GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 5 — Leto IV. Murska Sobota, 31. januarja 1952 Cena din 6.— Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — Čekovni račun: Narodna banka M Sobota 641-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek Kakršno delo, takšen občni zbor Kakor vsako leto, so tudi letos v januarju in februarju občni zbori sindikalnih podružnic. Nekatere sindikalne podružnice se za občni zbor boljše pripravijo, druge slabše. Občni zbor pa je skoraj povsod odraz celotnega dela, kar nam zelo zgovorno dokazujejo doslej izvršeni občni zbori. Za primerjavo in dokaz tega vzemimo le dva občna zbora na področju Okrajnega sveta ZSS v Murski Soboti, in sicer sindikalne podružnice Tovarne perila in sindikalne podružnice Mlekoprometa. Na občnem zboru sindikalne podružnice Mlekoprometa je bilo živahno. Poročila so bila obširna, saj je upravni odbor imel o čem poročati. Sindikalna podružnica je zasledovala delo podjetja ter je skupno z upravo odpravljala razne težave. Skrbela pa je tudi za vzgojo in izobrazbo svojih članov. Tedensko so imeli študijske se- stanke, na katerih so se zadnje tedne seznanjali s predlogom novega družbenega plana. Zanimali pa so se tudi za politično situacijo v svetu. Sindikalna podružnica je med svojimi člani uvajala tudi kolektivno povezanost in socialistično miselnost. Ob nesreči kakega člana mu je ves kolektiv priskočil na pomoč z raznimi prispevki. To so le najvažnejše stvari, o katerih je govorilo poročilo. Tudi diskusija je bila živahna, vsi so želeli govoriti in vsakdo je želel predlagati nekaj boljšega, kar bi prispevalo k izboljšanju dela sindikalne podružnice in podjetja. Podjetje naj bi nabavilo vozilo, da bi se zmanjšali režijski stroški. Treba je razširiti oprat, da bi v bodočnosti poleg drugega lahko v Soboti izdelovali tudi mleko v prahu. Tako tovarno so si že ogledali v Osijeku, kamor so hodili na izlet. Z navdušenostjo, ki so jo pokazali na občnem zboru — taka navdušenost pa jih je gotovo prevevala vse leto, ker drugače ne bi mogli doseči takih uspehov — bodo te svoje želje in načrte gotovo tudi uresničili. O delu sindikalne podružnice Tovarne perila pa ni skoraj nič povedati. Saj so poročila bila, kratka in še, kolikor jih je bilo, niso bila pohvalna. Pa ne zaradi tega, ker se morda upravni odbor ne bi hotel hvaliti, temveč zato, ker se ni imel s čim. Omenili so, da je uprava podjetja sklicevala sindikalne sestanke, predsednik in tajnik sindikalne podružnice pa sploh nista vedela, kaj bo na dnevnem redu. So to bili sploh sindikalni sestanki? Upravo podjetja pa Je treba vsekakor pohvaliti, ker je vsaj ona čutila potrebo sklicati delovni kolektiv, če upravni odbor sindikalne podružnice tega ni smatral za potrebno. Bilo bi pa še bolje, če bi uprava podjetja pomagala sindikalni podružnici na noge, saj so ljudje iz uprave tudi člani sindikata. Jasno da pod takim vodstvom o vzgojnem delu — kar je med najvažnejšimi nalogami sindikatov — ni bilo niti govora. Kaj pa so rekli k temu člani sindikalne podružnice? Pričakovati je bilo, da bodo obračunali s takim nedelavnim odborom in si v novi odbor izvolili delavnejše ljudi. Toda slabo zanimanje članstva, kar je, pokazala diskusija — saj razen ene, delavke sploh niso diskutirale — ne daje tega upanja. Po taki diskusiji bo novi odbor, čeprav bo imel potrebno voljo in vztrajnost, težko razvil sindikalno življenje na tisto stopnjo kakor je v tako velikem kolektivu potrebno. Občni zbor namreč ni v dovoljni meri ugotovil vzroke nedelavnosti Tako nezanimanje ima gotovo svoje vzroke, zato ni dovolj le ugoviti, da se člani premalo zanimajo za sindikalno delo. Dokler pa ne bodo odpravljali dejanskih vzrokov, zanimanje članov ne bo poraslo. Zato mora novi upravni odbor sindikalne podružnice, če resnično želi, da bi prihodnji občni zbor bil boljši od sedanjega, takoj iskati vzroke vsem slabostim v sindikalni podružnici in jih takoj odpravljati. To pa ne velja le za sindikalno podružnico Tovarne perila, kajti slične večje ali manjše pomanjkljivosti, ki pa imajo približno isti izvor, je najti še v nekaterih drugih podružnicah. Kljub vsem izzivanjem bomo stali trdno v borbi jugoslovanskih narodov V torek, 29. januarja, se je na železniški postaji v M. Soboti zbralo nad 1000 Sobočanov in prebivalcev iz okoliških vasi, da so se poslovili od nove žrtve madžarskih informbirojevcev, ki je padla pred dnevi v soboškem okraju na madžarski meji. Pokojnikove posmrtne ostanke so poslali v njegov rojstni kraj. Njegovi vojni tovariši in prebivalstvo ter množične organizacije in ljudski odbori so položili na krsto več deset vencev. Pevski zbor SKUD »Štefan Kovač« pa je zapel žalostinko. V imenu prebivalstva se je od ubitega obmejnega stražarja Bogoljuba Spasojeviča poslovil sekretar Okrajnega komiteja KPS M. Sobota. Nato je zbrana množica poslala ministru za zunanje zadeve vlade FLRJ Edvardu Kardelju resolucijo sledeče vsebine: Prebivalstvo okraja Sobota, zbrano ob krsti padlega graničarja Bogoljuba Spasojeviča, ki so ga zločinsko umorili madžarski Informbirojevci dne 27. jamarja 1952 na madžarsko-jugoslovanski meji ob Tihem potoku, ko je vršil svojo državljansko dolžnost, z ogorčenjem in srdom obsoja novi zločin madžarskih informbirojevcev. Ta zločin je nov člen v vrsti sličnih podlih dejanj, ki Jih zadnje čase vedno pogosteje počenjajo na naših mejah, kljub obsodbi odnosov in izzivanj informbirojevskih držav v Organizaciji združenih narodov, ki je sprejela z ogromno večino našo resolucijo. izzivanja kakor pri Krplivniku v, jeseni leta 1951, nadalje pri Špicbregu v meseca novembru 1951, zasedba otoka na Muri, ki je del našega ozemlja, po madžarskih četah, kakor tudi ta zadnji vdor na naše ozemlje, ka- žejo, da Informbirojevski sosedje nikakor nočejo dobrih odnosov z drugimi narodi in razkrinkavajo njihovo takozvano borbo za mir kot nesramno laž. S takimi dejanji ne ogražajo samo mini na naših mejah, temveč spravljajo v nevarnost tudi svetovni mir. Zato jih lahko vsi narodi smatrajo za agresorje. Zbrani ob mrtvem truplu nedolžne žrtve prosimo tov. ministra za zunanje zadeve, da podvzame naj energičnejše ukrepe pri vladi madžarske republike, da enkrat za vselej prepreči stalna izzivanja na naših mejah, katerih žrtve so naši državljani, ki čuvajo neodvisnost naše države in mirno graditev socializma. Zahtevamo, da se krivec tega podlega zločina pokliče na odgovornost in da se ga najstrožje kaznuje, družini padlega graničarja pa se izplača primerna odškodnina! Prav tako zahte- vamo, da madžarske čete takoj zapustijo okupirani otok na Muri, ki predstavlja sestavni del našega ozemlja! V kolikor pa madžarska vlada tudi sedaj ne bi ugodila tem našim upravičenim zahtevam, prosimo, da podvzamete potrebne korake v Organizaciji združenih narodov, da se preprečijo stalni obmejni incidenti in da se zagotovi mir v tem delu sveta. Zagotavljamo Vam, da nas bo spomin na padle junake na naših mejah vzpodbujal še k večji budnosti in nikdar več ne bomo dovolili, da bi le še centimeter našega ozemlja okupirala