37. številka 'Haro&tina listu: — leto . , K 12 — >1 leta . i ì s 6— strt leta . i ; . 3 — ssečno. . . • 1‘20 imai Avstrije:—— Ušjo leto . . n 15 — P»aautesne Številke — 16 vinarjev. - . • ■ % številk a (stane 20 v, Maribor* dne 10 maja 1918, Letnik X, Inserati ali oznanila se računajo po 18 $ od 6rednepetitvrste: večkratnih oznanilih j --- popust —r •»Straža** izhaja v poe» deljek in petek popoldne Rokopisi se ne vračajo SPednfStvo in upravnlftfvo Maribor Üseto&ka ulica. 5. — Telefon Si. 113. Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more go v« vsak dan «d 11.—12. nrs dopoldni. Po tej poti ne be šlo. Soil Her je nastopil pot, Ini ne pelje do elilja, 'Preteklo bo kmalu leto, kar ]e napovedal, da namerava preosnovati avstrijsko ustavo in upravo v smislu narodne avtonomije, Samostojnosti in samoodločbe. Njegovo napoved je nemško časopisje sprejelo z resign,aioijo ' in celo a pripravljenostjo za kompromis med avstrijskimi Nemci in /Slovani. Po tej poti, ki je vsaj v toliko bila avstrijska, da se je vsaj navidezno gibala v sredini med raznimi narodi in, ni naravnost šla preko nobenega naroda,, ie Se idler hodil celo leto Kajpada brezdelno. 'Sedaj pa, je naenkrat krenil na pot, ki ni avstrijska, ker je samo-ne,raška, in na 'tej poti se je .ojunačil k delu. To pa je vse v zvezi z ofenzivnimi 'dh-hom vsenemštva. Nemška- ofenziva na žapadu, kli /o je izzval vsenemški duh, kateri sedaj prevladuje v Nemčiji ter sanja o zmagi nad celim svetom in o nekem zmagovitem miru (Siegfriede), je upo’ ončila tudi avstrijsko nemštvo. Sedaj ali pa nijkoli več! Tar ko se je glasila parola, kateri je sledila, ofenziva, politiku,; očega nemštva. Generalni štab, id vodi to ofenzivo, so nemški Volksrati, napadalne Čete pa tvorijo zborovalci nemških Volkstaigov. Streljalo se ni samo proti Seißler.u, streljalo se je tudi višje. Odpovedala se je .zvestoba državi in habsburški dinastiji. Pretilo se je z uhajanjem pod tujo di: a; tijo. 'Avstrijsko država se je tuji državi ponujala, da jo naj sprejme za zvezno državo. In Seidler se je prestrašil bobnečega ognja, u-prizor,enega od vsenemških kajrgnov raznovrstrjih kalibrov. Mož ni avstrijski junak, marveč plašljivi nemški birokrat, kateremu gre vsalko nemško kričanje takoj v živce. Začel se je pogajati z vseneiriškimi napade tei, mesto da bi jih, ki so kl icali in kličejio: Heil Hohenzollern, nimajo pa ne Jsmisla ne navdušenja za Habsburžane, raztiral narazen. In sedaj že začenja, Siegiriedlerjem izročati pridobitve in odškodnine, ki bi jih naj plačali Cehi in jnigojsloVani. Na Češkem se naj obistini stara nemška želja in zahteva: razdelitev Češke v nemški in češki’ del, popolna avtonomija, Nemcev. Začetek zato bi nap bi- la politična okrožja,. Sest političnih okrožij: Budjejo-vice, Plzen,j, Heb, Litomerìce, Li herce .(Reichenberg) in Trutnova, bi naj bilo samoneniških in bi naj omo-gocevalo ponemčevanje Cehov, bivajočih vi teh okrajih. Nemška piridoibitev med Jingo skovani p.a bi naj bila nemška mornariška šola v 'Trstu, ki bi naj po-nemčevala slovanske otroke in ustvarila nemške ali vsaj renegatske mornarje, ki bi naj izßloidrinülli slovenske in hrvatske mornarfe, krjteri so si dozdaj na morju služili svoj kruh. Misel in zafiitevo. nemško mornarlšve šole je iztuhtal nemški Volksrat v Trstu in namah je ta zanteva postala zahteva avstrijskega nemštva, ki gre zanjo tako v boj, kakor, da bi od nemške mornariške šole v Trstu b i odvisen o’.s.oj avstrijske države. Preplašen od kričečega vse nemštva j-e Seidl Slovence hotel udariti tudi -s tem, da jih ne prizna kot del Jugoslovanov, marveč jih hoče odtrgat Hrvatov in Srbov, Hrvati in /Srbi naj magari dob,. « svojo državo, Če bodo to milostno dipelili gospodje Madžari in gos ode Nemci, Slovenci p a ne, ker te- j ga Nemci ne dovolijo. (Slovenci pridejo pod strožjo \ nemško kuratelo, katero bo izvrševal žandar in dr- ; žavni pravdnik- [ Tako si torej Seidler misli preosnovo v \vst- i riji: Nemcem v roke bič, Slovakom nič. Nato' pa pl, Seidler ni m'slil, da je Svetovna vojna zatrla in u- : •bila. idejo jerobstva naroda had narodom in vsako narodno zatiranje in da smo mi Slovenci toliko trpeli. toliko krvaveli, toliko žrtvovali za Avstrijo, da ne moramo s svojim hrbtom pod nemjfkon aci on ali; i bič. Po tej poti torej ne bo šlo, gospod Seidiler! s Samoodlačva n&rodov in Ju-goslo/aa v. O tem vprašanju je dr. Aleš Pšeničnik v ljubljanskem znanstvenem listu „Cas“, ,(.zvezek3—4) n višal razpravto, ki jo z ozrora na jugoslovansko deklaracijo tako-le zaki,.učuje: 1. Jugoslovanska deklaracija v prvotnem, meniškem besedilu niti ne omenja samcoTločbe narodov. Pravi namreč, da zahteva „na temelju narodnega načela in hrvatskoga državnega prava“, „naj se vse zemlje monarhije, v katerih bivajo Slovenci, Hrvatje in Srhi, združijo pod žezlom habsburško-lorensfce dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospostva tujcev in ki bodi zgrajeno na demokratičnem temelju.“ 2. Takozvana „ljubljanska izjava“, ki jo je na čelu vseh podpisal ljubljanski škof, omenja samoodločbo, a tako določno v smislu narodove svobode in svobodnega razvoja, ki naj ga zagotovi svoja državnost in demokratična ustava v habsburški monarhiji. da o tem ni mogoč prav noben resen dvom. „iPo ne25"* n živem prepričanju“, pravi ta deklaracija, „je inost habsburške monarhije mogoča le na nače-asnične svobode narodov, a bodočnost našega — enskega — naroda le na naee|lu združenja Slo-nav,- Hrvatov in Srbov, ki prebivajo v naši modi H. Oboje, svobodo in edinstvo, pa more našemu narodu zagotoviti in ohianiti le samostojna, na načelu samoodločbe narodovi zgrajena jugoslovanska država pod' žezlom habsburške dinastije.“' Kako nedvomno lojalna je ta izjava, je razvidno iz vse zveze in še posebej iz naslednjega stavka, kjer je dobesedno rečeno, da se Slovenci „v tem oziru zaupljivo zanašajo na očetovsko riaiklanjenost nositelja habsburške krone.“ Slovenci torej zahtevajo v zvezi s Hrvati in Srbi svojo državo v habsburški monarhiji, ker po njih prepričanju drugače zanje ni bodočnosti,, a je tudi za monarhijo samo najbolje tako; zahtevajo pa to državo demokratično urejeno, da ne bo en del tlačil in zatiral drugega, ampak bodo visi j rii Hr v/te sli Slovenci ali Srbi, svobodno odločevali o svoji u-sodi, o svojem jeziku, svojem šolstvu, svoji upravi., 3. A tudi če bi bila jugoslovanska deklaracija osnovana na načelu samoodločbe v zmislu ruske revolucije, kar ni, bi ne bilo po vsej zvezi ničesar v njej, kar bi moglo biti ikomu resno v spotiko. Zmisel ta.ee deklaracije bi bil: ker enteinta oznanja naeelo samoodločbe in zahteva, da se sveit po vojski preuredi po tem načelu, izjavljamo mi, če se to načelo prizna, da se mi že vnaprej svobodno odločimo za sa-moslojno jugoslovansko državo, toda, ne morda v ob- LISTEK. Jugovi vij a J «g} v lov a ".o at, (Dalie.j Nekaj časa so Nemci pust 11 Slovencem njih kneze, oziroma, vo vode lastnega rodu. Vendar pa je bila ta oblast zelo orne,ena. Posebno pa jo je omej 1 Karel Veliki. O tem piše dr. Matko PotočcnK iVojvo-dtna Koroška, II. del): „Karel Veliki m pustil vladati slove,:: sne_ dežele in komitete še nekaterim domačim knezom in županom (Ingo, Vojnomir, Pri! islav, Cemikas, St Jmir, Etgar), da so le plačevali davek in pomagali Frankom v vojni. 'Oblast, ki itn jo je pustil, pa je bila komaj senc v prejšnje samost,j ios;S. Casti jim niso vzeli, nekaj zato, da so mamili z naslovom narod, a nekaj pa tudi iz lastnega, dobčka, kajti taki knezi . so se dali rabiti frankovski vi tv H, kakor ji je bilo 'drago. Tako delajo olanda es takozvani slovenski višji uradniki. (Polomljen! značaji.)“ -n ,.r .r Vendar tudi ta navidezn a, .samOstp,j nesi (,nb do1-go trajala. Na mesto slovenskih knezov so" drugega za 'drugim postavljali nemške grofe in vojvode. Naj- j dalje so si ohranili svojo samostojnost paro'ški Slovenci (sedanja ogrska, nižina,). Poslednji slovens1/ knez je bil tu Kocel. Ko je leta 874 Kose! umrl, mu je sledil nemški grof Gozvvin. S tem je bil uničen zadnji ostanek slovenske samostojnosti. Koncem 9. stoletja so pridrli v se/a ijo ogrs’ o pižino, takrat Panonijo imenovano, Madžari ter deže- lo popolnoma opustošili. Sčasoma so se v deželi stalno naselili ter prirejal i-od tu roparske i o’ode vi (sosednje dežele. Pri tem so posebno trpele slovenske dežele: Spodnja. Štajerska, Kranj; ka, in Koroška. Ti roparski pohodi so trajali do leta 9/5. To leto je nemški cesar Oton pri Augsburgu .Madžare popolnoma potolkel, ki so se od tedaj začeli vdajati mirnemu in stalnemu življenju. • Leta 9/2 je isti cesar — da osnuje močno brambo protii Madžarom — združil vse slovenske dežele V Veliko Karantani’o, ki je obsegala poleg (Stare Karantanije (Gorotana.) tudi Furlanijo, Veronsko ira ko in Istro. Tako so bile združene vse dežele od Dunar va do Adrije v eni državi. Tekom Č sa pa so se posamezni deli odcenili in nastale so i Ove več ali manj samostojne vojvodine, mejne grofije itd., dočim ge je Karantanija skrčila na sedanjo Koroško. Tiakjrajtini popolnoma, slovenski značaj ts dežele dokazuje najbolje ustoličenje "deželn h le e-zov a gosposvetskem polju. Zgodovinopisci opisujejo! to ustni Čenje tako-le (dr Gruden: Zgodovina slovenskega naroda): _ Proti severu od Celovca se razprostira, ozka ravnina: 'Gosposvetsko polje. Na, zahodni sira i le ravnine, ob vzožju šenturske gore, pa, stoji v,as Kr ski grad, kjer se še poznajo sledovi starodavnega gradu koroških vojvod. V bližini tega -gradu je cerkev sm Petra. Za njo je stal nel&lai napol v: zemlji z ornji del rimskega stebra, ki so ga imenovali knežu ;,s o-leo ali knežji kamen. Tisti dan. ko je imel vojvoda biti umeščen, je sedel na ta kamen svoboden kmet. Njega pa so obdajale neštete množice ljudis/a. pričakujoč novega vojvoda, Ta se je približal s sijaj* nim Spremstvom, slavnostno napravljen, a preden je prišel h knežjem kamnu, je-moral odloži!« pražnjo cr bleko in nadeti kmetiško nošo: suknjo, hlače in,plašč-iz sivega sukna, trde kmetiške črevlje in siv klobuk. V levo roko je vzel palico, z desno pa. j'e vodil na vrvici dvoje živali, lisastega vola in lisasto robilo, ki se Še niso rabile za vprego. iTako opravljen, se je bližal kamnu. Ko je kmet zagledal bližajočega^ se vojvoda, je zaklical v slovenskem ježku: „Kdo je tisti, ki se tamkaj približuje ?“ Ljudjstvo mu odgovori : ^(Deželni knez je.“ Dalje vpraša kmet: yJe li pravičen sodnik? Ali mu je mar blagor domovinefn“ „(fle in bode vedno!“' mu odgovori ljudstvo. Zopet ponzarne besedo kmet: „Pa s kakšno pravico me more pregnati s tega sedeža?“ Ljudstvo odgovori;, „(Odkupil ti ga. bode s 60 vinarji, z lisastimi živalmi in z obleko, ki jo ima in tvojo hišo bo 'oprostil vseh davkov.“ Nato ie kmet kneza lahko udaril na lice, vzel vola in kobilo in se umaknil s Kamna. Knez se je vsedel napi, mahnil z mečem proti vsem štirim stranem švelja in je obljubil, . 