico, prodam. Celje,
Oblakova ulica 5.
POSESTVO 2,3 ha, s hišo in skednjem,
s sijajno lego, ob glavni cesti v Letušu
v Savinjski dolini, zelo ugodno pro-
dam. Možnost zaposlitve tik ob domu.
Kovač Alojz, Ljubno ob Savinji.
OTROŠKO harmoniko 32 basno, novo
ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
»POSREDNIK« CELJE, Tomšičev trg 12,
prodaja: Osebne avtomobile znamke
Fiat 1.100, Fiat Topolino, Olympia,
DKW, Lancia, vse v veznem stanju.
Varilni aparat, vodno črpalko elektr.
avtomat, stružnice, razne stroje, hiše
in mala prsestva v okcllci Celja, stavb-
ne in druge parcele v Celju in okolici.
Cene ugodne.
RAZNO
ZAHVALJUJEM se organom Ljudske mi-
lice mesta Celja za takojšnjo izsledi-
tev ukradenega kolesa. Mahnič, Celje,
Ljubljanska cesta.
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO  LJUDiSKO  GLEDALIŠČE
CELJE
Petek, 22. Januarja ob 19. uri — B. Krefti
Krajnski komedijanti — Gostovanje v
Vidmu-Krškem.
Sobota, 23. januarja ob 20. nri — C.
Goldoni: Prebrisan vdova — Izven.
Vstopnice so v prodaji.
Nedelja, 24. Januarja ob 15.30 urr —
Levstik-GrOn: Kostelka — Izven po zni-
žanih cenah. Vstopnice v prodaji.
Nedelja, 31. Januarja ob 10. uri — C.
Goldoni: Prebrisana vdova — II. ne-
deljski dopoldanski abonoma in izven.
Ob 15.30 uri - Levstik-Grün: Kastelka
— Izven« po znižanih cenah. Vstopnice
so T prodaji.

Od 25. do 2?. 1. i960, »ZLATO T DZUN-
GLl«, ameriški barvni film
Od 28. do 31. 1. 196«, »HOLLYWOOD ALI
POGIN«, ameriški VV
KINO METROPOL
Od 20. do 23. 1. 1960, »TAKŠNA PESEM
NAS NAVDUŠUJE«, Jugoslovanski bar-
vni film
Od 24. do 27. 1. 1960, »LETO OSEMNAJ-
STO«,  (po A. Tolstoju)  mski barvni
Csc
MATINEJA
24. 1. 1960, »NOCOJ NASTOPAMO«, ëe-
iki barvni film
CELJSKI TEDNIK — STEV. 3 — 22. januarja 1960

SVOBODNI
KAMERUN
A VENDAR
NEPOMIRUIVI
Ko je bila na predvečer prve-
ga januarja na centralnem
upravnem poslopju glavnega
mesta Kameruna, v Jaundi,
dvignjena rdečo-zelena-zlata
zastava in spuščena zastava
francoske republike, je bil to
trenutek, ki je naznanil rojstvo
še ene nove, neodvisne države
afriške celine. To je bil tudi ko-
nec žalostne zgodovine koloni-
alne podrejenosti in začetek no-
vih naporov za osamosvojitev
siromašne zemlje na zahodni
afriški obali.
V pretežnem delu je Kame-
run visoka savanska ravan, ki
se strmo spušča proti Atlanti-
ku, kjer tropski gozdovi pokri-
vajo širok obalski pas. Po po-
vršini je Kamerun dvakrat več-
ji od Jugoslavije, a ima vsega
skupaj kom<aj nekaj nad tri mi-
lijone prebivalcev, predvsem
sudanskih črncev in pripadni-
kov plemena Bantu.
Obalo Kameruna so odkrili
Portugalci v 15. stoletju, nem-
ški kolonizatorji pa so to de-
želo zavzeli 1884. lete. V prvi
svetovni vojni so jo zasedle
francoske in britanske čete, po
londonskem sporazumu 1919.
leta pa je večji del Kameruna
pripadal Franciji, drugi manjši
pa Angliji.
Klasično kolonialno izkori-
ščanje naravnih bogastev, pod-
rejenost in brezpravnost doma-
čega prebivalstva, lov na črno
blago, upori delavcev na plan-
tažah tujih priseljencev in kr-
vavi obračuni z uporniki... to
je bila bilanca 76-Ietne tuje
uprave v tej zemlji. V zadnjih
letih francoske uprave je dobil
Kamerun lokalno vlado in
skupščino, vendar so bile njene
pristojnosti zelo omejene. Ahid-
jo, ki je zdaj prvi predsednik
vlade nove države, je bil pre-
mier tudi v času francoske
uprave.
Po sklepu 13. zasedanja Ge-
neralne skupščine Organizacije
združenih narodov v marcu
preteklega leta je začel zdaj
Kamerun življenje svobodne
države. Vendar na žalost, se s
tem mir še ni vrnil. To so po-
kazali tudi krvavi spopadi 31.
decembra lanskega leta v Du-
ali.