tuja sila. V prepričanju, da boste storili vse v zaščito naših koristi in pravic, Vam zagotavljamo, da bomo kljub vsem izzivanjem stali trdno v borbi vseh jugoslovanskih narodov, ki se pod vodstvom naše Partije in vlade borijo za trajen mir v svetu. Želijo si nazaj v Jugoslavijo Iz Reke poročajo, da je 220 Italijanov, ki so ob priključitvi Reke k Jugoslaviji odšli v Italijo, zaprosilo za vrnitev v Jugoslavije in za jugoslovansko državljanstvo. Drugih 70 Italijanov je zaprosilo dovoljenje za bivanje v Jugoslaviji tudi kot tuji državljani. Optanti, kakor se nazivajo ti ljudje, so torej v Italiji razočarani. V zadnjem času se tudi iz Avstrije vrača vedno več ljudi, ki so prej iz različnih vzrokov zapustili Jugoslavijo. Libijo bodo sprejeli v organizacijo Združenih narodov Na zasedanju Generalne skupščine OZN v Parizu so sprejeli resolucijo, da se novoustanovljena država Libija sprejme v organizacijo Združenih narodov. Sovjetski predstavnik ni glasoval niti za niti proti. Nasprotno pa so v Parizu še hude borbe, ali naj tudi koga drugega sprejmejo v OZN. Za sprejem v OZN je namreč 16 držav vložilo prošnje. To so države, ki so bile zavezniki Nemčije kot Madžarska, Bolgarija, Finska itd., dalje države, ki so nastale po drugi svetovni vojni ali pa, ki so bile nevtralne. Sovjetska zveza hoče uvrstiti med članice OZN predvsem svoje satelite, medtem ko se zapadni zavezniki zavzemajo le za sprejem držav izven sovjetskega bloka, posebno še za Italijo. Proti temu, da bi sprejeli vse drave, ki so vložile prošnje, zaenkrat nasprotujejo še mnoge delegacije. Za sprejem v OZN se poteguje tudi južnokorejska delegacia, ki istočasno zahteva da naj Koreja ne bo več razdeljena v dve državi. Šef sovjetske delegacije Višinski je že zapustil Pariz, iz česar sklepajo, da sovjetska delegacija ne pričakuje kakšnih važnejših razprav. V ljutomerskem okraju so izbrali kandidate za občinske frontne odbore V ljutomerskem okraju se v poslednjem času živahno pripravljajo na volitve 11 občinskih odborov. Na predvolilnih sestankih, ki jih je sklicale okrajno frontno vodstvo na področju bodočih občin, so frontovci in zastopniki množičnih organizacij izbrali kandidate za bodoča občinska vodstva Fronte. Pri Tomažu, kjer Fronta ni posebno udomačena, se je zbralo 36 frontovcev in voditeljev množičnih organizacij, ki so z zanimanjem prerešetali poslednjega kandidata. Za predsednika so kandidirali Ludvika Filipiča, člana ljudskega odbora in poslovodjo krajevne čevljarske delavnice. Filipiča pozna vsa soseska kot moža, ki je vedno pripravljen na osebne žrtve, če gre za prestiž Fronte in koristi delovnih frontovcev. Enako sodbo so dali o kandidatu in članu Zveze borcev Jožetu Romihu, pa tudi Janku Kukolu, ki ga najdemo povsod, kjer se zbirajo ljudje in mladina. Janko je med najboljšimi komandirji središč predvojaške vzgoje v okraju. Na Cvenu se je udeležilo predvolinega sestanka 27 članov frontnih odborov bližnjih vasi. Niso dolgo ugibali, koga bodo zapisali na kandiadtno listo. V njihovi sredini je sedel človek, kateremu lahko zaupajo. Domačin in učitelj Janko Roškar ie na Cvenu zelo priljubljen: v kmetijski nadaljevalni šoli skrbno bdi nad vzgojo kmečke mladine, z roko režiserja usmerja domačo igralsko družino, pomaga Fronti in vsakomur, ki se zateče k njemu po nasvete. Lani so mu pripeli na prsa medaljo dela, tokrat pa so ga kandi- dirali za predsednika. Nihče od prisotnih ni ugovarjal njegovi kandidaturi. V Ivanjkovcih kandidira tudi sekretar okrajnega odbora OF tov: Ivo Kelemina. Na kandidatni listi so zastopani predvsem marljivi zadružniki. Janko Kumer, ki je kot vinogradniški brigadir priljubljen med zadružniki Vinskih vrhov, kandidira za sekretarja občinskega frontnega odbora. V Ljutomeru je 63 zastopnikov mestnih organizacij in društev izglasovalo zaupanje dosedanjemu sekretarju MO OF tov. Štebihu in predsedniku okrajnega ljudskega sodišča tov. Podlesku ter jima namenilo mesto predsednika in sekretarja v novem občinskem odboru Fronte. Na sestanku je prišla do izraza enotnost frontovcev, ki so sklenili, da ne bodo. postavljali protikandidatov tovarišem, ki med njimi zaslužijo največ zaupanja. Na predvolilnih sestankih so izvolili iniciativne odbore, ki bodo pomagali osnovnim frontnim organizacijam pri izvajanju volitev. Te bodo predvidoma Končane do 20. februarja. Čas in kraj volilnih sestankov bodo določila vodstva osnovnih organizacij Fronte v skladu s krajevnimi prilikami. Mnogo brezplodnih besed o mirovni pogodbi z Avstrijo Že dva tedna se po evropskih prestolnicah mnogo govori in ugiba ali bo prišlo do nadaljevanja pogajanj in končno do podpisa mirovne pogodbe z Avstrijo, Kakor znano, je bilo v zadnjih dveh letih glede tega vprašanja že 259 sestankov namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil, vendar brez uspeha. V zadnjih mesecih je spet bilo izmenjanih več not. Izgleda, da bo. SZ skušala izkoristiti vsako možnost da se avstrijsko vprašanje zavleče, če že ne stavi z dnevnega reda. Sovjeti namreč lahko izkoriščajo do mirovnega sporazuma avstrijske vrelce nafte, kakor tudi vrsto večjih ind. podjetij. Poleg tega jim Avstrija daje tudi moralno pravico, da zadržujejo svoje čete na Madžarskem in v Romuniji kot preskrbovalne enote za čete v Avstriji. Sovjetska zveza še vedno povezuje avstrijsko vprašanje s Trstom, da bi tako onemogočila sporazum med Italijo ih Jugoslavijo glede rešitve tržaškega vprašanja. Avstrijski predstavniki v svojih govorih izražajo željo po sklenitvi mirovne pogodbe, Ker jih okupacija mnogo stane. Zanimivo pa je tudi to, da so pretekli teden zamenjali v Avstriji več ministrov. Po poročilih z Dunaja so novi ministri baje precej naklonjeni ideji za združitev Avstrije z Zap. Nemčijo. Čeprav bi Avstrija imela od tega gospodarske koristi, je to vsekakor zelo nevarna politična igra, pri kateri bodo gotovo posegli vmes tudi drugi narodi, ki se boje obnove nemškega militarizma. V enem letu je 650 gospodarstev dobilo elektriko Elektrifikacija na področju radgonskega in ljutomerskega okraja je dosegla v povojnih letih lep razmah. Obrat DES, ki zajema oba obmurska okraja, ;e vložil mnogo truda, da se električno omrežje čimbolj razširi in izpopolni. Dosegel je precej uspehov vkljub znatnemu pomanjkanju materiala.V letih po osvoboditvi Je obrat napeljal dalnovod visoke napetosti v dolžini okrog 30 km in nizkonapetostnega voda 95 km. V povojnih letih je bilo na področja radgonskega obrata DES zgrajenih 14 transformatorskih postaj, od katerih so bile proti koncu preteklega leta dograjene postaje v Dragotincih, Preseki, Žepovcih in Podgorju. Lansko leto so bile elektrificirane vas! Videm, Brezje, Jamna, Biserjane, Dragotinci, Dragotinski vrh, Grabonoš, Cakova in Slaptinci. To novo omrežje je doseglo 24 km in pol nizkonapetostne napeljeve in 4 km ter 200 m visokonapetostnega voda. V zaključni fazi so tudi dala pri elektrifikaciji Apaške kotline, kjer bodo elektrificirane vasi Žepovci, Žiberci, Drobtinci, Stogovci, Konjišče, Podgorje in Vrat ja vas. Inštalacijska dela vrši domače