'da. hoče biti ljudstvu prajvičen sodnik. Potem je Še izpil iz kmečkega klobuka požirek vode v znamenie treznosti in zadovoljnosti s tem, kar mu daje domača zemlja. Pozneje, ko so bili Slovenct že kristjani, je Šel knez z vsem spremstvom vred črez polje v gosposvetsko cerkev k slovesni sv. maši. Sele po tej cerkveni slovesnosti je knez slekel leme tisico obleko, se opravil po knežje in sedel k obedu. Popoldne pa, ie šel na. polie, kjer stoji še dandanes iz nagrobnih kamenitih plošč sestavljen „vojvodski prestol“ z dvema sedežema,. Na enega je sedel knez, s-preiel poklon gospode in naroda, 'delil/milosti, potr-, levai stare pravic^ in svoboščine, poslušal prošnje fa liki V eie sr bi‘e pok žezlom KiaradjckdjevoVtov, temveč -v v obliki demokratične zveze ■’Slovencev, Hrvatov in ',Srb,ov v habsburški monarhiji in pod žezlom habs-' burške di nasilje. ; ' .Alitò mar, kdor bi podpisal' to deklaracijo, u-, pai na zmago entente ? . ali bi bil nelojalen in nepa-triotlčen? Kdor logično, misli, bo prišteli prav, do nasprotnega zaključka. Mislimo si, da bi se zgodilo, ker bi ^se bilo j o človeško- ne sàmò enkrat lahko zgodilo da bi bila ententa res zmagala- Vladarji sede na mirovnem kongresu. Na dnevnem redu je vpraša je Avstrije. Kralj Peter zahteva, da se Slovenci in Hrvatje odtrgajo od habsburške monarhije in pri- rožijo Veliki Srbip. Cesar Karel se obrne proti Wilsoi.u •in z mirno gesto pokaže na jugoslovansko deklarvci-,;0 Wilson resno odvrne kralju Petru: 'Slovenci, Hrvati in Srbi, kar jih prebiva v habsburški monarhi-jp-vzalitevajo svojo državo p senfondes, sowie für Kinderschutz und Jirenđff rsior-ge in Oraz“) ravnokar razpošilja’letake, o droma \ a-Mla za prispevke k zgoraj- označeni zbirki tadtkin-(ier aufs Land.“ Namen te zbirke je. kakor že naslov sam pove, mestnim otrokom omogočili oskrbo in prežlvja je j ar letnih mesecev pri posestnikih na, deželi. Neizpodbitno lep in blag namen, kateremu gotovo ne bo nihče ugovarjal. Toda nekaj 'drugega je, krc me je napotilo kot slovenskega štajerskega, deželaoa-i ose.tujka k nekaterim opazkam, katere holtem v kr. tkem .ukaj oavesd Predsednik zgoraj roved«' ,ega 'drr.,1/,vn, oziroma mesta, je Štajerski deželni n&mesferik grof Clary in ravno temu naj veljajo sledeče vrste, ker rev o % hoče pokazati j ri .mnogih prilikah- prijatelj sivo in i a skrb za nas deželare-Šloveneo. ink kmete. Najprej konstatiram«. da so dotična omenjena vabila samonemška. S tem hoče menda grof Clary slovenskim deželanom pokazati, dni ali nismo Slovenci vredni mestnih otrov- oskrbovati in preživljati, ali pa najbrže ve, da jih ne moremo preživljati, ker 'e pustil živila tako strog# rekvirirati. Naj bo Že temu kakor hoče, značilno je Vsekakor, da, • a'', daš deželni šef kot drugo narodnost v deželi prav rdč ne vpeš-teva! j* V doposlanih letakih Irovdarje in Opisoje igrof Clary grozne posledice, katere je vitem oziru, namreč glede preživljanja otrok, povzroMa Strašna svetovna vojna; otošuto, kako trpijo vsi na, pomanjkanju živil, povdnra, ‘kako fso n'ro i bedi, slabi in dovzetni za razne bolezni; povdarja., 'da jim mati ne more dati toliko, kolikor otroci potrebujejo in sicer čisto opravičeno, Grof Clary ima t rav, popolnoma je prav vse, Kar piše v do ičnih le aklli. Toda na nekaj opozorim grofa Clrrvja, 'da' nima prav, v tem namreč, dai nor.olnoma pozab', d , e tudi na deželi vse polno družin, ki trpijo grozno pomanjkanje, da je tudi na deželi tisoče in tisoče otrok, bledih, slabih, ne samo dovzetnih za bolezni], temveč že resnično od velikega pomanjkanja bolan:h. Grof Clary tudi pozablja, da tudi na deželi matere ne mo- rejo dati otrokom toliko, kolikor potrebujejo in mora-jo poleg tega Še z vsemi močmi delati nsa polju. Grof Clary nadalje popolnoma pozablja, da se ni pustilo na deželi niti potrebnih živil : za domačine in delavce, pozablja, da je določenih za osebo na deželi samo 50 dkg sladkorja na mesec — in še ta se ne kobi povsod; pozablja, da imamo zopet nove rekvizicije pred durmi ; popolnoma pozablja končno, da brez živil ge mestni otroci tudi na dgželi ne morejo preživeti. Nikakor nisem nasprotnik natmeraivianega podf-vzetja, temveč hočem le opozoriti na'dejstva, katera bi se morala pri obstoječih razmerah vpoštevati, Na-še ljudstvo itak zmiraj veliko stori in žrtvuje zablar ge namene. Vsa blaga dejanja se niti približno ne dajo oceniti. Zadostuje naj, -če omenim množine živil, katere naše ljudstvo na deželi, pritrgane od lastnih ust. 'daruje otrokom tovarniškin delavcev, beguncev, in ubogih meščanov. Cele kopice teh otrok vidimo romati po deželi od hiše do hiše! Toliko glede živil! Kaj pa podpora v denarju? Tudi tukaj naj se v prvi vrsti obrne grof . Clary na mestna bogataše, industrijalce in vojaške liferante, Ti so v prvi vrsti vzrok vojnih posledic, gladu in pomanjkanja. Ljudstvo na 'deželi bo še vse prehitro ob iiste kronice, katere mu je prinesla vojna in rekviri-ranje. Saj mora za vsako n ai; manjšo potrebščino že sedaj plačati neznosno visoke cene. katere pa se še zmlrai zvišujejo! ; , Grof Clary pravi v letaku, da. bo v nemškem cetarstvu letos na ta način preskrbljenih pol milijona otrok. Mogoče! Pa recimo, da bi tudi, na Stajers-Kem prišlo nekaj stotin otrok iz mesta na deželo. Kaj < roli tisočem in tisočem;, ki kljub temu trpijo pomanjkanje in glad! . Jiaz dvomim, da se bo dem potom, kakor zamiš-1 eno, veliko doseglo. Veliko, vetHiko več bi dosegel grof Clary, če bi podpiral tiste, lei stremijo za skorajšnjim, sporazumnim mirom, ne le za, blagor otrok v mestih, temveč za splošen dobrobit vseh avstrijskih narodov! J n 1'0'S l'ùwmm ss k s đ % te I Ar a olj m, 4 ugo slov a n s k i. k 1 u b je sprejel Še naslednje izjave za majniško deklaracijo: Delavci, delavke in- delavske žene iz 'Možice na, Koroškem popolnoma soglašajo z majniško deklaracijo (naknadno 77 podpisov), občina Libuče na Koroškem 502, del teh podpisov je še iz neke sosedne občine, ki je že prej odposlala podpise, možje, fantje, žene in dekleta občine Žitaravas 186, možje in mladeniči, žene ijn dekleta v St. LipŠu pri Dobrliyasi 82, naknadna izjava enega občinskega odbornika občine Ojstrica pri Sp. Dravogradu k že dopesla dm podpisom odbornikov i-menovane občine, odbor občine (Vernberg na. Koroškem, odbor, občine Lipa nad Vrbo,, možje in fantje v občini Žiče 32, možje in žene, fantje in dekleta župnije Sv. Marjeta pri Rimsdh Toplicah 243. V Podgorju pri Slovenjgra'đcu se je podpisalo za jugoslovansko, deklaracijo 78 mož in fantov , 119 žen in deklet. IVprave na *. fon živo Švkerski pok (i a nagtošajo, da se vršijo na Italijanski tenti velike priprave za ofenzivo in sicer na avstrih ki in nà italijanski stani Artilerijski boji so ee že že p.ičeii in s?ccr v odseku Tonale, pritožbe in razsojevab prepire. /Med vso slovesnostjo sta smela dva kmeta, Patovščan in Cradekar, travo kositi, žeti, celo požigati in pokon čava ti, koder se jima je ljubilo. Na ta način se je hotelo narodu pokazati, 'kako bi se mu godilo, ako bi ne imel vladarja., ki mu varuje svobodo, življenje in imetje,“ Ta. način ustoličen i a, ki ima brezdvomno svoj izvor pri knezih slovenskega rodu, še je ohranil do 15. ; Molet a in zaPod voivoda, ki se je dal na ta. nar čin ustoličiti, je bil Ernest Železni (j., 1514). Dares bi nekateri nemški zgodovinarji hoteli to ustoličenje , ki je najboljši dokaz za la str o slovensko drža vno pravo in nekdaj popolnoma, slovenski znSČaj Korošice, utajiti, toda zgodovinskih dejstev se «ne d)a .spraviti iz g veta. ... Med tem pa, ko je slovenski narod prišel pod po oh o gos. odstvo Nemcev in so slovenskega kmeta gulili razni nemški grofi, so si Hrvati osnovali mogočno salmostojno državo, ki je .obsegala poleg Hrvatske in Slavonije tudi Bosno in Dalmacijo. Okoli leta. 9|'I5 se je tedanji hrvatski knez Tomislav: proglasil, za kralja. Tako .Je nastalo prvo kraljestvo na ozemlju sedanje avstro-ogrske monarhije. Hrvatska kraljevina, je torej na.jstarejša kraljevina monarhije. Ko je izumrla narodna dinastija, so Hrvatje izvolili leta 11102 za svojega kralja ogrskega; kralja. Ko1 omar na. Zgodilo se je to prostovoljno in Hrvat «e tudi po- : slej niso imeli z 'Ogrsko skupno drugega, kot skup- j nega kralja. Ko je v bitki na. Mohačkem polju leta, 1526 padel; kralj Ljudevit II., je ogrsko-hrva'skd prestol o-- stel prazen. Hrvat to so leta 1527 izvulili za. s ojega kralja Habsburžana- Ferdinanda. [Odslej so torej i-meli Hrvati in Slovenci zopet, skupnega vladarja, s Čimer so 90 medsebojni stiki zopet oživeli. Posebno pa so delovali na njih poglobljenje skupni bòli proti Turkom, Leta 1666 so hoteli hrvatsi’ i velikaši Pet. r Zrinjski, Fran Krsto Frankopan in drugi v družbi z nekaterimi ogrskimi velikaši in štajerskim grofom E-razmom Taltenba.chom osnbvati samostojno jugoslovansko državo. Toda, nakane so je ponesrečila in i-menovana trojica je bila z nekaterimi drugimi vred obsojena, pa smrt, Vsi so bili obglavljeni letu .1071. Ker cesar Karel VL (kot hrvatski kralj Karel III.) ni imel moških potomcev, je hrvatski , sabor dne lil. marca sklenil, da se _za, slučaj, da. izimrje moški rod- Habsburžanov, poveri vlado kraljevine Hrvatske oni ženski veji habsburškega rodu, 'ki bodo posedovali ne samo Avstrijo, ampak tudi Štajersko, KoroŠk ko in Kranjsko. Tako je tore] hrvatski sabor, tu jasp no izrazil načelo narodne in državne skupnosti med Slovenci in Hrvati. IKo so leta 1809 Dalmacija, Istra, Trst z Goriško, Koroška, Kranjska in cela; Hrvatska na desnem bregu Save pa .do ustja Une prišle pod- Fjraucijo, Je cesar Napoleon I. vse te dežele združil v takozvano ilirsko kraljestvo. Napoleon je bil razumen mož, pa je zato združil, kar je spadalo Vkup. Po odhodu tuj-, j cev Francozov — leta 1815’ -— so dobile dežele zopet j prejšnn upravo, samo Kranjska, in Primorska sta o-stali združeni v takozvani ilirski gubernilji (do leta 1849). Tudi avstrijski cesar nosi naslov „kralj Ilirije“: in je s tem v načelu priznana državnopravna e-notno.d jugoslovanskih dežel. V tridesetih letih je začelo pod vodstvom Ljudevita Gaja takozvano ilirsko gibanje, k« mu je bil namen, da M sprejeli Slovenci, Hrvati in Srbi skupno ilirsko ime in skupni književni jezik. Med Slbvienci je bil posebno Stanko Vraž navdušen Ilirec, ki se je oklenil z vso dušo tega gibanja. Toda iinrbd tokrat še ni bil zrel za ideje, izražene v ilusVern pokretu. Toliko Slovenci so -hoteli obraniti. Javoje ime - in švoi književni jezik, kakor se tuđi Srbi niso hoteli odpovedati svojemu srbskemu imenu in cirilskemu pismu. Zato je ideja, kmalu zaspala, ker pač še niso bili dar , ni predpogoji za. njen razvoj; ljudstvo ideje ni razumelo in zato se tudi ni mogla razviti. [Vendar misel narodne skupnosti Slovencev, Hrvatov in Srbovi tekom 19. stolet a ni nikdar popolnoma« izumrla; živela je neprestano dalje ter se pojavljala z večjo ali manjšo silo v tej ali oni obliki, 'dokler se ni konečno pojavila začetkom 20. stoletja z vso silo pod imenom jugoslovanstva. Že leta, 1848 je društvo „Slovenija)“ na Dunaju zahtevalo združeno „Slovenijo", to je združenje vseh Slovencev v eno upravno celoto. Leta 1868—1871 so se vršili po raznih slovenskih krajih številni labori, ki so zahtevali združeno „Slovenijo.