Narodnoosvobodilno g'banje
Kameruna je že pred leti do-
seglo visoko stopnjo razširje-
nosti in organizacije. Kot od-
govor na teror kolonialistov je
Zveza kamerunskega naroda,
kot najbolj ugledno politično in
narodno gibanje začelo 1956.
leta z gverilskimi akcijami.
Vodja upora, ki se je v glav-
nem razširil na območje trop-
skih pragozdov, je bil Niobe, ki
je padel lani v nekem spopadu.
Po nepopolnih podatkih imajo
gverilci okoli osem tisoč bor-
cev.
Zveza kamerunskega naroda
je začela upor z zahtevo po
osovoboditvi in popolni neod-
visnosti Kameruna ter za izvr-
šitev splošnih volitev pred for-
malno proglasitvijo neodvisno-
sti. Na predvečer proglasitve
neodvisnosti so gverilci napad-
li luko Dualo. Ta napad so
francoske čete odbile. Bilanca
pa je bila — 50 mrtvih.
Narodna zveza, ki ima moč-
no oporo v Gvineji in Gani
pravi, da pomeni sedanja neod-
visnost z Ahidijem na čelu po-
sredno nadaljevanje francoske
prisotnosti. Kajti eden od prvih
sklepov nove vlade je bil, da
zaprosi Pariz za privoljenje na-
daljnjega bivanja francoskih
čet. Le-te naj bi ostale v Ka-
merunu tako dolgo, dokler bi
ne bile ustanovljene in uspo-
sobljene lastne oborožene sile.
V takih okoliščinah bo vlada v
marcu izvedla volitve za skup-
ščino.
o b r a z i
^Jo/, kako ljubek obrazek,«
so vzklikali vzdihujoči pesniki
svojim ljubicam. Občudovali so
njihove ljubke obraze, lepo.
nežno polt. njihova rdeča lička.
Toda, pesniki so občudoiuU 1г
Učku načičkanih gospodičen.
grofic in markiz. Življenje je
itklo dalje, žene so se starale
toda hotele so navzlic temu
ostati mlade. Barvale so si la-
Sc\ uporabljale izdelke lepotil-
nc industrije. Življenje je tek-
lo dalje in se ni oziralo na go-
spodične.
Nekje v daljni deželi, morda
celo pri nas. pa je zemlja, za-
htevala ljudi, ljudi, ki znajo de-
¡uti. Tudi pri nas so bile žene
miade. lepe. a zemlja jih je iz-
žeia. Življenje je porisalo tudi
njihove obraze. Nastale so
majhne, potem večje gubice,
množile so se in obraz je bil
sčasoma ves posejan z gubica-
mi, kakor je zemlja z brazda-
mi. Težke brazde, ki jih ne mo-
re .^gladiti nežen piš lepotilnih
vonjav.
»Oh, zopet mala gubica.« je
vzkliknila pariška dama vsa
prepadena. Skušala jo je od-
praviti. Zaman! Življenje je
pritisnilo svoj pečat. Jo bodo
še ljubili? Bo še vedno lepa?
V njeno življenje je prišla prva
»velika» skrb.
»Poglejte, tegale, kako ne-
umen obraz!« Tako je dejal
nekdo mimogrede, nekdo, ki je
še pristavil, da bo ta tip brž-
kone kak omejen t očaj. Pogle-
dal sem bolje in v človeku, ki
mu je bila pripomba namenje-
na, spoznal — kaj pravite? Bil
je univerzitetni profesor. Pač
majhna pomota . ..
Ste tudi vi navajeni soditi
ljudi po obrazih? Morda bo bo-
lje, če ne poizkusite več. Kajti
vsak človek ima svoj obraz, na
kateremu je zapisan življenje-
pis, pa naj bo odkrit ali pod
lažnjivim namanpm. bš
10.000 POHABLJENCEV
Žrtve
pohlepa
Pohlepen človek ne postane zlo-
činec kar čez noč. Včasih zaradi okol-
nosti sploh ne zagreši težjega de-
janja. So pa primeri težkih zloči-
nov domala vselej stopnjevanje od
Mati, sama vsa upognjena od pa-
ralize, poskuša dvigniti in pripra-
viti k hoji svojo malo hčerko, ki
je vsa iznekažena od paralitičnih
bolečin. To je samo drobec vsak-
danje slike v prizadetem mestu.
malih prevaric in goljufij, do groz-
ljivih dejanj. Iz malega raste veli-
ko— tudi zlo! i
-o- -i
Nedavno je ves svet zvedel za
rnarokansko m.esto Meknes, o kate-
rem se je doslej le malo čulo ...
V siromašnih predm.estnih četrtih
in po vaseh v okoliškem gričevju sd
naenkrat obolele vse družine, od-
rasli in otroci. Ljudje na lepem niso
mogli več premikati nog in rok, ču-
tili so skeleče bolečine v udih in po
telesu. Začelo jih je zvijati, jim kr-
čiti mišice. Poprej zdravi in krepki
ljudje so se pred očmi svojcev spre-
minjali v pohabljence in usmiljenja
vredne revčke. Na stotine jih je
umrlo. Zakaj?