podjetje Elektro-radio iz Gor. Radgone in inštalacijsko podjetje Vrbnjak iz Ljutomera, dočim napeljave priključuje DES obrat Gor. Radgona. V teh vaseh dosega dolžina nizkonapetostnega voda 8 in pol km. V ljutomerskem okraju je bilo v preteklem letu zgrajenih 4 in pol km voda visoke napetosti in 3 km nizke napetosti. V teku so dela pri napeljavi električnega voda v vaseh Stanovno, Strezitina, Pavlovski vrh, Mali Prebrovnik, Libanja, Grlava. Skupna dolžina tega voda bo dosegla 11 km. Med manjšimi deli priključitve nadaljnih krajev je bila v preteklem letu tudi zadružna vas Janšev vrh z 850 m dolgim omrežjem. Lansko leto je dobilo elektriko 650 gospodarstev iz 27 vasi. Že prve mesece v tem letu bo zasvetila elektrika v Razkrižju in Bolehnišicah, kjer grade transformatorja. Transformatorja gradijo tudi v Orehovskem vrhu in Cerkvenjaku, dočim bodo gradili še v Boračevi. V tekočem letu bosta elektrificirani še vasi Moravci pri Mali Nedelji in Spodnja Ščavnica. Lansko leto je bilo zgrajenih 9 km visokonapetostnega omrežja in 45 in pol km nizkonapetostnega omrežja. Delovni kolektiv obrata DES ima lasten elektro-strojni klub, ki je prejel 29. 11. 1951 priznanje in pohvalo Glavnega odbora ZB za Slovenijo kot najboljši klub v okraju. Ti doseženi uspehi v elektrifikaciji obmurskih krajev dokazujejo, da smo v času po osvoboditvi mnogo napravili. Z nadaljevanjem začetega dela bodo tudi ostale vasi v prihodnjih letih lahko dobile elektriko. -jh. V Egiptu nova vlada Dogodki v Egiptu so se razvili že tako daleč, da je egiptovski kralj Faruk po krvavih spopadih v Ismailiji in drugod ob Sueškem prekopu in po krvavih demonstracijah razpustil vlado Nahas Paše. Istočasno je kralj razglasil tudi obsedno stanje. Čete so sprejele ukaz, da streljajo na vsakega, kogar po 18. uri po krajevnem času najdejo na ulici. Kralj je dal zapreti tudi več ljudi, ki so povzročali nerede. Bivši predsednik Nahas Paša je preko kairske radijske postaje pozval egiptovski narod, naj bo miren in naj ohrani disciplino ter ostane vsak ra svojem mestu. Pri tem je predsednik povedal, da so demonstracije doslej stale že 100 mrtvih in ranjenih, 35 požganih in porušenih poslopij itd. Kralj je poveril mandat za sestavo nove vlade Ali Maher Paši, ki je tudi takoj uspel sestaviti novo vlado. Poročajo, da so v novi vladi zastopani predvsem ljudje, ki ne pripadajo nobeni politični stranki. Novi ministrski predsednik je prevzel tudi zunanje ministrstvo. Iz Kaira in Aleksandrije se slišijo glasovi, da je kralj iz- vršil prevrat predvsem zaradi tega, ker so egipčanske zahteve po izgonu Angležev s področja Sueškega prekopa izkoriščali levičarski in razni tuji temni elementi, ki pri tem niso mnogo mislili na egiptske interese. Po tonu izjav še da sklepati, da gre za sovjetom naklonjene ljudi, ki so podžigali mržnjo do Angležev. Več takih ljudi so ob prevratu tudi aretirali in zaprli. Najnovejši dogodki v Egiptu utegnejo zelo koristiti Angležem, ker bo — kot zgleda — nova vlada Angležem tudi bolj naklonjena. Za ureditev razmer na področju Sueškega prekopa in tam okrog se posebno zavzemajo Amerikanci. Volitve delavskih svetov in upravnih odborov Pretekli teden je zvezna vlada v sodelovanju s centralnim svetov Zveze sindikatov Jugoslavije, upoštevajoč izkušnje prvih volitev in dosedanjega dela delavskih svetov in upravnih odborov, izdala navodila za volitve delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij. Po novih navodilih se volijo delavski sveti v začetku leta, potem ko je sestavljen zaključni račun podjetja, najkasneje pa do konca marca. V Romuniji so zamenjali denar V Romuniji so pričeli zamenjavati denar in sicer bodo zamenjavo izvršili v štirih dneh. Komunska vlada je izjavila, da bodo zasebniki in zasebne tvrdke dobile za 100 do 400 sedanjih lejev po en nov. Za prvih 1000 lejev bodo dobili 10 novih, za naslednjih 2000 po 5 lejev, za ostale tisočake pa po 2,5 leja. Nov kurz do tuje valute bo določen naknadno po določitvi odnosa leja do ruskega rublja. Komentarja tu ni treba. London — Angleški zunanji minister Eden je izjavil, da sedaj še ne kaže sprejeti Zap. Nemčije v Atlantski pakt. Tudi za razpravo o tem vprašanju, baje sedaj ni primeren čas. Teheran — Perzijska vlada je zaskrbljena zaradi dogodkov v Egiptu, ker ne ve kakšno stališče bo zavzela nova egiptovska vlada do Vel. Britanije. Predsednika perzijske in egiptovske vlade sta bila v dogovoru o iz-vajanju politike napram Angliji. Na češkem še vedno zapirajo ministre V zadnjem tednu so na češkoslovaškem nadaljevali s »čistko upornih elementov«. Ta teden je bil na vrsti minister državne varnosti Kopriva, katerega so zamenjali, čez čas pa ga bodo še zaprli, kot je to že znano iz njihove prakse. Dva dni pozneje so izključili iz Partije in zaprli še svetnika ministrskega predsednika Gotwalda — Ludvika Frejko, katerega so obdolžili kot upornika zoper vlado. Le kdo na češkoslovaškem ni vohun, upornik, Titovec itd., je dandanes že težko reči, ko vendar zapiralo najbolj znane napredne češke borce. Zakaj? Zato ker jim je že preveč »bratske pomoči« Sovjetske zveze. Churchill že spet v Londonu Predsednik britanske vlade W. Churchill se je vrnil s potovanja po Ameriki. Ob vrnitvi je sklical izredno sejo vlade, sedaj pa je sporočeno, da bo o svojem potovanju poročal tudi v Spodnji zbornici. Vodja ameriške agencije za skupno varnost je izjavil, da bo Vel. Britanija prejela v oboroževalne namene 300 milijonov dolarjev pomoči. Denar bodo uporabili za nakup surovin. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 31. januarja 1952 Podeželski ljudje se izobražujejo V ljutomerskem okraju so v decembru lanskega leta odprli 11 kmetijskih nadaljevalnih šol. Pouk na teh šolah po predpisanem učnem načrtu pomeni že višjo obliko vzgojnega dela med kmečko mladino in prebivalstvom. Pod njihovim okriljem prirejajo praktične tečaje (šiviljstvo, gospodinjstvo, ročna dela itd.) ter predavanja za odrasle ljudi. Skoraj povsod, zlasti pa tam kjer množične organizacije in ljudski odbori pomagajo prosvetnim delavcem, so uspeli, da mladina množično obiskuje nadvse koristen pouk v nadaljevalnih šolah. Naj pokažejo številke! Vpisanih Udeležba Praktični tečaji Predavanja Sedež šole obiskovalcev Obiskuje v % Stroka število število šol. ar tečajnikov Miklavž 46 26 57 — — 46 Cezanjevcl 33 23 70 — — 57 Mala Nedelja 46 25 54 — — 40 Križevci 40 40 100 gospod. 