“ Tupatam so se pojavili tudi glasovi, ki so zahtevali združenje s Hrvati. vendar nikdar še ni nobeno naše narodno gibanje prevzelo s tako silo vise sloje našega . naroda, kakor, sedanje gibanje za združenje Hrvatov, [Srbov in Slovencev v eno državo. Slo, bi preko namenov le razprave, ko bi hoteli opisati podrobno krivice, ki smo jih 'Jugoslovani, in zlasti mi Slovenci, morah trt seti v. minolosti; vieteli pà smo, da smo ba« smo bili nekdaj tudi ndi Slovenci narod z lastno, samostojno« 'državo. Neobhodno potre-Bno pa je, da — v razumevanje sedanjega velikega gibanja za svobodno jugoslova nsko drža\ib — slpoz-namo politične, gospodarske in kulturne razmere, v katerih Živimo danes Jugoslovani monarhije. . Pri tem se bomo držali dosedanje razdelitve ini sicer; Jugoslovani v Avstriji. Jugoslovani v Ogrjsko-Hrvat-ski in Jugoslovani v Bosni-IIercegovini. .n4-h ;*['■■■ -v--''-v- le-«:»-.;' (Dalje prihodnjič.) Val Lag&rina, v dolini Brente in ob spodnji Piavi. Naša artilerija ima baje premoč nad italijansko. Italijanski vrhovni poveljnik general Diaz je na nevarna mesta pcslal mečna ojačenja. Italija je po polnoma zaorla mejo proti Švici. Cesar Karel se je te dni modi! na italijanski fronti in nadzoroval gibanje čet v Benečiji. Francosko bojišče. Razven živahnih artilerijskih bojev na ozemlju Kemmel, ob potoku Luce ter ob rekah Avre in Somme nobenih važnejših dogodkov. Srednjeaihe riška ljudovìada Nicaragua je napovedala vojsko Nemčiji in njenim zaveznicam. Na francoskem bojišču se sedaj nahaja baje 261 000 mož. Amiens v razvalinah Oöivideo, ki je obiskal vsled granat porušeno francosko mesto Amiens, Opisujei razdejanje mesta sledeče : Najlepša mestna poslopja, kot prefektura in rotovž, muzej in še več drugih so porušena do tal. Ceste in ulice so polne opeke, kamenja, ostankov 'šip In drugega rušenja;, granate so razruvale tla Ulic in cest, in kjer so bili poprej krasni drevoredi, so sedaj globoke jame in celi hribček! ruševin. V mestu ne najdeš niti ene ulice, po kateri bi mogel hoditi neovirano. Cesar niso uničile granate, je uničil požar, ki je upepelil cele dele mesita. • Go|lo zidovje, brez streh, šjip in v,rat štrli kv,iš(ku, izpod razvalin se pa dviga kvišku gost dim. Nič manj kot Amiens, je razdejana tudi bližnja okolica in predmestja. Noben potres bi mesta ne mogel huje razde jati, kakor so to storile granate. Pogled na Amiens je pretresljiv ... Mir z Rumimi j o. V gradu Cotroceni pri Bukarešti se je v torek, dne 7. maja opoldne sklenil mir z Rumundjo. Podpisali so ga zastopniki Nemčije, Avstro-0 grške, Bolgar rije in Turčije na eni in Rumunije na drugi strani. S'tem je preliminarni mir, sklenjen dne 5. marca t. !. v Buchtei, spremenjen v končno vel javni mir. Končano je tudi vojno razmerje med našimi državami in Rumunijo. Naš zunanji minister baron Burian je dne 7. maja popoldne z avstrotogrskimi mirovnimi delegati odpotoval iz Bukarešte na Dunaj. Glavne točke mirovne pogodbe so naslednje:, 1. Mir in pr i j a t e 1 j s t v ö z R u m u~ n i j o. /Nemčija. Avstro-Ogirska, Bolgarija in Turčija izjavljajo, da je vojno razmerje z Rumunijo končano in da hočejo odslej živeti z Rumunijo v miru in prijateljstvu. Med državami, ki so svienili mirovno pogodbo, se bodo takoj zopet obnovili dipllomatijčni in konzularni odnošaji. 2. D e m o b i 1 i z a, c i j ai r u m, u n s k e armad e. Ko se podpiše mir, se izvrši že pričeta demobilizacija rumunsiklh vojnih; sil. V Besarabiji ostaneta dve popolni diviziji. V Moldavi sme skupno število infantorije znašati samo 2,0.000, kavalerije 3200 in j artilerije 9000 mož. Druge romunske čete, katerih v j miru ni bilo, se razdružijo. Topove in sploh vse dru- ! go orožje demobiliziranih oddelkov se izroči vrhovnemu poveljstvu zavezniških bojnih sil (Nemčiji) v s shrambo in varstvo. Rumunski armadi v Moldavi se pusti le skromne množine municije in sicer za vsakega moža 250 puškinih patron, 2500 patron za vsako strojno puško in 15Ö nabojev za vsak top. 3 . 'Odstop ožemi j a. Glede odstopa Dobru d že veljajo sledeča določila: a) Rumunija odstopi Bolgariji oni del bolgar- i skega ozemlja, ki ga je dobila Rumunija od Bolgari- i je po bukareškem miru leta 1913. Meja, se še bo natančneje določila, bi Rumunija odstopi zavezniškim državam ostalo Dobrudžo do Donave in sicer ozem-lje, ki leži med Donavo, ko se razcepi v več delov in med Crnim morjem do donavske panoge sv. Jurija. Rumunija pa dobi zasigurano prosto trgovsko pot k Črnemu morju na črti Crnavoda—Konštanfca. I 'Rumunija privoli v to, da se popravi me- j ja na korist Av s t r o - O g ,r 's k i. iPogodbi se ! priloži zemljevid, na, katerem je natanko oz načena iz- 1 prememba državnih mej. f Državno premoženje v odstopljenih ozemljih pa pripade brez odškodnine in bremen državi, kateri gre po tej mirovni pogodbi. Glede ostalih podrobrosti pa se bodo vršila pogajanja med Aumuniio in državami, katere dobijo dotično ozemlje. 4. Vojna o d š k o d, n i fi a. Vse države, ki sklenejo to mirovno pogodbo, se vzajemno odpovejo plačilu vojnih stroškov. Glede plačila vojne škode se še bodo države pozneje pogodile med seboj. Ä. Izpraznitev za sl e d e n e,g a ozemlja. Zavezniške bojne sile bodo zasedeno rumunsko j ozemlje izpraznile šele v poznejlšem, skupno določenem roku. Med tem armada, ki ima zasedeno ramensko ozemlje — razun moštva, ki se ga rabi pri gospodarskem poslovanju — ne sme presegati 6 divizij. Sedanja uprava zasedenega ozemlja ostane v svoji službi do končnoveiljavnega potrdila te pogodbe. Po izvršenem podpisu preide civilna uprava tega ozemlja zopet v roke rumunskih oblasti. Dokler se to ozemlje ne izprazni, bo na željo rumunske vlade dodal’ jen rumunskim ministrstvom po en civilni uradnik o-kupaoijske uprave. Rumunske oblasti morajo u godìi odredbam poveljnika okupacifskle sjumajde. Prometne naprave, posebno železnica, pošta in brzojavi ostanejo še nadalje pod vojaško oskrbo. Sodstvo se bo zopet v popolnem obsegu odstopilo, rumunskim sodnijam. Le osebe, ki pripadajo armadi, ki ima, zasedeno rumunsko ozemlje, sodi vojaška sodna, oblast. Kažnjiva dejanja proti okupacijski armadi se äodo tudi sodila po vojaških sodnijah zavezniških armad. Promet med zasedenim in nezasedenim ozemljem bo uredilo vrhovno poveljstvo zavezne armade sporazumno z rumunsko vlado. Isto bo tudi vse potrebno ui.reni-lo glede vrnitve prebivalstva i Vrhovno poveljstvo zavezniških armad ima še tudi nadalje pravico do rekvizicije zrnja, krmil, volne, živine in mesa, nadalje lesa, petroleja in sličnih pridelkov. Po podpisani in potrjeni mirovni pogodbi mora Rumunija na lastne stroške vzdrževati armado, ki ima zasedeno rumurJsko ozemlje in ki vodi rekvizicije. Zasilne upravitelje in likvidatorje se sme radi kršenja, njih dolžnosti klio. tj pred kaze sko ali ci- i vilno sodnijo le s «oglašanjem vrhovnega po velj dva. Radi njih delovanja se jim ne sme naložiti ne k.; z ni ne kakih drugih pravnih nepnlik. * Izdatke, ki so zavezniške države v zaseden h ozeml ih izdale za javna dela ali obrmiška podvzet-ja, jim bo /Rumunija pri prevzetju povrnila. i 0. U r r. v n a v a p l o v b e p. o D o n a v i. Rumunija. bo, z Nemčijo. AvsTo-Oarst o, Bolgarijo in Turčijo sklenila novo pogodbo glede plovbe j ladij po Donavi. Pogajanja glede sklepa te pcmodbjy se bodo kmalu po podpis i m i o , ne pogodbe pričela v j Monakovem. . I Rumunija bo redno oskrbovalo in pred škodo varovala lasuiino evropske ’oc-onaivske kom’s'je (la-, d|e in drug plovstveni materijal}. Kmalu po podpisu < mirovne pogodbe so bo sestavila komisija, ki bo ob ! stojala najmanj iz dveh zasto mikov Rumunije in iz dveh zastopnikov vz vežnih jpbhfšd. T a komisi a se bo prepričala o stanju plovstvenega materijala. Za Donavo nižje od Brade se Ivo ustanovila èvro. ska donavska, komisija, kot stalna ustoria pod imenom: „donavsko-izlivna kom's ja.“ Ta komi|sija; bo obstojala odslej samb iz zastopnikov držav, ki ležijo ob Donavi, ali pa na evro ski obali Črnega, morja. Komi si'a ima pravico do vseh pr. og in izlivov reke in do pristanišč nižje od Brade do izliva v Crno morje. Rumunija zasigura ladjam držav, ki so sklenile to pogodbo, prost promet in uporabo pristanišč. Ona tudi ne bo zahtevala, od njih za -ladje in solare nikafcih plačil. ■ Nemčija, Avstro-Ugrska, Bolgarija». Turčija 'n Rumunija imajo pravico, vzdrževati na Do: avi vojne ladje, Te ladje smejo pluti do morja, ra,zaj pa od izliva, Donave do gornje meje lastnega državnega ozemlja. V doti ko z obrežjem kake druge države pa smejo razun v slučaju kake višje sile stopiti samo, če to dovoli dotična država. Vsa,na 'država, ki je zakopana uri donaVsko-izlivni komisiji^ ima t ravico, imeti ob izlivih Donave po dve lahki bojni ladiji. Ti lahko brez posebnega dovoljenja vozijo in ostajajo db Brade. . 7. Enakopravnost vero iz p o v e-• dan j. V Rumuniji dobijo rimsko-kajtoliška, |TŠ b-un'-jatška, bojljgarsko-pràvosJlaivnap prQtjestaì tsika, irjlrpi-ska'in židovska vera isto svobodo in isto postavno in oblastno varstvo kakor ga ima rumunsko-; ravosiav-na cerkev. Te veroiz >ovedi bodo imele pravico ustanavljati župnije, verske občine in šole. Razl.ka, v veroiz..ovedanju ne sme imeti v Rumuniji niki jkega vpliva na pravno stališče prebivpilicev, posebr.o ne (glede njih političnih in meščanskih pravic. jCsebe, ki so se dosedaj smatrale v Rumuniji za tujce, n. pr. Židje, se bodo morale sprejeti med prave rumunske državljane. , ! 8, Končna določil a. 'Gospodarski odnošaji meet zavezniškimi sila,ir d in Rumunijo se bodo uravnali s» posameznimi po godbami. ki hOdo tvorile bistveni del mirovne pogodbe. Mirovna pogodba se bo potrdila. Potrdilu e lijst'me se naj izmenjajo na, Dunaju.' Mirovna pogodba stopi v veljavo, v kolikor sa,ma. drugače ne določa, takoj ko je pravilno, potrjena- in podpisana. -— -------------:________—____________-____ j Hrvatski listi o novem kurzu v Avstriji. i „Glas Slovenaca, Hrvata, i Srba“ piše : „No ža našu stvar posljednji govor tira. Seid-lera je od neke negativne vrjednosti, On je karakterističan za razpoloženje i shvaćanje onih bečkih krugova, u ime kojih je govorio ovaj visoki austrijski birokrata, i zato čemo se na njega osvrnuti. Dr. Seidier je govorio z namjenom, da ugodi Jugoslavenima* A mislio je, da či im ugoditi tim, što ističe, da priznaje, gđa postoji jugoslavensko pitanje in da če ga trebati uzeti u pretres.“ — Met/ternich nije nikad litio priznati ni da postoji talijansko pitanje; Seidier se u toliko razlikuje od njega — i u tom je, čini se, sva evolucija,, koju su u Beču prešli za skoro sto godina. Inače sve što je današnji austrijski ministar predsjednik rekao, sasvim odgovara (shvačenju dota- — Dr. Seidier priznaje ‘Jugoslavenima! pravo, da žele svoju državu i da u pristojnim i dopuštenim greznicama diskutiraju o mogočnosti postanka te države, ali da za nju ne zahtijevaju glavni atribut države. Jer to bi več bila nedopuštena agitacija. Ta država bi, po riječem dr. Seidier a, mogla pristati samo uz pristanak Austrije i Ugarske; prije, svega ne bi s-mjela obuhvata!! .„one dijelove austrijskog državnog područja, koji leže na putu prema, moru i koji su u unustrajšlnjoj Vezi sa područjima nemjačIkiR jezika.“ Dakle, ta hipotetična bečka Jugoslavija, koja bi od države imala možda, samo ime, morala bi da se odrekne slovenskih zemalja i hrvatske Istre. To, naravno, samo prema Austriji, a da bi iste koncesije morala učiniti i Mađarima, i o tom dr. Seidier ne dopušta nikakve sumnje.