Marokanski zdravstveni organi so
vneto iskali povzročitelja te narodne
nesreče. Narodna nesreča je dogo-
dek v pravem pomenu besede, saj
je bolezen prizadela okoli 10.000 lju-
di. To pa za marokansko ljudstvo,
ki šteje malo nad 10 milijonov ljudi,
pomeni hud udarec.
Preiskave so ugotovile, da je mno-
žica obolela za paralizo. Kmalu so
našli tudi povzročitelja. Bilo je to
»jedilno« olje, ki so ga revni ljudje
zaradi najnižje cene, najpogosteje
kupovali in uporabljali.
V tem olju so poleg običajnega
olivnega olja, ki ga Marokanci (mu-
slimani) uporabljajo kot edino ma-
ščobo, našli velike količine strojnega
olja s škodljivimi primesmi (tri-
orthocresylni fosfat), ki so prizadele
živčevje in povzročile paralizo. Zdaj
so v zadevo posegli preiskovalni or-
gani in zasledili tolpo zločincev —
navidezno popolnoma normalnih in
celo dobročutnih trgovcev in trgov-
čičev. Ti ljudje so v pohlepu, v želji
po čim hitrejši obogatitvi, v bližnji
ameriški bazi za bagatelno ceno ku-
povali letalsko strojno olje in ga
mešali med olivnega. Da bi si z raz-
liko v ceni med enim in drugim
oljem nagrabili dobičkov, so povzro-
čili neodpustljiv zločin. Večina po-
habljencev vse življenje ne bo več
ozdravila. Do konca bodo ostali po-
habljeni, nezmožni, da bi se sami
preživljali.
Marokanski kralj je določil smrt-
no kazen za vse, ki so vede prepro-
dajah to olje za prehrano ... Toda,
kaj to pomaga ubogim ljudem? So
žrtve pohlepa, brezobzirnega kori-
stoljubja in ne navsezadnje — si-
stema, ki trpi tako pokvarjeno »pri-
vatno iniciativo« ...
- o -
Iz malega raste veliko. Tudi po-
hlepna goljufija. Lahko se začne s
prilivanjem vode k mleku Človek,
poslušaj svojo vest!
Počepači na pohodu
Studenti na univerzi v Arkansasu
So so izmislili nekaj »novega«. Kaj
bi bilo takega? Za hulla hoopom je
bilo v modi vrtenje krožnikov na
palici, potem skoki v višino, zdaj pa
čepenje...
Privrženci tega novega »športa«
počepajo ob vsaki priliki (ne samo
takrat, kadar res morajo). Počepajo,
če se pogovarjajo, če jedo, če gle-
dajo televizijo, če se na sprehodu
ustavijo, da bi si počili. Pravijo, da
je počepanje obnavljanje tradicij iz
časov stezosledcev, ki so pogosto če-
peli, na primer: na prezi za divjadjo,
pri ognju, za skalo v spopadu z In-
dijanci itd.
Trdijo, da je počepanje zelo ko-
ristno, nasprotniki te novosti pa
spet menijo, da bi bilo že to dovolj,
če bi se študenti čepe vsaj bolje
učili.
Počepe so celo razvrsfii v celo
serijo načinov, ki jih tolmačijo na
spodnji sliki. Pozabljena je prejšnja,
naj živi nova neumnost!
Razmišljajoč
počep
Koncentrirani
počep
Stranski
počep
Jahaški
počep
Stranski
počep
Tvegan
počep
Jokeyski
počep
Levičarski
počep
Notranji
počep
TEHNIČNA OKVARA ALI
sab0ta2a?
V Ameriki je strmoglavilo potni-
ško letalo, v katerem je bilo 24 lju-
di. Pri nesreči so bili mrtvi vsi pot-
niki in vse osebje potniškega le-
tala. Vzroka nesreče še niso ugoto-
vili, domnevajo pa, da gre za sabo-
tažo.
PSI ALI LJUDJE
V Ameriki so objavili, da se je
življenska doba ljudi povečala sko-
zi zadnje petdesetletje za 20%, živ-
ljenjska doba psov pa v istem času
za 17%. Istočasno so opozorili, da
je ta razlika nastala zato, ker ljudje
hodijo k zdravnikom, psi pa naj-
večkrat ne.
Hudornušneži trdijo, da so ti po-
datki potvorjeni in da je res prav
obratno. To se pravi, da bi se tudi
življenjska doba ljudi povečala za
20%, če bi ne hodili k zdravnikom,
oziroma tudi psi ne bi dosegli takš-
nih rezultatov, če bi hodili k zdrav-
nikom.
DVANAJST ZASUTIH S SNEGOM
Velike snežene padavine v zad-
njem času so zajele predvsem sred-
njo Ameriko. Avtomobili so ostali
zameteni na cestah, ceste so bile na
mah neprehodne, promet se je usta-
vil in dvanajst ljudi je v tem ne-
urju izgubilo življenje. Predvsem
oni, ki so se znašli na sredi poti in
niso mogli ne naprej ne nazaj.