30 69 Kog 69 49 71 — — M Ljutomer 23 15 65 kuharski 105 44 Cven 40 36 90 — — 53 Vučja vas 28 12 43 — — 20 Tomaž 33 28 85 kuharski 14 74 Svetinje 74 71 96 kuharski 38 70 Razkrižje 39 39 100 — — 21 Skupaj 471 364 77 4 187 549 Iz razpredelnice, ki nam pokaže, kakšen obisk so dosegli decembra 1951 v posameznih šolah (izvzet je kuharski tečaj v Ljutomeru, ki se je pričel januarja, vidimo, da se je ponekod (Miklavž, Mala Nedelja, Kog, Vučja vas itd.) vpisalo v isto mnogo večje število mladincev, kakor pa jih naštejejo pri pouku. Da je temu tako, so precej krivi starši, ki se ne brigajo za izobrazbo svojih otrok. Pri Miklavžu se mladinci izgovarja- jo, da ne morejo v šolo, ker so zadržani pri rigolanju vinogradov. Drugod se mladinci, izmikajo pouku in rajši zahajajo na veselice, Zimsko vzgojno delo med mladino je torej odgovorna naloga prizadetih činiteljev in, če ni dobre volje pri starših, mladincih, množičnih organizacijah in krajevnih oblasteh, ostane še tako požrtvovalno delo prosvetnih delavcev glas vpijočega v puščavi. Naziranja, da so učitelji za vse odgovorni, so lahko škodljiva, če jih ne bomo pravočasno izkoreninili iz svoje sredine. Zamenja naj jih skupna skrb za vzgojo mladine, ka- kor jo zapažamo na Cvenu, v Svetinjah, v Križevcih in pri Tomažu, kje? so je udeležba mladine pri pouku zadovoljivo ustalila in se ustavila pri visokem odstotku. Ali jih bodo tudi drugod dohiteli? Tudi v januarju so zabeleženi vidni uspehi. V Križevcih so v semestralnih počitnicah pričeli z gospodinjskim in šiviljskim tečajem, obiskovalci nadaljevalne šole so osnovali pevski zbor in vadijo Nušičevega »Navadnega človeka«. Dramo bodo postavili na oder ob zaključku šolskega pouka, Pri Miklavžu se zbirajo mladinke v krožkih za kuhanje in ročna dela. Mladinke, ki skoraj povsod nadkriljujejo v pridnosti moško mladino, se bodo pri Miklavžu predstavile staršem in občinstvu v novem pevskem zboru, ki je vzklil v nadaljevalni šoli. Tudi v Svetinjah mislijo na kuharski tečaj, Strokovnjaki radi obiščejo ljudi na podeželju. Iz naslednje razpredelnice vidimo, kaj zanima odrasle slušatelje strokovnih predavanj in kaj so že poslušali. Stroke Predavanja Predavanja Želje slušateljev decembra januarja v januarja Poljedelstvo 4 — 4 Zadružništvo — — 1 Sadjarstvo 1 — — Vrtnarstvo — — 1 Vinogradništvo — — 1 Živalske bolezni 2 1 2 Zdravstvo in nega doj. 3 — 4 Pravni predpisi 4 1 4 knjigovodstvo — — l Mehanizacij — 1 — Semenogojstvo — 1 1 Skupaj 13 4 19 Ker je v ljutomerskem okraju najbolj razvito kmetijstvo, je razumlivo, da so slušatelji postavili na prvo mesto predavanja o poljedelstvu in zatiranju živinskih bolezni. Zelo radi poslušajo tudi zdravstvena predavanja, posebno žene, o negi dojenčkov. Izredno zanimanje je za predavanja o pravnih predpisih, saj je mnogo prošenj, ki so jih vodstva šol naslovila na pravnike z željo, da jih obiščejo. Najčešča so predavanja s področja mladinskega prava in o nespornih zadevah ter pritožbenih pravicah državljanov. Krajevna podjetja pri Tomažu skrbno gospodarijo Krajevni ljudski odbor pri Tomažu je pred kratkim priredil družabni večer za odbornike in delavce krajevnih podjetij. Povabili so tudi zastopnike oblasti. Ob tej priliki so bila pohvaljena krajevna podjetja, ki so v letu 1951 prigospodarila nad 100.000 din čistega dohodka. Največje uspehe so dosegli čevljarji, krajevna gostilna, žaga in poljska opekarna Za zasluge pri organizaciji prostovoljnega dela na cestah in pri popravilu potov, Je ljudski odbor pohvalil odbornika Antona Kralja iz Pršetinec. Boljša živinoreja jim bo prinašala mnogo koristi Po novi razdelitvi okrajev bo od dosedanjih 18 KDZ radgonskega okraja prešlo v sestav ljutomerskega okraja 12 KDZ in v sestav mariborskega okoliškega okraja 6 KDZ. S tem se bo razmerje zadružnega sektorja v posameznih okrajih znatno spremenilo. Socialistični sektor novega ljutomerskega okraja bo s pridobljenimi dvanajstimi, dosedaj gospodarsko najmočnejšimi zadrugami radgonskega okraja, pridobil nekaj nad 2000 ha zemlje. Sedem zadrug, ki bodo pripadle v ljutomerski okraj, se živahno pripravlja na uvedbo gospodarskega računa. Po teh zadrugah so članstvo dobro seznanili z resolucijo CK KPS o nadaljnjih poteh izgradnje socializma na naši vasi. Pri pripravah na uvedbo gospodarskega računa brezdvomno prednjači zadruga v Apačah, kjer so z delom že tako daleč, da so si izbrali že strokovnega vodjo po novo predvidenem sistemu v zvezi s strokovnim dvigom zadružnega gospodarstva. Zelo dobro so izvedli predpriprave v VINOZ Janžev vrh, KDZ Stogovci, Lutverci, Žepovci ter nekoliko slabše v Segovcih in Podgorju. Vsekakor pa mora pred uvedbo gospodarskega računa, ki bo v teh zadrugah uveden z letnimi občnimi zbori v prihodnjih lednih, prevladovati načelo dviga donosnosti teh zadrug, kot je bilo poudarjeno na nedavni seji Zadružnega sveta v Gor. Radgoni. Statistično je ugotovljeno, da je večina zadrug zadnja leta premalo razvijala Živinorejo, kar je vplivalo na razvoj poljedelstva, ki rabi hlevski gnoj. Nekatere gospodarsko močne zadruge z dobro krmsko bazo za živino so se omejevale na takšen stalež živine, zlasti goveje, ki se jim je zdel potreben za samooskrbo z mlekom. Niso pa skrbele za prodajo mleka, razen nekaj primerov dobrih zadrug. Zadružna vodstva so se šele pozno spomnila, da je treba živinorejo dvigniti, da je treba izkoristiti krmsko bazo ter hkrati za razvoj poljedeljstva povečati proizvodnjo gnoja. Eden osnovnih vzrokov je bil pomanjkanje skupnih večjih hlevov. V KDZ »Edvard Kardelj« v Apačah, »Matija Gubec« v Stogovcih in »Tone Tomšič« v Podgorju so še pravočasno začeli graditi hleve večjega obsega, kot so njihovi skoraj te zgrajeni hlevi za po 100 glav goveje živine. Žilava je bila borba teh zadrug za delovno silo. material itd., dasi investicijskega kredita niso v celoti izkoristili. Te zadruge sp Sporedno še adaptirale manjše hleve. Ostale zadruge Apaške kotline so se omejevale le na adaptacije hlevov in svinjakov ter se niso upale lotiti večjih gradenj. Gospodarsko močna in po površini največja zadruga v okraju »Franca Rozmana-Staneta« v Žepovcih je sprva kazala voljo za novogradnjo večjih hlevov, a a je ta načrt opustila, dasi jim je bil dan potreben stavbeni material. Danes Žepovčani stoje pred problemom razvoja živinoreje, saj rede na površini skupne obdelovalne površine okrog 500 ha zemlje, od katere je 132 ha travnikov, 281 ha njiv, 75 ha pašnikov, le 187 glav goveje živine, kar je vsekakor premalo. Številni tesni hlevi, ki so raztreseni po treh vaseh te zadruge, so eden osnovnih vzrokov, da zadruga ne more razviti govedorejo tako, kot bi to bilo potrebno. Se slabše je s svinjerejo, saj rede le 118 prašičev, lahko pa bi jih dvakrat toliko, če bi za to več skrbeli že pred leti. KDZ v Apačah je v tem pogledu na boljšem. Na površini 136 ha obdelovalne zemlje rede nekaj nad 90 govedi ter v urejenih svinjakih okrog 120 prasičev, dočim so v lanskem letu prodali okrog 120 pitancev. KDZ v Stogovcih, ki se zelo trudi izboljšati svoje gospodarstvo, katero je bilo lani skoraj povsem zavoženo, je z živinorejo znatno pod dejansko zmogljivostjo, saj redi na površini okrog 400 ha obdelovalne zemlje le 122 glav goveje živine in 137 prašičev; zmogljivost z ozirom na ugodno krmsko bazo pa je trikrat večja. Pred kratkim so Stogovski zadružniki že uporabili novi zadružni hlev in vanj namestili 54 govedi. Z dokončno dograditvijo tega hleva bodo imeli možnost stalež živine znatno povečati, saj bo v njem še mnogo prostora za drugo živino. V živinoreji nekoliko boljo Stoječi sta zadrugi v Lutvercih s 150 ha obdelovalne zemlje, ki redi 91 govedi in zadruga v Segovcih, ki ima 140 ha obdelovalne zemljo ter redi 73 govedi. Vendar