“ Novine“, glasilo hrvatsko-katioliške omladine , pišejo : ..Austrijska je vlada navjestila boj južnim Slavenima za njihove pravedne želje i zahtjeve. Slovencima je javno poručila, da hoče njihovu narodnu — smrt, jer su oni zapri jeka Nnemštvu k Jadranu, a Hrvatima/ i Srbima, da se odreknu Slovenaca, jer da na njihovo združenje ne če nikada pristati. Vladaše identificirala s Nijemštvom i dobacila rukavicu svim iužnim Slavenima. Ceski je i južnoslavenski narod tu rukavicu prihvatio još prije, kad mu je Czernin navijestio »boj. Sastanak je u Pragu bio majsijajneji odgovor Czerninu. Cesi i južni Slaveni zbili su sveh je redove, da složno dočekajo ovaj — po svoj prilici — zadnji njemački udarac. Brača su Slovenci prvi na udaru. O njima če se momentano odbiti prvi valovi, ali oni če preplaviti i Hrvate i Srbe. Slovenci če se znati obraniti, jer su oni eleminirali iz svoje sredine Šušteršiča i udarili" ih žigom izldiaiioa u svom najusudniiiem Času. Oni su sada j0dinstvenL Naprotiv hrvatsSci i srpski redovi još nijesu učvrščeni. Još ima, praznima i pukotina,, koje treba ispuniti, j'oš ima nepotrebitih trzavica, osobito u posljednje vrjeme. Došao je čas, kad nam se evo iz Beča jasno reklo, što misle s nama.“ Jugoslovani in Celli ria braalku, V torek dne 7. maja je imel Jugoslovanski klub pod predsedstvom načelnika, dr. Korošca večurno posvetovanje. Vsi govorniki jso se izrekli proti temu , da je vlada odgodila parlament. Po živahnih ugovorih zlasti dalmatinskih poslancev proti izjavam ministrskega predsednika glede rešitve jugoslovanskega vprašanja je bila enoglasno, sprejeta izjava, v kateri izraža Jugoslovanski klub svoje ogorčenje* ker je sedanja avstrijska vlada sprejela vsenemški prc|gra|n od Beltà do Adrije za s v Oj program ter da se more resno govoriti o možnosti jugoslovanske, države, ako se od nje odcepi in tako žrtvuje slovensko narodno ozemlje, Hrvatje in Srbi bodo vstrajali ob strani Slovencev do izvojevanja sKupne in neodvisne države. Bilo e nato izraženo mnenje, da, dokazuje stališče ministrskega, predsednika, narekovano po neodgovornih svetovalcih glede rešitve jugoslovan skega, vprašanja neverjeten diletantizem in obžalovanja vredno neznanje glede razumevanja te evropske zadeve. V razgovoru glede ustanovitve» nemške navtične akademije v Trstu še je povdarjalo, da za usir,-Ti ovite v take šole pravzaprav ni nobene stvar e potrebe, marveč edinole stremljenje, da bi se odvzela» Slovanom vsaka možnost za zaslužek na morju. Nameravani zasledovalni odlok za jug so poslanci označili kot čin neprikrite sovražnosti proti JugoslOvar nom. DO motenja miru ni prišlo nikjer. Takozvano razburjenje priseljenih Nemcev na Štajerskem |n Koroškem je povzročil edinole hujskajoči go. or gr. fa Czernina. Nadalje so poslanci izrazili upanje, da ne more nobena slovanska stranka podpirati vlade s tako podlago. Glede nameravane okroži e delitve 9na Češkem se je izreklo mnenje, da bi enostranska ureditev .na severu že vnaprej na podvzetje vlade pritisnila pečat sovražnosti proti Slovanom, to tembolj, ker bi bila odcepitev jugoslovanskega ozemlja od Štajerske daleko bolj naravna in nujnejša,. Izrazilo se je začudenje, da izvršuje uradniška vladaj čine na’ rodnega nasilstva, za katero bi težko mogla, prevzeti odgovornost kaka strogo nemškonacionaJna parla-mentarična vlaida. Kako n ài bo v bodoče umerjeno in uravnano delovanje, je bila sprožena cela .vrsta misli, nakar je bil izvoljen delovni odber, sestavljen iz več poslancev, ki naj uvede v parlamentu ,4n v domovini roko v roki s Češkim Svazom energično o-brambno akcijo. V skupni seji Cehov in Jugoslovanov so bili sprejeti najos(,rejŠi obrambni ukrepi. Končno je bila O od obeh zyez enoglasno sprejeta protestna resolucija, v. kateri se med drugimi pravd: Ž največjim ogorčenjem se protestira proti vsem vladnim poskusom , da bi se upeljala. nova ureditev že davno preživelih in od narodov ne priznanih ustavnih razmer in sicer potom odredbe brez udeležbe narodov. 'Javno bodi pribito, da se izvršuje prelom in kršenje pravice nad našimi, narodi v trenotku, v katerem se pred kata- j strofo gladu- nahajajo najširše mase in siper po pre- -stanih pomanjkanjih, ki so brez primere. Istočasno dvignemo svoj .glas proti postopanju vlade, katera v j navskrižju s temeljnimi načeli narodne avftonömije nastopa piroiti nam z eksperimenti, ki v resnici ne pomenjajo nič drugega, negò novo utrditev, absoliiti- j zrna in njegovega birokratičnega aparata. S tem, da je bil parlament odgođen, je vnovič! pred celim svetom dokaza-:o, da Avstrija ,ne more biti ustavna dr- 1 žava ter da se po številu malenkostna in nikomur odgovorna oligarhija ne ustraši tega, da spravi do molka tudi člane parlamenta splošne volilne pravice. Oktroniu se ne bomo nikdar uklonili in tudi ne kaki administrativni odredbi. Pollitene rmii Mariborski Volkstag. Slovenci v Poste ini na Kranjskem, kjer ni Nemcev, niäo smeli zborovati pód milim nebom, vlada jim je prepove !a!a shod. Vlada nam je prep vedala celo občni zbor S. K. Z v Celju, ki bi sé bil vršil v dvorani, prepovedala : nam je shod naše S. K. Z. pri Sv. Emi, na j čislo slovenskem ozemlju. V Mariboru ki ima ! polov co slovenskega prebivalstva in kjer bodo i Nemci na nedelj kem Volkstagu hujskali proti Slovencem, pa je vlada dovolila Nemcem, celo zboro vanje na javnèm prometnem prostoru, na Glavnem trgu. Proti takemu pristranskemu postopanju naše vlade cajodločnejše protestiramo ! Na rojstni dan cesarice ‘Zite (dne 8. t. m.) v Mariboru zopet ni razobesil noben Nemec zastave. Videli smo samo male zastave na uradnih poslopjin, sicer pa. Nemci niso pokazali, da je Zita njih cesar • ca Ti ljudje okrasijo svoje hiše samo tedaj, če pri-, dejo burši razsajat v Maribor ali če kak tuj vladar obhaja'kako slavje! Pritisk na slo enske liste. Iz Dunaja smo do bili obvestilo, da se je mariborski cenzuri naročilo, da mora strogo nastopati proti »Strdži« in >Slov. Gospodarju«. Mi ta pritisk že tudi čutimo. Dočim mi dosledno pišemo v strogo avstrijsko patrijotič-nem smis'u in branimo samo interese našega na roda, se nam za pij en. ujejo notice, ki jih smejo drugi listi prinesti celo z razprtimi črkami. Konstatiramo, da rni ne smérno niti braniti člane naše cesarske hiše pred strupenimi vsepemškimi izbruhi. »Marburgerca«, ki se ji niti z besedico ni zdelo vredno omenit’ godu in rojstnega dne cesa rice Zite, pa, sme hujskati proti nam, kakor ji milo in drago Smela je prinesti poziv, da naj gredo Nemci razbijat na shod v Št Janž in sedaj sme številko ža števili o 1 ujskati na račun nedeljskega volkstaga proti Slevencem. O tem postopanju cenzure se še bo govcrilo na drugem taestu. Zbrani materijal, kako se postopa proti nam in kako pro ti > M ari arderci «, bo jasna priča o ljubezni do vse nemcev, ki vlada pri cenzuri v Mariboru Odstop ministra dr. Zolgerja. »Wiener Zeitung« objavlja sledeči Najvišji lastnoročni pismi: Ljubi dr. vitez Seidler! Mojemu ministru dr. Ivanu vitezu Žolgerju dovoljujeta milostno zaprošeni odpust iz urada. — Baden, 6. majnika 1Ö18. — Karet 1. r., Seidler 1. r. — »Ljubi dr. vitez Žolger! Na Va šo prošnjo Vas odpuščam milostno z merta M ijega ministra in Vam izrekam za v tej pozicijo pot po sebno težavnimi razmerami razvijano izvrstno delovanje Mojo zahvalo in Moje pdpolno priznanje. Pridržujoč si Vašo zopetno uporabo v službi, Vam podeljujem istočasno red želežne krone I razreda. Karel 1 r, Seidler 1. r.« Jugoslovanska edinost in skupen odpor. V seji Jugoslovanskega kluba dne 7. t. m., o kateri po ročamo na drugem mestu, so slovenski, hrvatski in srbski poslanci z najodločnejšimi besedami zavrnili poizkus, zanesti med Slovence in ostale Jugoslovane spor. To so posebno povdarjali dal matinski poslanci dr. Vukotić (Srb) in Čingrija ter Prodan (Hrvata). Poslednja dva sta konstatirala, da ga ni nobenega poštenega Jugoslovana, ki bi bil voljan, pustiti N*mcem le košček slovanskega ozemlja. V razpravi so se pojavila silno radikalna naziranja glede nadaljne taktike Jugoslovanskega kluba. Osnoval se je poseben odsek 7 članov, ki bo organiziral enoten odpor proti vsem sovražnim nakanam, ter bo pripravljal bojno in obrambno akcijo v parlamentu in demovini roko v roki s ■ ^y&tsr-s. 10. maja, 19T8. Češkim Svazom. Razprave so sp udeležili pos'anci dr. Kort šec, dr. Vukotić, dr Cir gr ja, Predan, Tre sic Dui b.ćj dr. Benkovič, Gostinčar, J .rc in , dr. Verstovšek. Klub je enociušno naz r.mja, da je tre ba c siljeni nam boj vpreeti ter z vsemi sredstvi izvojevati. ; 'i:r ‘ V Jugoslovanskem akcijskem Ion teju, ki se je izvolil v seji Jug^siov. idOba dne 7 t. m. so naslednji poslane : Dr Korušee, dr. Vukotić dr. Tre s ć, dr. Ravnihar, Demšar, GcstmCar in dr Ben ko vi ft .. V skupni seji Jugoslovanskega Uuba in Češkega Svaza de 7. t. m. se je rsžviia živahna dt bata o Češkem in jugoslovanskem vprašanjem in sedanjem političnem položaju. Govorili so poslanci Korošce, Stanek, B nkovic Tušar, Tresić, Hjj.taft, Bakvaj, Č ngrija, Franta, Ravnihar in Haberman Poslanec Soukup jé predloži! Oklic na češki ia jugoslovanski- nared, ki je bil soglasno odobren. (• klic priobčimo v pondeljkovi Straži ) V svi bo, da se pripravi obrambna akc ja, je bil izvpljea skupen odsek, v kak reta so poslanci: S.ukup, dr Korošec, dr Pogačnik, dr. Tres ć; Stanek. Z. hradnik in dr Proba n Poljaki proti Nemcem in proti vladi? V seji Poljskega kluba dne 7. t. m. so Poljaki sklenili oster protest proti nameravani delitvi Galicije in proti od-goditvi državnega, zbora. Klub izraža svoje obžalovan nje, ker grof Czernin v svojem znanem govoru, ko je našteval narode, ki so. v vojski na.več storili za državo (Nemci (! ?) in Madžari (!?!.)), niti z besedico ni omenil Poljakov. Löwentaiuv prečlog. Polj-ki pos’anec Lövvental je v vadn i seji- Pojskepa .kruha- stav J predlog, fei izreka zahlen, naj Polj ki ostro nastopijo proti vladi. Nemci ser začeli Poljake n ilo prositi,’ hai kaj takega, aiKir ne sklenejo- ' ker bi to škodovalo — nemštvu'ib Poljakom.' Nènie: torej rab jo Slo j vane v boj# proti ‘Slovanom. Siimi s j prešibki. V I P» ljsk‘-tìf klòduup| vi dno bo'j .-.