nas te številke ne smejo zadovoljiti, saj je zmogljivost teh zadrug mnogo višja. Po svoji zmogljivosti precej primeren stalež goveje živine imajo v KDZ Podgorje, a manj skrbijo za svinjerejo. V živinoreji pa je zelo kritično stanje v nekaterih KDZ, kot je to primer v Nasovi. Sporedno z uvedbo gospodarskega računa in predvideno izvedbo arondacije zadružnih zemljišč bodo morale KDZ radgonskega okraja Skrbeti za razvoj živinoreje. Nekatere zadruge, kot v Apačah, prevzemajo tudi krajevna podjetja v svoje upravljanje in si na ta način utrjujejo svoje gospodarstvo. Novi gospodarsko-finančni sistem bo zadrugam nudil več možnosti za nadaljnji razvoj. Seveda le takrat, če se bodo zadružniki dosledno po njem ravnali. V tem pogledu je večina KDZ radgonskega okraja pokazala svojo življensko sposobnost, zato bodo v prihodnosti gotovo žele uspeh. -jh. Malopolanska oblast Polana — da se razumemo — o Veliki smo že marsikaj pohvalnega napisali, toda zdaj je na vrsti Mala z vsem, kar meče slabo senco na njene prebivalce, zlasti pa na njihov ljudski odbor. Že nekaj let doživljajo Malopolančani notranje potrese; sovražnik, ki je bil v narodnoosvobodilnem boju potolčen, je prav v zadnjih letih poizkušal motiti ljudi v tej prekmurski vasici. Ni skrivnost, da so posamezni vaščani pred leti pod- pirali oboroženo tolpo (tkzv. križarje) in ji dali zatočišče v svojih hramih. Sovražnemu vplivu so bili izpostavljeni tudi člani krajevne oblasti, ki so jo Polančani izvolili na svobodnih volitvah. Zato so ostali brez ljudskega odbora. Ko se je nebo razjasnilo in so se Polančani odločili za nove volitve, je bilo pričakovati, da bodo za vselej zbrisali črni madež, ki je tičal nad vso vaško skupnostjo po krivdi posameznih vaščanov. In danes? Ljudski odbor, ki so ga Polančani tokrat izvolili, je pred dnevi poslal Okrajnemu ljudskemu odboru v Lendavi poročilo, v katerem navaja, da intenzivno zbira od davkoplačevalcev pritožbe proti dokončni odmeri davka, nikjer pa ne črhne besedice o tem, da je že pričel z uresničevanjem davčnih obveznosti ali kakor pravimo: s pobiranjem davka. Ne zanikamo pravice državljanov, vlagati pritožbe, vendar se to ne pomeni, da je svojevrstno poslovanje ljudskega odbora v Mali Polani, ki se v imenu ljudstva (menda večjih kmetovi) trka na prsi in moleduje, da je prenapeta krajevna davčna obveznost, pravilno. V pismeni vlogi, ki jo je poslal neposredno na republiško in zvezno finančno ministrstvo (izredna pot!), odreka okrajni davčni komisiji pravico, da bi izvrševala z zakonom določene naloge na njegovem področju. Te komisije skratka ne prizna za zakonito oblastno telo! Mar nekateri ljudje v Mali Polani želijo »svojo« republiko? Če bi ljudski odbor v Mali Polani lahko položil čiste račune, kakor je to v navadi pri večini ljudskih odborov lendavskega okraja, bi tudi izredne pritožbene poti odpadle, okrajna davčna komisija pa bi »zakonito« imela malo opravka v tej vasi. Toda ljudski odbor je krenil po drugi poti. Ko zagovarja svoje stališče, pozablja na dolžnosti do skupnosti. Sklicuje se na vse mogoče in nemogoče stvari, hoteč dokazati, da obvezna prodaja in davek za njihovo vas nista bila pravilno odmerjena. Obenem hočejo zanikati, da je Mala Polana gospodarsko zelo močna vas, kar pomeni prav toliko, kakor zagovarjati sebične namene posameznih kmetov in špekulantov. Odborniki, ki so si za »uspešno« delo pri odkupih in pobiranju davkov razdelili 3000 din nagrade, so prezrli dejstva: zelo razvito živinorejo in svinjerejo, ki jim spričo obilnega pridelka krmih rastlin prinašata prav tako obilne dohodke, številni vinogradi pri Lendavi, ki bogato rode premožnejšim polanskim kmetom itd. Pri tem tudi pozabljajo, da dolgujejo skupnosti 2279 kg belega žita, ki so ga posestniki lani prodajali na prostem trgu po 8000 din za stot. Tudi koruzo so rajši prodali na prostem trgu. Odborniki bi pač lahko izračunali, koliko je vrgla kmetom koruza (dolgujejo 7978 kg), če so jo prodajali po 3000 din za stot ali pa jo krmili svinjam, ki so imele takrat izredno visoke cene (180 do 200 din za kg). Kakor vidimo, je ostalo v Mali Polani mnogo blaga za prosti trg, ne računajoč presežkov, ki so ostali v kmečkih kaščah. Ali še potem lahko trdijo, da je davek previsok? Čeprav so si oni sprva zamislili načrt dokončne odmere davka v krajevnem merilu, ki je za 20.000 dinarjev manjši od vsote, plačane v štirih davčnih predujmih, so se tokrat bridko ušteli. Nasproti smešnim številkam krajevne — pod vplivom veljakov sanjajoče — davčne komisije so postavljene trezne davčne mere, skladne z gospodarsko močjo kraja. Dasiravno se v polanskem ljudskem odboru izmikajo tem pravičnim ukrepom, saj imajo Še 432.000 din neplačanega davka leto 1951, bo z doslednim izvajanjem davčne politike v Mali Polani odklenkalo vsem, ki so hoteli kovati dobičke na račun poštenih davkoplačevalcev v sosednjih ljudskih odborih. Poslovili so se od Karla Mavriča V Gornji Radgoni je po kratkem bolehanju umrl v starosti 75 let, upok. šolski upravitelj Karel Mavrič. V torek se je poslovila od njega na radgonskem pokopališču nepregledna množica slovenskega ljudstva, njegovi številni učenci in stanov- ski tovariši. Poveličujoč njegove zasluge tu ob severni meji so se od pokojnika poslovi ob odprtem grobu predsednik Okrajnega ljudskega odbora Peter Kociper, predsednik društva učiteljev, predsednik društva upokojencev, domači šolski upravitelj, mladinec gasilec in pionirka osnovne šole. Pevci domačega SKUD pa so mu zapeli Vigred. Pokojni Mavrič je bil neprecenljiv vzgojitelj in učitelj, zaveden in pošten Slovenec, kremenit značaj, nad vse dober in požrtvovalen tovariš, spreten organizator itd. Ne samo v Križevcih, Ljutomeru in v Radgoni, kjer je služboval, ampak daleč po vsem okraju in izven njega je segal njegov dober glas. V Gornjo Radgono Je prišel leta 1918 ter je kot narodni vzgojitelj in zaveden Slovenec budil v takrat precej nemškutarski Gornji Radgoni med ljudstvom narodno zavest. Na robu severne meje je vzgojil nešteto mladih ljudi v dobre, poštene in zavedne Slovence, kakršen je bil sam. Reorganiziral in vnesel je novega duha v gasilske vrste, zasedel je vodilno mesto pri Sokolu, v občinskem odboru itd. Blizu trideset let je bil predsednik učiteljskega društva ljutomersko-radgonskega okraja. Leta 1937 je bil od takratnega sovražnega režima še poln življenjske sile upokojen. Toda to ga ni strlo, da bi prenehal s svojim delom, ki Je bilo povsem nesebično in v prid slovenskemu ljudstvu. Po prihodu nemškega okupatorja je kmalu našel stik in povezavo z Osvobodilno fronto. Kljub visokim letom se je tudi tukaj vključil v delo in pomagal, kjer koli je le mogel. Čeprav mu je v zadnjem času vid popolnoma odpovedal, je do zadnjega spremljal dogodke, ki mu jih je prebirala iz naših časopisov njegova zvesta družica, in se veselil uspehov naše socialistične domovine. Slava njegovemu spominu. Skupina Kaplana Glavača (I. nadaljevanje) Podobno je tudi kaplan Glavač iz klerikalnih vrst »zbiral okrog sebe enako misleče ljudi ter jih navduševal za borbo proti največjemu slovenskemu in mednarodnemu sovražniku, proti komunizmu.«8 Krek Alojzij je o svojem vstopu v Glavačevo skupino izjavil: V juniju 1941 sem se potom Ranta Pavla, takratnega 8-šolca, spoznal z ing. Emrom in Glavačem Francem, takratnim urednikom Slovenca. Tudi Rant je bil dopisnik ,Slovencaʻ Omenjeni so mi zaupali, da imajo neko politično vojaško ilegalno organizacijo, in me povabili na sodelovanje. Tako sem v začetku julija vstopil v Slovensko narodno gibanje.«9 V to zarotniško družbo sta poleg drugih prišla tudi brata Jelo in Danilo Capuder, o katerem je Glavač pozneje pisal, da se je »protikomunistično začel udejstvovati že v poletju 1941. Zrasel je iz vrst tovarišev, ki so že v velikem delu prelili svojo kri... Padli se njegovi prijatelji, Emer, Kikelj, Kremžar in toliko drugih iz njegovega nai-ožjega znanstva.«10 Mrežo svoje zarotniške organizacije je Glavač že v začetku razpredal tudi po ostalih predelih ljubljanske pokrajine. Kot »novinar« je konec maja 1941 potoval po Dolenjski in Beli Krajini. V Metliki se je oglasil pri proštu Klemenčiču Alfonzu in »hotel organizirati nekaj proti Osvobodilni fronti..Pri metliškem proštu se je Glavač oglašal tudi pozneje »kot propagandist, ki je spomladi 1942 potoval po deželi...«12 Posebno pa se je naslanjal na mlade kaplane: Nandeta Babnika, Karla Wolbanga in nekatere druge, ki jih je že 1941. leta tesno priklenil nase. Vodstvo te tajne izdajalske skupine sta sl delila Glavač in Cmer. Kaplan Glavač je vodil politične in propagandne zadeve, ing. Fanouš Emer pa vojaške in finančne posle. Za njima so stali klerikalni finančniki in politični vrhovi z dr. Natlačenom na čelu, ki so ju bogato podpirali z denarjem in jima dajali politična navodila. To zvezo je poleti 1941. leta vzdrževal Krek Alojzij, ki je o tem dejal: »Ker nisem imel nobenega vpogleda v delovanje organizacije, ... uporabljali pa so me kot nekak most do klerikalnih političnih in finančnih krogov, sem v septembru 1941 iz Slovenskega narodnega gibanja izstopil.«13 Glavač in Emer sta bila tudi neposredno povezana z dr. Na- tlačenom, ki ju Je podpiral moralno in denarno.14 Oficirji iz Emrovega kroga, ki so se smatrali za četnike, so iskali zvezo s polkovnikom Dražo Mihailovičem.15 Sam Emer se je povezoval z gestapom,16 ker je Grazioli odločno odklanjal Natlačenove zahteve, naj bi slovenske oborožene formacije pomagale pri uspešnejšem zatiranju narodnoosvobodilne borbe. Kaplan Glavač pa je bil italijanski zaupnik, nato pa tudi gestapovski: »Glavač je namreč trdil, da je edina rešitev slovenskega naroda samo v stoodstotni legalnosti in lojalnosti napram Nemcem.. .«17 Slovensko narodno gibanje je že maja in junija 1941. leta začelo obrekovalno ofenzivo proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Glavač je o Emru pisal, da je bil prvi, ki je v javnosti razkrinkal ... komunistični značaj (Osvobodilne fronte; op. S.F.) že takrat, ko mnogi o njenem imenu še slišali niso... Sprevidel je to in ni mogel mirovati... Emer je bil tudi tisti, ki je prvi zvedel za imena resničnih voditeljev »osvobodilne fronte« in jih razkrinkaval pred Slovenci18 ter jih s tem ovajal okupotorjem. Kaplan Franc Glavač in urednik »Slovenskega doma« Mirko Javornik sta v uredniških prostorih »Slovenca« marljivo pisala in tiskala razne letake tako-imenovanega Slovenskega narodnega gibanja proti narodnoosvobodilni borbi. V začetku no- vembra sta izdala naslednji letaki s katerim sta slovenske ljudi želela odbijati od Osvobodilne fronte:19 »Vsem Slovencem! Pod slovensko narodno krinko se pojavlja po Sloveniji tkzv. ,Osvobodilna fronta’. S svojimi glasili ,Delo’ in ,Slovenski poročevalec’ ter z letaki skuša pridobiti zase javno mnenje, z grožnjami izsiljuje denar in živež, z brezglavimi sabotažnimi dejanji peha stotine in stotine Slovencev v smrt in nesrečo. Kaj je Osvobodilna fronta? Osvobodilna fronta je organizacija, ki so jo ustanovili komunisti, ko se je začela nemško-ruska vojna (v resnici le 27. aprila! — op. S. F.)... S svojimi narodno zvenečimi gesli so sicer zvabili v Osvobodilno fronto tudi mnogo idealnih, narodno čutečih ljudi... Oboroženi člani Osvobodilne fronte se sami imenujejo partizani... Izraz »partizane« prihaja od besede partija, to je stranka... Partizan je torej istoveten s pristaši Komunistične stranke... Čemu so komunisti ustanovili Osvobodilno fronto? 1. Komunisti hočejo v Osvobodilni fronti zbrati vse za orožje sposobne slovenske mole in fante ter jih podrediti vodstvu Kuministične stranke... 3. Komunisti izvajajo s pomočjo Osvobodilne fronte sabotažna dejanja, da na ta način ustvarjajo nered po deželi in s tem pripravljajo tla komunizmu. 4. Komunisti hočejo, ko bo prišel čas, z oboroženo silo Osvobodilne fronte uvesti v Sloveniji boljševiško diktaturo ... ,Slovenski poročevalec’ št. 24, stran 3, smatra vsako nasprotovanje delu Osvobodilne fronte za izdajstvo... Jasno je, da kdor nasprotuje Osvobodilni fronti, ki jo vodijo komunisti, zaradi tega ni ,izdajalec’... Ne bomo nehali svariti slovensko javnost pred pogubnostjo tega dela, ki more prinesti slovenskemu narodu samo uničenje in pogubo. ... Človek se sprašuje: Čemu vse te žrtve? Mar bo vojna zaradi tega en sam dan prej končana? Mar bo na ta način okupatorska vojska res pregnana s slovenske zemlje? ... Ali ne vidite, da vsa ta sabotažna dejanja prinašajo našemu narodu samo škodo, samo uničevanje narodnega premoženja in nepotrebno ubijanje?... Zato ne more nihče, ki res ljubi svoj narod, odobravati tega, kar danes počenjajo komunisti pod krinko Osvobodilne fronte. Komur je usoda naroda resnično pri srcu, mora odkloniti in obsoditi početje partizanov, ki slovenskemu narodu ne more prinesti sreče in lepše bodočnosti, marveč samo gorje in uničenje! Kdor ima oči in dobro voljo mora, spregledati!« 8. »Slovenec«, 3. decembra 1943. 9. Proces proti Bitencu in soobt., Vrhovno sodišče LRS, K-l-48-22, zaslišanje Kreka Alojzija, str. 1. 10. »Slovenec«, 5. decembra 1943. Spominski članek za Danilom Capudrom. 11 Razprava proti dr. Köstlu Janku in soobt., okrožno sodišče v Ljubljani, Ko 526-45-23, zasliševanje Klemenčiča Alfonza. 12 Prav tam. 13 Proces proti Bitencu, zasliševanje Kreka Alojzija, str. 2. 14 »Slovenski poročevalec«, 5. decembra 1941, št. 29. 15 Kočevski proces, zaslišanje Laha Borisa 27. septembra 1943 pred PVS v Kočevju. 16 »Slovenski poročevalec«, 9. decembra 1941, št. 29. 17 Proces proti Bitencu, zaslišanje Kreka Alojzija, str. 4. 18 »Slovenec«, 3. dec. 1942. 