-ili v ospredoje na j fional&a firma Novejša poroči-a pravijo, da bo j Löw“fOal svoj pre d.g nekoliko omilil. Nemška gostoijsjhn st Dunajčani. Dne 7 maja zvečer sr sé na tajali češki „poslanci Stanek, Kot-1. r ;n še več drugih v gostilniški' dvorani. Ro-thads1 keile r Nadut nemški pedrpnež je opozoril he Cike g . sle na navzoče češke- poslance, nakar k se je dvignila cela dvorana ter zahle/ala. da ’motäfö Čehi zapustiti gostilniško dvorano Ker se Čehi pozivu nemških nestrp u še v nisi bofe'i udati, je prišlo do dejanskih spopad iv med Č'hi in N m i Ko so k učno Cehi zapu 4 i. d / * ano, so Nemci zapeli-svojo himno »Wicht - am Reeta«. Nemška nestrpnost presega vic o ec! Češke zahteve in praški knezonadškof. Češki listi poročajo: V zadnjili dneh se je vršila v praški okolici sveta birma. To priliko ,so porabili lan ošil i župani v svrho, da naznanijo praškemu nadškofu čr. grofu Huynu želje in zahteve češkega naroda. Pri-! tožili so se najprej radi tega, da katoliška cerkev na I Češkem ne podpira narodne ideje tako. kakor v dru-I gih državah in deželah, posebno vi Nemčiji, Franciji j in Belgiji, kjer so škoii in nadškofi na čelu vsega narodnega življenja in dele z nairodom vesialje in ža-; lost, kakor n. pr. kardinal Mercier v Belgiji in nav-\ dušena narodna pastirska pisma! pišoči drugi škofje. Na Češkem nasprotno se postavlja katoliška cerkev na nevtralno, brezbarvno stališče in ne j odpira čeških stremljenj. V dokaz za to, pravi spomenica, navajamo, da sé niti primas našega starodavnega kral-i jestva, praški nadškof, niti noben drug češki škof niso izrekli za češka stremljenja po samostojnosti in niti podpisali znane majniške deklaracije našega naroda. Vse drugače nastopajo madžarski in slove; ski . škofje, Čisto drugače tudi nemška hierarhija, pri nas ■ n- pr. opat Helmer. Spomenica iz,raža nato pričpko-; vanje, da bosta ne samo nižja, duhov^čjina, ampak i hierarhija, nastopila za češke narodne želje in se postavila v, tem oziru na čelo gibanja. Kakor poroča , list „Venkov“, je nadškof grof Huyn sicer pazljivo > poslušal vsebino te spomenice, a odklonil sprejem po-nudenega mu prepisa. A I Ogrska volilna reforma. Cesar je p sl 1 dr. ; Wekerln glede ogrske, volilne i e;orme to-le la-torodno pismo: Ljubi dr. Wekerle ! Poleg rešitve važn h socijalnih vprašanj In poleg rešitve finančnih in gospodarskih vprašanj, ki jih ni mogoče več odlašati, je‘naša dolžnost pod današnjimi težavnimi razmerami izvršiti veliko delo izgradbe ogrske narodne države in varovati njene interese. Dosega teh velikih ciljev zahteva, da razvije narod v [se svoje moči in v-sled tega smatram v interesu produktivnega delovanja za potrebno, da se raziširjenje volilne pravice , ki neprestano vznemirja politične in družabne kroge, čimprej uresniči v obojestranskem sporazumu, tako, kakor sem to označil v svojem lastnoročnem pismu z dne 28. aprila 1917. Želim, da se zakonski vpliv moje ognske vlade zagotovi v vodstvu skupnih zadev in živahno želim, da se popolnoTa uresniči od moje dosedanje vlade postavljeni in od mene odobreni pro- gram. Ce bi se to v moje obžalovanje in proti mojemu pričakovanju v obojestranskem sporazumu ne dalo doseči, pooblaščam !Vas in svojo vlado, kakor tudi želim izogniti |se novim volitvam za Časa vojne, da v interesu zagotovitve volilne reforme in programa vlade razpišete nove volitve. Na, tej podlagi Vas imenujem znova za svojega ogrskega, ministrskega predsednika, oziroma Vas potrjujem v Vaši dosedanji službi ter pričakujem Vaše predloge glede nove, sestave vlade. — Baden, dne 5. maja 1918. — Karel. Novo ogrsko ministrstvo. Po poročilih iz Budimpešte ostanejo v preopnovanem Wekierlovem ogrp skem ministrstvu sledeči prejšnji ministri: Finančni minister dr. Popovios, honvedni minister baron Szur-may, poljedelski minister grof Szerenyi, trgovski minister Szterenyi, minister-dvoran grof Aladar Zichy, minister za ljudsko prehrano princ VVindischgr.ätz in minister za Hrvatsko dr. Unkieilhäuser. Izstopijo pa sledeči: juslični minister Vaszonyi, minister za bogočastje grof Apponyi, minister za notranje zadeve Tot in oba minister brez- portfelja grof Morie Esterhazy in Bela Földes. — Ustavoverna stranka (1848) Je v seji dne 7. maja sprejela predlog, da, podpira vlado» samo s tremi glasovi večine (46—48), grofa Andrassy in Apponyi sta glasovala proti Cesar Viljem là moćan mir. Na udanostno brzojavko shoda trgovcev je odgovoril cesar Viljem: »V zadnjih mesecih smo dosegli uspehe, ki bodo ze lo vplivali na razvi j sveta v bodočih desetletjih. Doseženi uspehi upravičujejo zahtevo po močnem mira, ki bo odpri nemški trgovini nova pota ia z gotovi) svobodni razvoj velikanskim dejanjem naše industrije. Žrtve t laga in krvi, ki jih z vsemi krogi našeg i naroda skupno čutim, se ne smejo žrtvovati zastonj. Delodajalci in delojemalci imajo enake pravice do njih « Nemčija ne mara miru z Anglijo. Iz, .Amsterdama so zadnji čas krožile vesti, Ida je Nemčija poslala tajnega odposlanca v London, da, bi pripravil^ tla za mirovna pogajanja. Nemška vlada sedaj izjavlja, da so te vesti izmišljene. -4© razvidno, da še J/ Nemčija ne mara miru z Ahglijo, / Koliko ozemlja odstopi Kamunlja. Bolgarija dobi 15 000 Ogrska 5000, Avstrija (jožno od Černovic) G00 km runumskega ozemlja. Avstri ci in Nemci v Ukrajini. Podkancelar pl. Pr-v'ir je izja il v glavnem odseku nemSkega državnega zbora, da vlada v Ukrajini med Nemci in Avstri.ci samo v posameznih slučajih nesoglasje. — Kar se tiče novejš h d godkov v Ukrajini, je izja\il Payer, »da še ne vemo, ali nas v Ukrajini te čakajo nad-ljna r zočarenja«. Novo ukrajinsko ministrstvo. „Nachrichten a. d. Ukraine“ poročajo iz Kijeva: Dočim so zmerni listi ter ruski in pop ski časopisi večinoma zadovoljni z novo vlado, napada skrajna levica z vso silo tako hetmana Skoropadskega, kakor tudi novi kabinet. — Glasilo socialnih demokratov prerokuje propad Ukrajine, ker imata veleposestvo in aristokracija za ojilj le združeno, vjelikorusko državo. S ocl ailrevoIujC i on arci list kliče vso ukrajinsko in rusko demokracijo na ooj proti hetmanu in veleposestvu ter zahteva združitev Ukrajine z rusko demokratično republiko, iOd-poslal'istvo Ukrajinskih posestnikov je zaprosilo fml> Böhm-Ermolli.ia, za podporo pri izvedbi razoroženja Fin razpusti komitejev. Nasproti tem vestem prihaja iz Nemčije popolnoma druga vest, glasom katere je general Grönner, generalštabni šef fml. pl. Eiehhornai, v Kijevu sprejel, odposlanstvo socialistične stranke, ter 'je zastopnik socialnih federalistov Tefremov izjavil, da je njegova stranka pripravljena udeležiti sestave vlade.“ — Nemški podkancler pl. Payer je slavil novo ukrajinsko vlado, češ, da bo ta napravila, red in mir, kakor tega' ni mogla storiti dosedanja, v-lada, katere člane so Nemci izvečine zaprli. Takoj se je oglasil poslanec Scheidemann, ki je državnemu podkanclerju v brk povedal, kakšna je ta nova ukrajinska vlada, s katero je Nemčija osrečila Ukrajino, povedal je, da bo morala imeti Nemčija veliko posati-ilo armado v Ukrajini. Nemška vlada je onemogočila berolinskemu ukra irskemu zastopniku vsako zvezo s Kijevom. Vse postopanje nemške vlade je naravnost, nerazumljivo. Nova vlada v Ukrajini je baje sestavljena iz kadetov in federalistov, topej iz ljudi, k|i bi morali biti po svojem strankarstvu zadnji, s katerimi bi se smelp Nemčija spuščati v skupno delo. Prav posebne vrste človek je hetman Skioropadsklj. |On ne uživa niti najmanjšega zaupanja pri narodu. Kandidiral je v ruski ustavodajni zbor in je po božji milosti dobil celih 200 glasov. Pozneje je kandidiral v u-krajinski ustavni zbor in je dobil celih devet glasov, S takimi ljudmi se spušča Nemčija v skupno delovanje. (Jasno je, da, odbija ta režim ljudstvo od sebe. Stvar ne more biti trpežna. Na ta način se ne bode dosegel hainen, dobiti žito iz Ukrajine. Tudi takozv. kmetijski kongres v Kijevu ni bil sklican iz prostega nagiba ukrajinskega poljedelstva. Ce se spušča Nemčija v tako nevarne špekulacije, je vlada odgovorne za vse eventuelne posledice. — Položaj v Ukrajini za Nemčijo gotovo ni posebno rožnat, Ker pošilja nemš. ko armadno vodstvo dan za dnem nove čete v Ukrajino. Odpor proti Nemcem je namreč vedno večji. 11 r j tf etiko zborovanje w m Bitolskem se vrši -umr %- itedejo, dne 12 maj a, po pol ine ob 3. uri na Juvančičev?«) v Gornji Sušici Govorijo poslanci dr hi rošcc, dr. Benkovič in dr. Jankovič, Tud i II r v at j e se udeležijo tega z b o rovanja. Shod utegne postati si jajna manifestacija Sotelske (Kline za jugoslovansko deklaracijo. * v -fO 'é Äv . Wik "% jate:. * %., i-C, ■ listi v nevarnosti, da ne dobijo papirja. Vojska že dela tudi pri papirju težave. Mi smo dobili, obvestilo, da nam dosedajna papirna fabrika ne sme več pošiljati papirja, Kam so nas pridal ili, še ne vemo. Na vsak način bodo nastale pri nas radi papirja, velike težave. Ako se stvar kmalu ne pojasni, bomo prisiljeni, takoj skrčiti n a š e liste na štiri stran i. V tem slučaju bolo seveda izpadli fnseräti, tako da bodo čitatelji dobili cele štiri strani novic. Toliko v obvestilo! Mlada doktorica. Dne 11. maja ob 12 uri op Id ne bo g ss idč. M lica štrekelj na c. kr Kari-Fraucoven vseučilišču v Gradcu promovirana za doktorico filozofije, ÌSIaSì častilke! Visoko odlikovanje. Cesar je podelil g Karu Božičko, slolniku nekega.; topničarskega polka za Djegovo hrabro zadržanje pred sovražnikom io iz vrstno službovanje v težki križ Franc J ž fovega reda z vojnim okraskom in meči. Otlikovarec ima že celo vrsto odlikovanj G stotnik B žičko je srn spoštovane rodbine T<»ševe v Mariboru. Posvetovanje ogrskih škofov. Vsi ogrski škof e so bili skiji cjani na, posvetovanje na dne 26. apr Ja. Posvetovanje se je vršilo pod predsedstvom kardira-la-knezonadškofa Czernocha. Škofovskim posvetovanjem se pripisuje velika važnost. Odposlanstvo Jugoslovanskega kluba v Pragi. Iz Dunaja poročajo: Jugoslovanski klub je sklenil odposlali na slaminosi Narodnega divadla v Prah sledeče člane: drja Ravni arja, drja. Pogačnika, drja. Benkoviča, Brenčiča, drju Vukotči/ drja. Čiagrijo, prof. Spinč ci la d-ja Treš či. Odposlan stvo bo vodil ali podpredsednik kiuba dr. Boginja ali pa podpredseda k zbornice vilez Pogačmk. Jugoslovanska akademična mladina v Pragi. Vsled vojne se je število jugoslovanske aJčadjemičtne mladine pa univerzi in na tehniki tako skrčilo,, da, se je bati posledic, (ki bodo nastale radi pomanjkanja potrebnih moči v našem javnem življenju. Kakor na Dunaju in v Gradcu, tako je tudi število praških jugoslovanskih akademikov padlo na, takšen minimum, * tei seveda ni v nikakoršnem razmerju do drugih narodnosti.'.Opozoriti'--bo treba v tem pogledu odgovorne Činitelje. Promoviralo je pa češki univerzi med vojno, sicer precej Jugoslovanov, posebno) Slovencev. ki pa so večinoma takšni, ki so svoje študije Končali že pred vojno in so promocijo morali prekinili radi vpoklica k vojakom. Med temi je bil promoviran tudi odvetniški kandidat dr. Vane Ra.'ej, biv-1 predsednik vazpuščene praške „Judos’ in starešina slov. aka. društva „Ilirija.“ Dr. Vane Radej, iki je rodom Celjan, je bil pri peti in šesti ofenzivi v Gorici, pozneje pr. je bil dodeljen nekemu poveljstvu soške fronte Mariborska realka se danes vendar le preseli v svoje poslopje. V dosedanjih skupnih prostor.h, v palači praliu in drugih neprijetnosti, ostane samo c. kr. gimnazija — Torej vendar. vspeh našega, neprestanega dreganja! Ljubeznivi in ljuti Jalni, Urednik lista, „Mar-burger Zeitung“ g. Norbert Jaliin je preteklo nedeljo ob 'A6. uri zjutraj bodil po mariborsikih ulicah. Ali še ni bil šel spat ali pa je tako zgodaj vstal, vseeno, ob %6. uri zjutraj je šel .po ulici. 'Sreča vrlo slovensko mladenko. Nagovori jo ter ji reče — hm, hm, — ljubeznive besede. Te besede ne najdejo primernega odmeva. To g. Jahnu ni bilo prav. Ko od dekleta izve, da, je jugoslovanskega miši: en ja, se razljuti in raztogoti. Vsi njegovi nemški živci, od največjega do najmanjšega, zatrepetajo. Začne mahati z nogami in rokami, kričati in zabavljati zo. er Jugoslovane. Med drugim-se iz njegovih razi j učen ih ust izvije pretnja: Vojaki Viljemovi bodo prišli in bedo Jugp-dovaue po-tepltaji v tla.. Se pokazal je, kako se bo to zgodilo. Ko si je vrlo slovensko dekle dovolj nagledalo sliko iz poglavja: vsenemšfea kultura na* Spodnjem Štajerskem, je šlo mirno svojo pot dalje. Ačko se ni obesil. Nekateri listi so poročali, da se je Štajercijanski župan Ačko iz občine Osel na Pohorju obesil. Te vesti so bile netočne, kajti Ačko se je prišel le dni sam javit‘h okrožnj sodniji v Mar riäor. Zadeva o napadu na Haiderjevo rekvizicijsko komisijo postaja vsak dan bolj jasna. Slišijo se glasovi,-da Ačko baje ni organiziral napada na, spečo komisijo, temveč je hotel samo spraviti vsiljivega, mladega gosta iz sobe svoje hčerkic. Pri tem je potem prišlo do pretepa, ki pa ni bil tako hud, kakor jso ga razupili nemški listi. Vsekako pa bo- preiskava prinesla, več ja,spositi v to zadevo. Dvojifipar moramo,pribiti: Ačko ni naš pristaš, temveč je odkpj|;šta;ierčijar nec. „Stajerc“ pa, nima toliko korajže, da' bj ga priznal za svojega in bi ga — branil. Slovjensko Primorje obsega Goriško in Gradiško, mesto Trst z okolico, Istro, mesto Reko z okolico, županiji ModrušrReko in Liko-Krbavo ter Dalma-ofio in meri 31.911 štirijaških kilometrov ter je imelo po uradnem ljudskem Štetju iz 1910. leta 1,948,29! prebivalcev, med katerimi ie bilo 1,226.284 Hrvatov in Srbov, 271.224 Slovencev in 1 Bolgar, torej sku-paj 1,497.509 Slovjenov ali južnih Slo ia’ Ov, 399.614 Italijanov,. SBi.,133 Nemcev, 7442 Madžarov, 4611 Le-hov in 'Slovakov, 1007 južnih Rusov (Ukrajincev), in 878 Poljakov. V Primorju jo b lo leta ORO od vsega prebivalstva 76% Slovjenov, 20% pa, Italijanov. Sme lo se more reči, da, je Italijanov, zmerno računano, jedva 151%, ra, si vendar leiste pravico na celo Primor'e. —- Dostavek uredništva,: Gospod, ki nam je poslal to notico, se zavzema za to, da, bi se ime Slov-jeni udomačilo namesto besede Jugoslovani. Ali bo to obveljalo? Poverjenikom In ! članom Slovenske Matice. Tajništvo prosi vse gospodo novertehike, da bi čim-t rej pobrali za. tekoče leto članarino, ki mora biti po pravilih plačana v prvi polovici vsakega leta-. Po sklepu izrednega občnega zbora, ki se jejyrsil zadnjega februarja t. 1., znaša vsled splošne draginje z-višana letoma 8 K, ustanovnina za posameznika 200 K, za društva, obitelji, knjižnice itd. 400 K. Knjižni «dar Slovenske Matice bo Obsegal letoS največ 2 knjigi. Gotovo izide XXVII. zvezek Zabavne kfijižnice z zbirko novely riznarega pisatelja Ksaverja Meška, in skoro gotovo tudi XXII. zvezek Knezove knjižnice z znanstvenim in leposlovnim gradivom. Posebne težave so z nabavo rapir j a, prekomerno pa, so- narasli i drugi stroški. Slovenska Matica za. čas vojne ne more na dan s tako števil imi izdanji kakor p red vojno, zato pa je odbor mislil naorej in že porebno u-k-renil, da se Matično delovanje pospeši in poglobi in da bo mogoče po vojni Čim živahnejše in obširnejše Izdajanje dobrih in pravih, narodu in njego i kul u-n res koristnih knjig.'V ta namen je povišal književnikom znatno honorarje in razpiše v kratkem več izdatnih na,grad zn, prvovrstna zn,an si*) Jena in leposlovna dela. Ime'rnn pred očmi, da io Slovenska Matica društvo, ki nima niti zdaleka tolikjo premoženja, 'da bi bilo mogoče kriti stroške le deloma z obrestmi lastnega kapitala. Popolnoma, ie odvisna od svojih u-dov. Cim več je teh, tem obsežnejše in uspešnejše ie lahko njeno kulturno delo, čimmanj jih je, ten bolj je treba, skrčiti delokrog. Res ie, da, je priskočilo 'Slov. Matici po razpustu na, pomoč mnogo zavednih slovenskih mož in žena z večjimi in manjšimi darili, toda svota teh daril še od daleč, ni taka, da, bi bila dovolj izdatna za kulturno društvo, kakoršino je in mora i liiti Slovenska Mattea. SProsìmo ;la)to vse gospode ro-verjeitiko. hai n obero Slovenski 'Matici čim več članov — letnikov in ustanov,nikov in naj scvejeinajo i rodoljubna pre; Ihtla enako bvaSeŽino, kulkior so jih sprejemali leta, 1917. V pretečenem letu je imela Slovenska Matica, dobrih 4000 članov. Dvigi, imo njihovu število v tekočem letu za še enkrat toliko I Vsak, ki mu je pri srcu slovenska stvar, naj pristopi sam in pridobi tovariše in tovarišice, naša conferà poverjeništva naj nastopijo s krenldm in odločnim delom. O-bračamo, se do pravih rodo ljubav in rodoljubkinj zlasti v vseh tistih krajih, kjer še n:so ustanovljena poverjeništva Slovenske Matice, .Vabimo jih, da prevzamejo poverjeništva sami, ali naj, pridobe in javijo koga, ki bi ta kulturen posel dragevolje'prevzel. Pisarna Slovenske Matice nm bo takoj podala potrebna navodila in tiskovine. Zia, osebne pomenke je tajništvo na razpolago vsak delavnik od 3. Co'5. ure popoldne. Slovenska šola v Mariboru. Ves slovenski narod, v zaledju in na fronti, je slišal z velikim zadoščenjem sklep živahno delavnih mariborskih Slovencev, da izvajajOaiZ ideje narodnega zedinjenja praktične posledice, da so ustanovili poseben šolski odsek, ki obsta'a iz zastopnikov obeh političnih strank, tedaj nekak krajevni. narodni Svet, ki razvija svojo 'delavnost v oni smeri, Ha ustanovi v najkrajšem času v Mariboru slovensko šolo. Slovenci smo ta’ o zrel narod, kakor jih je V naših razmerah malo. To opažamo posebno zdaj. ko prihajajo iz vseh okrajev slovenske zemlje, iz vseh stanov darila za to šolo. S posebnim veseljem beležimo, da prih a‘a; o. darila tudi od našlih mož in fantov na. fronti Nekateri so celo prevzeli težavno nalogo, da nabirajo med tovariši za našo šolo. Tako ne branijo samo domovine proti zunanjemu sovražniku, temveč pomagajo tudi’ utrjevati naše pozicije proti domačemu nasprotniku:. Vsi izr a--žajo svoje zadoščenje, da so tako temeljito prenehala vsa najsprotstva.- ki so nas prej 'doma ločila, S srčno ljubeznijo se spQminjajo tl junaki naše mladine. Tako piše med drugim eden izmed teh vrlih nabiralcev „Tebi, zlata mladina, naš. up in naša nada, da; rujemo te krone. Vedi, da vojak, dasi stoječ v jekle-nomrzlih poljubih, misli na-te!“ Ker pa ne smemo podcenjevati našega nasctrotnika, zato moramo v teh resnih časih potrojiti svoj trud in svojo požrtvovalnost! Trstenjakov Sklad Franc Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu tik Rogaška Slatine, 100 K; J. Cer-nbga v Zdolah 10 K; Rudolf Raktelj, župnik na Bizeljskem, 10 K; ‘Franc Rozman v ’Mislinji 10 K p A:. Kolarič, gimnazijski profesor v-Ptuju, 20 K; dr. O« Pirkmaier, namestil iški konoipist v Ptuju, 10 K; Fr. Vračun, župnik pri Sv, Miklavžu, 10 K; Leop. Peto-var star,, posestnik v Ivanjkovcih, 50 K ; Jožef Erker, župnik v Selah, 10 K; Učiteljstvo okoliške šole v Slovenjgradeu 23 K; Jožef Tratnik, župnik v Raj-henburgu, 10 K. Zauu i i^khz: 4 7*0 20 K, sedaj 2b3 K, »Kupaj 4 983 20 K. Zg dovinsko društvo. Nova ureditev'čakalnega dovoljenja pri oprostitvah. Ministrstvo za -diežeioo br«mbo inzglaša: S 1 majnikom 1918 slopi pri podeljevanju čacalnega do voljenja pri prošnjah za novi ali uadaljno prostitev v veljavo nova ureditev. Vsa na podlagi dosedanjih odredb podeljena čakalna do voljenja, začasne preložitve vpoklica itd. so od tega dne naprej neveljavna. Od 1. majnika, 1918 dalje veijajo le taka čakalna dovoljenja, ki so izdana po novih določban v smislu teh določb se smejo izdajati v bodoče čakalna dovoljenja vedno lé največ za i' eanov. Ta rok je v slučaju prošnje za novo oprostitev računati ne, na katerega je dotičnik poklican za nastop vojnega „to. žtjOvanja, v slučaju prošnje za nadaljno opr tev pa 00 dne, ko poteče njegov tačasni oprostitve.i rol. Poskrbljeno je. da Imito odločitve o prošnjah za oprostitev v bodoče tudi faktično izvršene že tekom tega desettedenskega roka. Podeljevanje Čakalnega, dovoljenja pripada političnim oblastim prve instance, ki morajo izdati tozadevno rovo vpeljane Dosebne izvidnic Že obstoječa, po starih predpisih podeljena čakalna dovoljenja, preložitve odhoda v vojake itd. se z amore; c spremeniti v nova čakalna dovoljenja «e za eni preostanek časa), ki preostaja v posameznem slučaju od vpoklicanega roba,, oziroma od poteka oprostitve nega roka še za do, ustn , 1 Otedensko dobo. Za, ’o iz.memembo se mora nemudom i zaprositi pri dotičnih političnih oblastih prve instante. Za dvorne, državne in deželne zavode vTv,r> enaka določila, a vendar pa podeljujejo za iste čakalna dovoljenja službene oblasti. Glede onih os.b, ki so zaposlene v ruci, ikih ali podobnih obratih ki so označeni izrecno kot obrati za preskrbovali je arma c. . kakor tudi glede nastavitencev železnic *sebni predoiel. Na ilopustnieah (.Urlaubschein) je določeno med navodili na tretji strani v šestem stavku: Na dvojezičnih listinah je vse popisati v obeh dotičnih jezikih.“ Na prvi strani levo spodaj je debeto tiskan, še podčrtan opomin (dvojezičen), da „se mora vse popisati po navod.lih na omenjeni tretji strani.“ Težko je nam slovenskim vojakom pri srcu. ko najdemo na svolli itak redkih dopuš.,minah prečrta,o prav vse slovansko besedilo, do zadnje črke prav) vse skrbno z., ravnilom prečrtano! Kdo naj spofa-uje predjpse, ce ne vojaške (podjoblasti, danes vzor vsem dru'im? Ali gospodom pisarjem, oziroma gospi cam po vojaških pisarnah ne velja nam vedno sveti „Befehl ist Befehl“? Ni čuda, da se s takim ravnanjem rahl'a vojaška pokorščina in s takim preziranjem slovanske besede žali narodni, po božji volji prirojeni čut lastne zavednosti. — Slovenski vojak. Za domov se vrnivše vojnike! Prošnja Rude-č‘eg4i krtlža. Deželno in gospeytìa pomožno društjvo Rudečega križa za Štajersko nam piše: Mnogo tisoč pripadnikov avstro-ogrske armade pride v teh dneh iz ruskega vojnega vjetništva nazaj. Dia damo domov se vračajočim pri vstopu na, dolgo zaželjeno rodno zemljo znamenje ljubezni, je pač nam vsem vsem srčna zapoved. Njegovo Veličanstvo cesar je naročil v neusahljivem očetovskem skrbstvu Rudečemu križu v Avstriji in na Ogrskem, da ustvari v društvu z drugimi zavodi kolikor mogoče hitro in vspešno organizacijo pomožnega dela za sedaj se vračajoče vojake. Avstrijska družba Rudečega križa se navdušencem odzove povelju svojega Naj višjega pokrovite- 1 a. Po svojih pravilih poklicana, skrbeti za v vojni ranjene in obolele vojake, se obrača zvezno vodstvo do požrtvovalnosti prebivalstva in dobrotnikov in po-speševateljev Rudečega križa, da more skrbeti v s-mislu Najvišjih namenov za Svoje nove varovance — za domov se vračajoče. Napravi na,j se jim veselje pri njih aohodu z okrepčilom in izročitvijo ljubavne-ga darila. Tisoče obitelji pričakujejo sedaj s strahom in veseljem srečne vrnitve enega svojih dragih članov iz ruskega vojnega vjetništva. Misel, 'da pride darilo, ki ga namenijo novemu ljubavnomu delu Rudečega križa,, na dobro tudi njidiovemu očetu% sinu, ali bratu, jih bo gotovo spodbudila, ida nas pri tem krepko podpirajo. Na milijone kron, bo potreba, da se to lepo delo izvede. Toda Rudeči križ ne bo trkal zaman na velikodušnost in požrtvovalnost pridobivajočih krogov, kadar gre za to, da, z dofcrodelnostjò slavimo vrnitev svojih bratov in sinov iz Ruskega; in da slavimo ta, srce razveseljujoči, spravljivi zaključek tako slavepolnega vojskovanja z Rusijo. Denarna darilu prosimo nasloviti na zvezno vpdstvo, Dju-naj (Wien, I., Milchgasse 1), ali na račun poštne hranilnice Štev. 19215 z označbo „,'Za domov se vračajoče vojnike,“ r Slovenci, §lo¥enke9 daruj‘e za Tiskovni dom! Sv. Alojzi], zaščitnik mladine. Ta molitvenik se jè silno prikupil naši mladini. Vsebina je izborna. Obsega kratek življenjepis angelskega mladeniča in razne pobožnosti k sv. Alojziju. Najbolj prikupljivi ste dve šestnedeljski pobožnosti k sv. Alojziju, ena daljša, 'druga krajša. Drugi del vsebuje popoten molitvenik. To knjigo prav toplo priporočamo krščanski mladini in sicer moški, in ženski. Sežejo pa naj po njej tudi botri. ter jo kupijo birmancem. Na razpolago so zdaj samo tri razne vezave z zlato obrezo po Iv 2.80, K 8.— in K 4.— s poštnino vred. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Mlekarna v Hočah pri Mariboru ima svoj občni zbor dne 12. majnika ob 2. uri popoldne v goistii-ni 'Stanica v Hočah. Prosi se, da se člani tega občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Mlinske karte. Nekateri posestniki so mnenja, da smejo prositi za mlinsko karto še le tedaj, ko poteče doba prejšnje mlinske karte. To pa ni res. Glavarstvo mora sprejeti novo mlinsko karto in-jo-potrdi ti tudi, če še prva ni izčrpana, t. j. če še čas prve n j potekel.; V. poletju jo navadno malo vode in ža|o mlini ne morejo mleti. Prosite že sedaj za mlingke karte za poletje, če še imate kaj zrnja. r: ; Kdo skriva? V. vasi Biningen na nemškem'Češkem je pekvizieijska komisija pri 'hudem^nemškem nacionalcu Bergerju našla v neki s kail n ati duplini v bližnjem gozdu skritih 1450 kg pšenice, 370 kg ječmena in 250 kg koruze. Skriti zalklad soi zdale veverice, ki so v celili trumah skakale po bližnjem drevju. Žvohale so namreč sladko zrnje in so ga drobile po drevju. Bovec jih je pridno streljal- in tpri tem naletel na skrito žito. Oddaja volov. Veterinami nadzornik g, Fišer v Mariboru je izjavil, da se mora pustiti vole samo tistim posestnikom, ki imajo 15 oralov orane zemlje (njiv). Vsi drugi bodo morali vole oddati. Sladkor za »kuhanje. Po poruč iu r dunajskih listov bolo tu ii letos in s:cer meseca julija dpvila gospodarstva velike množine sladkorja za vkuhanje in sicer okrog 2000" vagonov. V mesecu juliju bodo sladkorne karte veljavne še zä *nkrat toliko množino sladkorji, kakor scer z» druge mesece. Iz Ogrskega — nobenih živil ! V ministrstviu za f udsko prehrano v Budimpešti se je te dni Vršilo'posvetovanje glede prehrane prebivalstva na Ogrskem in izvoza živil iz dežele. Posvetovanja so se med drugimi še tudi udeležili trgovski minister Szterenyi in vsi ogrski veliki župani Na zborovanfu so sklenili, da bodo živila,, ki se sedaj rekvirira,jo ha Ogrskem, komaj zadostovala za prehrano domačega prebivalstva. da pa se he lo smelo izvaževati iz Ogrskega nobenih živil. Za prehrano armade z živili ima pa O-grska premalo živil! Cene za les v Nemčiji. Na lesnem trgu v, Man-heimu so pl a Ite vali za, mehke desike debele 16? 12" F” 515—525 mark za, kubični meter, v Mogunoiji 'pa 52C—540 marie. V Monakovem je bilo popraševanje po hrastovem lesu zelo Živahno, blaga pa razmeroma le prav malo. Na lesnem trgu v Memingenu so plačevali stavbni les po 135 mark za kubtčni meter. sh vrši dm. 19 maja, na Binkoštno nedolju pop bine ob 2. v Trbovljah v prostorih Martina Pust (pri Špancu) Govorili bodo : Dr. Bon kovič, dr. Ravnihar, dr. Korošec, dr. Kramer.. ,v f, ' - Za jugoslovansko ideja vsi na shod! D* ic. . n *! ’ ; -■ - OPISI. I,: Maribor. Dre 8 maja t. I. je umrla v Mari boru gospa Ana Kac, r* j Bernardi, soproga tukajšnjega zobozdravnika. sedaj višjega v jaškega zdravnika dra Viktorja Kac v starosti 40 lét. Bagi pokojnici svetila večna luč, žalujoči in potrti rodbini pa naše *ožal e! Maribor. Okrajni zastop je dobil do sedaj komaj toliko bakrene galice, da j©, dobijo vinogradniki im občine samo polovico naročene množine. Naj ppš-ljejo občine takoj po njo, ker je letds radi ugpdnega vremena škropljenje že nujno potrebno., Maribor: V soboto, dne 11. maja, ob 548. uri se vrši v Narodnem domu občni zbor Dramatičnega društva. Da se zopet oživi slovensko gledališče v Mariboru, vabi‘odbor zavedne Slovence in Slovenke iz mesta in okolice, da se zanesljivo udeležijo občnega zbora. c Maribor. Jutri, soboto dne 11. t. m. se bodo izdajale krušne karte ter karte za petrolej. Te karte dobijo samo obrtniki, domači roki delci in poljedelci (ž.vinorejci). Zasebniki dobijo petrotejne karte samo v izreinih slučajih (bolezen itd.) na mestnem gospodarskem uradu (Rdovški trg). Petrolej se dobi od 14. maja naprej pri trgovcih Greiner in Tischler. Maribor. Na mariborskem rragstratu sta v nazoanilnem uradu nastavljeni dve gospodični, ki si usojata v svoji ljubezojivosti nastopati proti Slo-veacem Dne 10. t m. je prišla Slovenka odznan jat svojega sina, ki je odšel v Gradeč. Sinu je ime Ivo, Tako je zapbaa v šoli, pri vojakih in povs d d mg d, Dejična gospodična je vzrojila, ko je bi scia ime l#u. -Zakucala je: »Das ist eine Kalznarae«. (To je mačje ime) Tako postopajo proti n n ! ' ■■■" . . Zbigovcf. Dne 20. aprila se.je vrnil iz vjetni-šiva naš rojak Frano Osojnik. Veliko veselje vlada pri domačih. - . v Ljutomer. • Binkoštni prazniki bodo pri nas mladinski dnevi. Prhle organizator slovenske mia dice vlč g dr. Hojmjec in bo imel na binkošti dop itene pridig » za fa» i->, binkoštni pondeljek dopoldne pa pridigb za deklet a Pondeljek dopoldne b > pa ml: d nsko zborovanje s petjem deklamacija mt g- v o ri — glav n g »vor ima g. dr II oho je c — n prizorom »Pot našim raporom«. Tndi za veđo š mladina iz sos dmh žup uj je prijazno va bijena! 4) , •: ■■?■■■ Gerečja vas pri Ptuju. Dne 14. aprila je prišel k An ton j jb Türk vojak-narednik in se izdal za z-dravnika moža Blaža Turk, ki se nahaja, zdaj v mariborski boMšinici. Njegova žena je bila ravno pri možu v Mariboru, donia je bila samo stara, mati. Z-gpraj imenovani narednik začne nipjgpviairje.ti, da je Oii spravil zadevo glede dopusta v red in da, je mož brez kazni odšel od nekega rp.oorta: in še celo na fron to,mu ne bo treba: več iti: Rekel jo,,'dk še je trudil in govoril cele fri'tehe ter zahtevat za to 200 K. Stara izkušena žena pn mu ni dala te svote. Začel si jo je saon iskati z j^gbvororh, ga' še potrebuje nekaj papirja za pisahjč. Pri tej preiskavi je našel17 K v denarju, srebrno uro z verižico, vredno 150 K, in precej usnja, približno za osem parov Čevljev v vrednosti 600 K, Stara' mati so je listar,Jljala, a pomagati si ni mogla. Narednik se je obnašal pri tem svojem delu mirno. Pri odhodu je še rekel, da pride nazaj, kadar bo žena prišla domov. Do sedaj še o-men‘enega narednika ne poznamo, pa upamo, da, se bo že v kratkem ,zagovarjal za svojo hudobijo. Torej varujte se posebno ženske pred takimi „.naredniki.“ Slov. Bistrica. Radi draženja je bil obsojen tukajšnji trgovec fn BtfgatnŠ Strassgiittel, ker je prodajal klopčič ipi-po 5)0 K, n a . 40 K globe. Bil j e obtožen tudi radi draženja rut; keP pa je iste baje samo za eno krono predrago prodajat in je torej samo „majhno“ prekoračil dovoljeno ceno, je pii tega draženja oproščen. Slavni mariborski kazenski senat v-praSiajno, če bi oprostil po lent receptu tudi kmeta, ki bi'prodajal en liter mleka mejsto, po 50 v — z i K 50 vin.?! č. 7‘ Ribnica na Pohorju. Zadnji čas. je bela Žena neusmiljeno kosila: Henrik Kop, star 88 let, najsta-reiši župljan; Jakob Medved p... d. Ambrož, 72 tet star, je nagloma izdihnil v Mariboru; Jernej Praznik, 71 let star, izvrsten kmet, dober mož, skrbni oče ter dolgoletni občinski odbornik: Frančiška, Fornezzi, 73 let starai, pobožna gospodinja, ki je bila kot vdovi» Čislana od svojih olirok; Jera Hribernik, 65 let stara, ena izmed na'sfare.'ših MArHi'pfiih clružhe-nic; Marija Hudernifc, ;80 let stara: zraven teh pa ni bilo prizaneseno tudi enemu mladem« življenja: 17-letni hčerki Emiliji GrögL. katero so dičile kljub premoženju posebno dve lepi čednosti: ponižnost in s-kromnost, marsikateri Tevni tovarišici v spodbuden vzgled. Da' bi svetila vsem večna luč! Celje. V pondeljek, 8 mejnika, je omrla po dolgi bolezni v starosti 89 let gospa Ana Lovrec, rojena Kanduschjr. soproga odvetniškega konri-pi* nta dr Franca Lovrec Rodbinam Lovrec Kan-duscher Černelč naše sožalje Blaga pokojnica naj počiva v mira! Celje. Pred nekaj dnevi ogovorim pritet o ženico. doma tam iz šmartinsjdh hribov in kakor sploh sedaj, se tudi tu zasuče govor {na, sedajne hude Čase in na Jugoslavijo. Priznati moram, da je ta 601et!na ženica govorila tako vzbujeno radostno o Jugoslaviji, d^ sem bila zares presenečena : obsojala in obžalovala je le, da je še mnoge takih, ki se še niso pridružili Jugoslaviji, ko bi se ji: veindair sedaj morali vsi pridružiti in skujano delovati, ne pa, se cepiti; — To staro ženico bi pač priporočala marsikomu za v-zgled, posebno kar se tiže. združitve Jugoslovanov. Vsem zavednim slovenskim materam pa kličem : Uči- te Vaše male že v nežni mladosti ter jim že z maternici mlekom cepite v nežna srca liubezen do svojega naroda in zmanjšalo se bo število odpadnikom* Marj» Savi» ska Najnovejša poročila. s : Na S c esar vselej za mir. Na povratka našega zunanjega ministra barona Buriana od mirovnih pogajanj z Rumunijo, je dne 8. maja došel v Budimpešto, kjer ga je ha kolodvoru nagovoril mestni župan ter mu izrazil zahvalo za sklenjeni mir z Romunijo, Ob tej priliki je baron BuFian izrazil željo, aa ni naj sklenjenemu miru z Rumunijo prav kmalu sledil splošni mir. Naš cesar si odkritosrčno žel miru, bo tudi v bodoče iskal vsake priložnosti, da bi prišlo ž našimi sovražniki do poštenega, prav j čnega in trajnegaupira. Prežimo takorekoč na vsako priliko, ki bi se nam nudila, da bi pričeli s tozadevnim delovanjem, ne da bi se pri tem vezali na gotove omenjajoče formule. Tudi on (Birian) bide^pri tem pošteno deloval Angleži želijo slovansko Eden m {večjih angleških listov »Times« dne 2. maja v posebnem članku avs ja Karla, naj se izjavi, ali hoče postati cesar velike vzhodioe\rcpske slovanske zvezne dionea, Angleži hočejo, da bi se tej slovanski Avstriji pridružile še Poljska, Ukrajina in ves Balkan. »Times« svarijo našega cesarja pred zvezo z Nemčijo, češ: Prusija je dedni sovražnik avstrijske države in mene dinastije. ^ ; Vojna napoved Nikaragua NemÒiji in njeiiim zaveznicam. Nikaragua je napovedala Nemčiji in njenim zaveznicam vojno. Le 4 poslanci so glasovali proti vojni,, Kongres je sprejel dalje predlog, ki izraža solidarnost z Združenemi državami in dragimi ameriškimi republikami v vojni z Nemčijo in Avstro-Ogrsko iu pooblašča predsednika, da uporabi vse sile naroda. Nikaragua je največja od petero srednjeameriških republik. Država meri 124.000 štirjjaikih kilometrov. Preb valstva j6 600 000 duš. Nikaragua ima spiošao vojaško dolžnost od 17. — 65. leta. Predsednika.si volijo Nikarsgaancž na 4 leta. V deželi vlada veliko sovraštvo proti Nemcem. ;v Mariborski radovednež: O domnevanem velikem porazu armade nemškega prestolonaslednika na zahodni fronti, nam ni nič znanega. Čudno je, da Nemci širijo take vesti. —- Kar se t ee vzdrževalnine, se morate obrniti na magistrat. Če so razmere res take, kot jih slikate v vašem pismu, morate dobiti podporo. — Slovenski vinogradnik: Vinska prodaja je prosta. Svcge zaloge lahko prodate, kamorkoli, saj vino ni za-sež no. Za dobra in sortirana vina ni najvišjih cen. — Jugoslovanka v St. Lovrencu nad Mariborom: Le udarite večkrat na take strane, da bo močno zabrenkalo po Pohorju^ Jugoslovanske pozdrave! ^ Glasba. Za majniško pobožnost je zložil Ign. Hladnik petero Marijinih pesmi za solo, mešan zbor in orgle pod naslovom „Zdrava Marija!“ kot »p. 69. Pesmi so posebno pripravne za cerkvene koncerte, ker so vse kitice uglasbene, zelo slovesne in lepe. — Cena partituri 3 K. 4 \ Križev pot za vojni čas je nedavno izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vsebina je mila, res v srce segajoča, nanašajoča se na razna razmere, ki so nastale vsled vojske ter silno tolažjjiva za trpeče domače vojskujočih se vojakov. Fridej&ne so molitve za mir, kakor tudi prošnjh za žive in pobožnost za duše rajnih naših vojakov. Knjižica stane s poštnino vred 80 vinarjev in se naroča v tiskarni sv. Cirila v Maribora. Jo jako priporočamo ! Horae diurna« ima na razpolago Cirilova tiskarna v Mariboru v dven velikostih. Tisak je lep in čist, vezava usnje z zlato obrezo. Velikost 12ft krat 8 cm stane K 13.60, P i* m.® iz S&ra'.eva (Mlajd slovenski vojak potuje prvikrat po Bosni in Hercegovini, ter poroča svojim staršem, kaj je tam videl in kak vtis je io napravilo nO njega.) Sarajevo. 18. marca. Panes sem spet toliko novega videl in slišal , da mi jovzroča veliko truda, zbirati (svoje misli in začeti pripovedovati o vsem po vrsti. Ker nisem imel v Zagrebu zveze, sem se moral naprej peljati po noči in torej ne morem opisati vožnje do Slavonskega Broda. Zbudil sem sie ob pol peti uri zjutraj. No obeh straneh vlaka se razteza neizmerna ravnina. Nobene hiše ni videti, samo daleč na levi sie skoro rdečkasto sveti reka Sava. Hiše. se. prikažejo, čudna lega pritličnega poslopja s precej polqzrtnni strehami! Slavonski Brod pride, reče nekdo. Hiše se množijo, postane prava vas. Kolesa ropočejo čez križajoče se tire, vlak obstoji med' drugimi vlaki na kolodvoru. V velikem krogu naprej se zopet prikaže vas. Naenkrat' mi Zabrani trenutkoma enakomeren razgled železen pajčolan: na mostu smo. Sava je široka tukaj še enkrat tako, kakor Drava pri Ptuju. Na bosanskih tlelf sem ; kmalu pride posfpja: Bosanski Brod. Spominjal sem se načrtov, katere sva delala z bivšim sošolcem R. Ali se to sedaj izvrši? Popolnoma gotovo ne, ali, deloma bi bilo mogoče. Ne bodem mogel potovati, kakor bi lioteil, in si tudi ne ogledati, kar želim, ker sem vojak in ne morem prosto razpolagati s časohi. Izstopim-; naprej gre samo še ozkotirna železnica. Hitro iz kolodvora. Bosna! Že vidim turške žene z zakritim obrazom,, .'Mrzlo je, nekoliko korakov od mene, nasproti kolodvoru, je kavarna. Vjsto. itm. Natakarja ni; razen gostov- ni človeka-, vse zamazano, zapuščeno, videti je samo še, da je enkrat imel nekdo namen, ta lokal modernizirati. Na tleh je vse polno papirjev in cigaretnih odpadkov, na stenah podobe, raztrgane seveda, reklame (Kleinoscheg Derby sec, Törley itd,) Bosanci in drugi sedijo na stoleh, mizah: na kovček,ih, ali ležijo kar na tleh. Spet. sem v vlaku; simpatična mi je ta mala železnica. Dolgo časa se peljem v jako prijetni družbi po ravnini. Karakterizirati ' to pokrajino mi bode šele pozneje mogoče, ko bom vise prebavil, kar sem videl. Že pelje železnica polagoma na čaroben način viste in gori na hrbet lepo oblikovalcih hribov. De-žela skoro ni obljudena, a krasna. Seveda ni taka:, kot Štajerska, popolnoma drugačna., včasih celo lepša., Neko! i kofera! prevozimo reko Bosno in nevede ka-JRjp pridemo med gore. Barvo, ki jo ima kraj (rjavo), sem že prej enkrat označil. Pridejo razne štacije; znameniti sta Doboj in Zenica,;; v Ženici je bil prijatelj R. Kako malo sem si mogel predstavljati Bosno. Postane temno, zvezde in mesec. Pri nas se ga res ne vidi, tako; slučajno baš sedaj raste. 'Sarajevo. Zelo mi je žal, da Vam morem o tem mestu samo pisati ter Vam ne morem vsega pokazati in o vsaki reči z Vami govoriti. Nov svet se mi je odprl, mohamedanski svet. O evropskih kulturnih dokazih ni treba izgubljati nobenih besed; to sa mi zdi vse malenkostno proti domačemu delu muslimanov. Marsikatera slovita stavba v naših krajih ne nudi toliko okusnega in lepega kakor navlaiden muslimanski bazar. Asa, „neveden“ človek je, M vse to dela. Efendi, gospod, pa, to naučen, a, to menda refe» ni ma,-lo, samo če se pomisli na turško pisavo, turški ko- ■ lodai- Del. : j Ko sem si dal vse razložiti 'sedel sem pet ur pred takim bazarom in sem govoril s čuvajem džamije ter z njegovim bratom; pridružil se nam je poznem še vojaški imam,), sDm videl, kako malo vem, in kalko nadarjen mora b:ti ta, narod. Škoda, da, ne izrabi tega daru tudi- v drugih kulturnih strokah. j Sarajevo je le o mesto, reče marsikdo, ker vidi ; tam .neka,? topih evropskih stavb; kaj pa je šele skrito za/ z V lemarj enimi kočami hrvatsVJi imisUmanpv, % pa ne ve. I Begova džamija. Barve, peritai! Minaret! Ne najdem besed, da bi to ónis-ii! Barve! Rad bi razložil to važno 1-esedo, pa ne morem ir zato zakličem še enkrat: Barve! Tudi portal se ne da opisati. Študiral sem to obliko v 'J. Risal sem jo neštetokrat in s-kuša! pogoditi samo eno črto pravilno. Mnogokrat se gleda pri risanju samo na celotno obliko predmeta,-a ia,z sem se trudil toliko časa, da sem mogel narisati samo obli11 o ene črte pravilno, To črto sem našel vde sfveno. v, tem portalu. Minaret nima isto važnost v teh krajih, kakor zvonenie z- o' Hot začetnik 8^ toplo priporočam preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za vse v mojo stroko spadajoče delo: miloš Jlohnjec, » Kipar in zlatar v Celju, ^Sibcrjt 18 (pri dcmčbranski voj.) Edina iiaf^rsk® steklarska narodna trgovina ' 1 Na Oabcio! Na «tritasi FRANC STRUPI ::: CELJE Graška cesta po «sjMltfife cenah svojo bogat® zalog® ateld« organaste posod«, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip ta OSre&fg* oodobe, — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah la alMMbt ffafsolidttefSa in točna postr«£ba. Ustàncvljen© I. 1893. Ustanovljeno I, 1893. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani reiisUEvsitfi it drugs z catlcnfm Itmstvcm. Berve za barvanje snknjenega blaga (štolov), kot črne, temno-modre, temno rjave, temno rdeče, temnozelene in temno sive. Vssk si sam lahko pobarva platno, volno in svilo, dobiva se v zabojčkih po 50 v. za izven Maribora Iranko proti predplačilu priporoča H. B1LLERBECK, Maribor, Gosposka ol. št. 29. .Friìicriìffia-Interaatioiìal“ ef . DKa/tbe», ©rèjsjrt tsg Ite?. S, staves» sostila» ,k črnemu ari«“ if pipn-J» i * oMIms rbiik. Odprto cel dts. Vstopnina SO?, etr.et‘t;iO %, f'ùditav» tt»j» 96 minut. Vejnl dtgcfk< iz neb boj*«, i i iri jirt »»«h d«tel cele** »»*** t sanvci veBkiati, slikovne ta »-t.rSirtv 7* re*ìt d« ari» ‘birale fegeb® èie» *«• ridi »s.« go «ani-»iVCStt Ctltg* HfU. Rč< K 8! ftkl*« cgštd* ' ^PtBor« »6," f-Mi. sopel, i fr so vedre vrve predirsi*. Khiig.grii«, hntetiiiiie In ntittikfttii«. Goričar SLeskovšek = Celje = trgovina s papirjem, pisalnimi m risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic >x po raznih cenah. XX 2© gesti Irti!arie: Papirnate servijete vslcd novih predpisov n&mestnije v Gradcu po zelo nizkih cene h. I Vsak trgovec naj čita ! Kdor je enkrat poskusil mojo barvo za obleko „International“, Sii: Š zajamčeno dobra. Vsak se lahko osebno prepriča, kako jo vsi dosedanji naročniki hvalijo. Vsak zavojček ima navodilo. 100 zavojčkov stane K SO*—, 5C0 zav. po 45 — K za 100 zav., 1000 zav. po 40'— K za 100 aav. SC* Prosto poštnine. UÈT* Zahtevajte cenik drugih predmetov. "3HI 90 Se priporoča Rudolf Cotič, V De volfule fiatici m posojil« proti g* eresiteli, listivi iivljeisisitilt polic, r esestčv, vieercfirtih pi pirit v ali zt zittir bi na ftui beite ptajamke. Vr&6a;o se posojila v 7% 16 a?l 22«/,*le*ih v odsekih sli pa v p o ljub Bil; I dogovorjenih [obrokih. Kdor želi p* st jfle, naj ne tbrne na pisarno v Ljubljeni, Ker grešci trg It. 19, ki daje vsa pctrebna.pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih chrestuje po 4 V.%- Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentnje jamstveno glavnice za 6,089.859 kron. Eno cerkev «II oltarno sliko poslika katol. umetnik, propagator ameni cirkevnego, brezplačno, le povrnitev režijskih stroškov Podrobna pojasnila daje „Revno pro ameni cirkveni“, Fraga-Vino-gradi, Krameriova 10. Češka. Apno in cement ee bo v kratkem prodajalo na postaji V Pesnici in se naj naroča v trgovini Birgma-jerja v Maribora, Tegttthoffstr. 77, bodi si na drobno ali pa v celih vagonih. Varuhinja starejša, zanesljiva in poštena, vajena otrok, se sprejme takoj k dvema deklicama v dobro hišo. Kje pove upravništvo „Straže“.___________________7# Pristni čebelnl vosek rumen brez gošče na dnu in čebele v panjih kupi V. Herbeck v Spielfeldu Za ponudbe z označbo cene se prosi. 78 Na prodai • je v Uraden nekaj dobro ee obre-' stajočih hiš. Cena do 150.00# K. j Ponudbe pod: „Prilika“ na ur#4-! niŠtvo lista. St V trgovino mešanega blaga ee sprejme prid-: na, močna 14 let etara deklica I vešča slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe na npravništve tega lista pod „Marljivost 1485.“ GmJilna ^Narodni Doni* v Mfš Iboru se priporoča cenj. ofefimhu v Mariboru, v okolici in vsem, ki potujejo v Marib r. Točijo se najfinejša vina: Pekerčah i. t. d. Priznano dobra kuhinja. V Narodnem Demo se \r-dno najde pošlem slovenska dražba. Se priporočata A 1st’L: Hetzer. oooooooooooooo Osebe sposohm, zanesljive, č tanja katastralne mape vajene, obeh dežela h jezikov zmožne se sprejmejo za pozvedbe obdelanih pevršin. Glavno delo obstoji v sprejemanju napovedi zemljiških posestnikov (najemnikov) in v vpisa istih v posebne za to pripravljene popisovalne pole na sedeža dolične občine. Prijave sprejema nadgeometer v uradnem po-(tkr glavarstvo) v Mariboru soba št. 19 . pritličje desad. 00000300000000 *MM Kislo vodo I in win© razpošilja j A. Oset, p Gustanj, j Koroško. 70 MM* NADOMESTILO MILA za pranje perila, izborno pene-ée in prekaša vse doslej v prometu se nabajijrče izdelke. 1 Zavoj t. j. 6 kg K 12 —, 1 za voj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok io finejšega perila, 1 zavoj 32 ko sov K 14.—, Nadomestek za toaletno mbo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s fiaim vonjem, roza barve, 1 zavoj 2* vel. kosov K 18.— Razpošilja po povzetju. Pri večjem n. ročila naj se pošlje polovica zne ska.naprej. Najmanj se mote naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetjfl M. Jiinker v Zagrebu št 36 Petrinjska ulica 3., lil., telefon 23-27. Globoko potrti javljajo podpisani vsem sorodnikom ili znancem pretužno vest, da je zaspala v Gospodu njihova predobra, nepozabna soproga, ozir. mati, hči in sestra gospa Ana Kac roj. Bernardi, katera je v torek, dne 7. maja 1918, ob Vs ^ ur| P^110^ P° dolgem, z največjo potrpežljivostjo prersašanem trpljenju v starosti 40 let mirno v Gospodu zaspala Zemeljski ostanki predrage rajnke se bodo v petek dne 10 maja ob 2. nri popoldne v hiši žalosti, Tegelthoflstrasse štev. 22. slovesno blagoslovili in na mestnem mirodvoru začasno izročili materi zemlji. Slovesna sv. maša — zadušnica se bo brala v soboto, dne 11. t. m. ob 8. uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 8. maja 1918. Dr. Viktor Kac, zobozdravnik (t. č. čmovojniški »*dzdravnik\ soprog. Àia, Leoa, Radi, otroci. Bernhard Bernardi, Ana Bernardi, starisi. T' Bici Pototachnifl, sestra. Bernhard jšernardi, e. in kr. stotnik (t. č. na bojišču), Joaip Bernardi, c. in kr. nadporočnik, bratje. Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“ fi/inrr>v7ni*m urednik : Vekoslav Siuuan. «„«„„„n „T. n:„na TT Maribora*