19 Po podatkih L. D. Letak v Nar. in univ. knjižnici ima datum 7. XI. 1941. (Nadaljevanje sledi) Murska Sobota, 31. januarja 1952 »LJUDSKI GLAS« S ran 3 VESTI IZ OBMURSKIH KRAJEV KLO Slatina Radenci je začel boljše gospodariti Dočim je bilo delo Krajevnega ljudskega odbora Slatina Radenci do marca preteklega leta tako slabo, da ga Je bilo treba javno grajati, se je po tem času, ko so izvolili za predsednika tov. Jakoba Rihtariča znatno izboljšalo. Predsednik je s svojim delom pritegnil tudi ostale odbornike in krajevni odbor je začel zopet dobivati ugled. Tudi disciplina se je zboljšala, čeprav so še nekateri odborniki neopravičeno izostajali od sej in svoje delo zanemarjali. Gospodarstvo se je v vseh panogah izboljšalo, Dvignila se je živinoreja. Mesa ne manjka, čeravno cene živini še nihajo, V dohodkih so dosegli 23.000 din viška. Zaostanek v davkih je v prvi in drugi skupini malenkosten, v četrti skupini pa je popolnoma izterjan. Kmetje so posejali vse površine. Potrudili so se in pravočasno nabavili seme, čeravno so bile cene včasih neugodne. v Največjo dejavnost je pokazal Svet za komunalno in lokalno gospodarstvo, ki se je na rednih sejah posvetoval o izboljšanju gospodarstva v krajevnih podjetjih, Po zaslugi tega sveta so je stanje v krajevnih podjetjih, ki so izkazovala do marca lani samo izgubo, zelo popravilo. Tako izkazujejo naj lepše uspehe krajevna pekarna, nedavno ustanovljena klavnica, brivnica in kino, medtem ko sta čevljarska in krojaška delavnica še pasivni. Kljub prizadevanju posameznih članov Sveta pa se je še premalo storilo za izboljšanje krajevnih cest, V kraju sta tudi dve gostilni socialističnega zakupa, ki izkazujeta do novembra lanskega leta 160.000 dinarjev dobička. Zaradi povezave poročevalca za prosveto pri krajevnem ljudskem odboru z društvi in množičnimi organizacijami, se je zboljšalo tudi kulturnoprosvetno delo. Krajevni ljudski odbor Slatina Kadenci se trudi, da bi predal novoizvoljenemu povečanemu občinskemu odboru čiste račune. -ik. Protestna zborovanja proti zasedbi jugoslovanskega otoka na Muri Pred kratkim so se vršila številno obiskana protestna zborovanja proti neupravičeni zasedbi jugoslovanskega otoka na Muri. Zborovanj v Gor. Radgoni, Apačah in Radencih se je udeležila velika množica ljudi, ki so ogorčeno protestirali proti tej provokaciji madžarskih oblasti. Iz zborovanj so poslali protestne resolucije naslovljene Ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ. -jh. Pečarovci Delo OF v Pečarovcih zasledujejo z veliko pozornostjo vse sosednje vasi, ki bodo po novi združitvi povezane v eno občino. Saj je med njimi ena izmed najboljših organizacij, ki je v tekmovanju v čast obletnice OF prejela za svoje delo diplomo. Od svoje ustanovitve še ni pokazala omahovanja in je bila vseskozi delavna na vseh področjih. Bazna vprašanja vaškega, domačega življenja so reševali na svojih sestankih, včasih tudi v ostrih razpravah. Ljudje so se prepričali, da je najboljše delo v skupnem sodelovanju, zato so radi prihajali na take sestanke. Čeprav so se večkrat razšli brez sporazuma, so se sešli ponovno, da bi z vztrajno voljo odpravili nepravilnosti. Za pestrost življenja in razvedrilo je skrbela predvsem mladina. S pomočjo upravitelja tamkajšnje Sole so na domačem odru nastopili s kulturnimi sporedi. Uredili so tudi knjižnico v šoli; knjige pa kupili za denar zbran ob raznih prireditvah. Na njihovem odru pa so gostovala tudi sosednja kulturnoprosvetno društva kot Kajuh in druga. Tako so se ljudje prepričali, da se mladinske organizacije ne bore proti vsemu staremu, temveč le proti tistemu staremu, kar je bilo slabo. Dobre stvari pa mladina želi še naprej razvijati. Zato so se še mnogi, ki so prej stali ob strani in so neprijazno gledali na razmah fronte, pridružili. Tako so ob zaključku minulega leta zabeležili porast članov za 20 odst. Frontovci pa tudi pridno in z zanimanjem razpravljajo o volitvah občinskega odbora OF in so si že izbrali kandidate. S. P. Stroga kazen za zapeljevanje mladoletnikov Marija Kotar, srednja kmetica iz Kraljeve v radgonskem okraju je bila že od rane mladosti podvržena nemoralnemu življenju z zapeljevanjem mladoletnikov. Nedavno se je za svoja dejanja zapeljevanja 5 fantov od 12. do 13. leta starosti zagovarjala pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni-Pod težo dokazov je bila primorana priznati svoja dejanja, da je že izza svoje mladoletnosti od 17. leta naprej pa do 20, leta starosti v letih 1947 do 1950 zagrešila več kaznivih dejanj zoper dostojanstvo in moralo. Za svoja dejanja je bila obsojena na eno leto zapora. -jh. Ljutomerski kegljači so bili v Celju poraženi Kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v republiško ligo, ki je bilo. 4. januarja t. l. v Ljubljani na kegljiščih »Triglava« in »Slov. poročevalca«, so se udeležili tudi ljutomerski kegljači kot zmagovalci mariborske oblasti v mednarodnem slogu kegljanja. Nastopila je izbrana postava. Rezultati (+ za Ljutomer pozitivna razlika v kegljih, — negativna razlika!): Ljutomer: Kranj —42, »Triglav« Ljubljana : Ljutomer + 60, Ljutomer: »Ilirija« Ljubljana +102, »Slov. Poročevalec« Ljubljana : Ljutomer +168, Ljutomer : »Beton« Celje +289. Ljutomerčani so zasedli drugo mesto za Kranjem med nastopajočimi ekipami. Prepovedana „obrt" se ne obnese Okrajno sodišče v Murski Soboti je pred dnevi obsodilo Ludvika Bagarija, kmeta v obmejni vasici Gorici, na štiri leta strogega zapora in Josipa Trstenjaka na štiri leta in dva meseca strogega zapora, Kaznovana sta bila zaradi opravljanja nedovoljenega posla, , ko sta opravljala ljudi čez mejo v Avstrijo. To svoje delo sta opravljala že skoraj kot »obrt«. Ker ni bilo ljudi, ki bi jih mikalo pogledati čez mejo, jih je Trstenjak šel sam nabirat na Hrvaško in jih pošiljal k Bagariju, ki jih je spravljal čez mejo. Pri tem pa ota ljudi tudi dobro oskubila ra denar. Zahtevala sta toliko, kolikor sta predvidela, da dotičnik premore. Kadar pa je bil človek že pri meji, se jima v stiski ni mogel več upirati. Tako sta od štiričlanske skupine prejela 29.000 din. Ob drugi priliki je Trstenjak vtaknil v žep 10.000 din, Bagari pa od istih ljudi verjetno še več. Lansko leto julija pa je Bagari zaslužil še prašiča, ker je omogočil beg čez mejo Jožefu Brglezu in njegovi ženi. Končno pa sta prišla v roke pravice, ko je Trstenjak spet pripeljal dve žrtvi v Soboto in so jih prijeli, Sedaj bosta imela čas ugotavljati, da se prepovedana »obrt« ne obnese. 105 žena in mladink obiskuje kuharski tečaj Za kuharski tečaj, ki so ga organizirali v Ljutomeru na pobudo mestne sekcije žena, je izredno zanimanje med ženami in mladinkami. Sprva se je prijavilo 60 interesentk, prvi sestanki pri štedilniku pa so privabili tudi tiste žene, ki se ponavadi držijo le domačega ognjišča. Prostorna kuhinja v dijaškem domu ni mogla sprejeti 105 tečajnic, ki so zaradi tega dobile mesto v dveh skupinah: popoldne prihajajo mladinke, ob večerih pa starejše gospodinje. Tečaj vodi poznana kuharica tov. Pepca Učakar jeva s pomočjo treh članic sekcije žena. Tečajnice so same poskrbele za moko in druge potrebščine. Tečaj bo trajal 15 dni. Polastil se je drv v državnem gozdu Pred kratkim se je zagovarjal pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni delavec Anton Kovačič, doma iz Očeslavc, ki se je protipravno polastil 3 kub. metre drv v državnem gozdu in jih je na to prodal v Gornjo Radgono. Kovačič se je zagovarjal, da se je zmotil voznik pri nakladanju, a točnejša preiskava je dognala, da je Kovačič dejanje storil namenoma, dobro vedoč, da so drva državna last. Za to ga je sodišče obsodilo na 5 mesecev zapora. -jh. Pri popisu Živine ni hotel dati podatkov Nedavni popis živine je bil v radgonskem okraju uspešno zaključen, Krajevne popisne komisije so opravile svoje delo po večini pred postavljenim rokom. Med samim popisom so nekateri kmetovalci nasedali raznim sovražnim parolam, kot da ima popis namen obdavčitve, oddaje živine itd. Zato je bilo več primerov utaje živine, Karel Pukšič, srednji kmet iz Bengove 8, pa je bil celo tako predrzen, da popisni komisiji ni hotel dati sploh nobenih podatkov ter jo Je vkljub večkratnemu opominjanju na njegovo dolžnost odslovil. Za to dejanje bo Pukšič prejel zasluženo kazen. Mladoletnico sta napeljevali na tatvine Katarina Rakar in njena hčerka Lidija doma iz Drobtincev v Apaški kotlini, sta dalj časa napeljevali mladoletno 9 let staro Julko Pešl, da je kradla svoji materi Ani Pešl raznovrstno obleko in drobne predmete, kar je prenašala Katarini Rakar. Vrednost teh nakradenih predmetov je dosegla 80.000 din. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je na nedavni razpravi storilki, ki sta navajali 9-letno dekle na tatvine, obsodilo vsako na 5 mesecev zapora. -jh. Za prevaro s hranilno knjižico leto dni zapora Pred kratkim je bila pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni razprava zaradi nenavadne prevare s hranilno knjižico. Franč Knez, bivši poslovodja KZ iz Sovjaka, Je posedoval hranilno knjižico glasečo na svoje ime, ki je bila izstavljena v Poli in je bilo na to vloženih 50 dinarjev. Imetnik knjižice Knez pa si Je dal pri uslužbencu NB v Gornji Radgoni Jakobu Škerjancu vtisniti v hranilno knjižico tri bjanko pečate NB ter si je sam vpisal v knjigo hranilno vlogo 48.000 din. S to knjižico je pričel Knez dvigati denar na raznih poštah ter je dvignil skupno 4000 din. Po poročilih poštnih uradov so na Glavni pošti v Zagrebu ugotovili primanjkljaj 3950 din. Po skrbnih preiskavah in ugotovitvah se je izkazalo, da je denar dvigal navedeni Knez in kmalu so ga varnostni organi prijeli. Pred sodiščem je pod težo dokazov svoje dejanje priznal in bil obsojen poleg povračila škode še na eno leto zapora. Vsled nedostojnega vedenja in brutalnega nastopanja na obravnavi in po obravnavi je javni tožilec v Gornji Radgoni vložil priziv zaradi prenizke kazni. -jh. V nedeljo 20. Jan. t. l. so se srečali na kegljišču celjskega »Betona« s članom republiške lige: mariborskim »Železničarjem« in domačim »Kladivarjem«, Tekma je bila v ospredju celjske športne javnosti. Mnogi, ki so sprva napovedali zmago Ljutomera, so se razočarali. Zmagala sta njegova nasprotnika. Rezultati: »Železnlčar: Ljutomer 2084:2088, Ljutomer: »Kladivar« 2149:2175. Ljutomersko moštvo se je krepko držalo, vendar je spodrsnilo sicer rutiniranemu Steržaju in staremu »asu« Zavratniku, ki sta tokrat zapustila kegljišče z nenavadno nizkim številom tekmovalnih točk. 154 odlikovancev 20. januarja se Je v Apačah zbralo okrog 250 ljudi, večinoma borcev in političnih delavcev iz narodnoosvobodilne borbe ter nekaj članov množičnih organizacij, ki sedaj živijo in delajo v vaseh Apaške kotline. Zbrali so se na velikem svečanem zborovanju, na katerem so zaslužnim borcem in aktivistom podelili tudi odlikovanja. Svečanosti so se udeležili tudi sekretar OK KPS Radgona, sekretar OO ZB Radgona, tamkajšnji ljudski poslanec in predstavniki JLA. Podelili so 154 odlikovanj in sicer: Z Ordenom za hrabrost je bilo odlikovanih 10 borcev, z Medaljo za hrabrost 48, z Ordenom zasluge za narod III. stopnje 63 in z Medaljo zasluge za narod 33. Navzoči so z velikim navdušenjem spremljali podelitev odlikovanj. Ob zaključku pa so Centralnemu odboru ZB NOV Jugoslavije v Beogradu in Glavnemu odboru ZB NOV Slovenije v Ljubljani poslali resoluciji, v katerih pravijo: »Borci in borke NOV Apaške kotline s skrajne severne meje radgonskega okraja, zbrani na manifestativnem zborovanju dne 20. I. 1952 ob podelitvi odlikovanj borcem in političnim aktivistom kot priznanje za zasluge v narodnoosvobodilni borbi, vam pošiljamo borbene pozdrave. Spominjamo se časov, ko je tekla kri najboljših sinov naše domovine, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo... Zato vam obljubljamo, da ne bomo nikoli pozabili na krvavo preteklost in smo vsak čas pripravljeni braniti svojo domovino, pa naj si bo proti zunanjim ali notranjim sovražnikom. Vedno bomo trdno stali na braniku naše socialistične domovine FLRJ pod vodstvom naše Partije in maršala Tita. Za vsakega nekaj Zadnjič sem se po služil vlaka. Namenil sem se peljati v Maribor po milo za britje. Pravijo, da ga tam dobiš v vseh trgovinah — se razume, da le tam, kjer ga prodajajo — po 15 din kos. Zakaj bi še v Soboti plačal zanj 40 din? Če so naši ljudje dobri trgovci in se tako radi vozijo z vlakom, bom se še jaz. Saj tudi znam računati. Spotoma sem si v Ormožu želel malo oplakniti grlo. Nisem pijanec, saj še nikoli nisem prenočil v snegu. Takrat pa me je le premotilo — pa ne vino, temveč cena. V »kolodvorski restavraciji« sem naročil »špricer«. Zanj sem plačal 22 din. Ko pa sem opazil, da ostali gostje pijejo za 24 din iz enakih kozarcev čisto vino, sem si ga tudi jaz dal napolniti še enkrat s čistim vinom. Tako poceni pa se že splača piti. Saj je vino bilo le za malenkost dražje od slatine. »Hm, spet nove cene,« sem si dejal, »Kaj če so se tudi v Mariboru spremenile, pa z mojo milno trgovino in profitom ne bo nič.« Prodal sem vozno karto — našel sem dobrega kupca, da ni bilo treba dati provizije — in jo mahnil proti Tomažu. Spotoma me je pekla vest, ker nisem bil dosleden trgovec in sem opustil svoj načrt. Zato sem zavil k avtobusni garaži pri Tomažu, da bi se s šoferjem zmenil, kako priti v Maribor. Pred garažo so me počakale dekleta. Vsaj mislil sem, da me bodo vljudno sprejele. Ker pa je pravkar privozil tudi avtobus, se niso zmenile za mene, temveč le za šoferja in sprevodnika. Seveda, če bi jaz bil mlad ali bi se vozil v avtobusu, bi tudi več veljal. Slišal sem namreč, da se niso zanimale za vozni red, kakor jaz, temveč za »večerni program«. Ljudje pa so mi še pojasnili, da se taka predstava ponavlja malone vsak večer. Spotoma v bližini Sejancev me je pobaral neki mož: »Vi ste učen človek, če mnogo potujete. Povejte mi, če imam v Sejancih domovinsko pravico!« Naredil sem se važnega, da mu ne bi pokazal svojega neznanja v teh zadevah. »Seveda imate, če ste tu rojeni in če tu živite.« »Kaj pa, če sem tu rojen, pa ne živim tu?« Pa imate pač tu, kjer ste rojeni, ali tam, kjer živite: na obeh mestih ne mo- rete imeti.« »Kaj pa, če nimam nikjer?« »Ni mogoče.« »Pa je mogoče,« me je zavrnil, »Tako se je zgodilo fantu Francu Antoliču. Rodil se je v Sejancih pred 23 leti in tu živel. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil v Vuzenici. Sedaj pa rabi potrdilo o domovinski pravici. Pa ne more dobiti niti v Vuzenici niti v Sejancih, niti mu ne vedo povedati, kje naj išče.« Da mi ne bi kdo še očital, da samo ljudi obiram, vam povem še nekaj lepšega. Na letnem občnem zboru vinogradniške delovne zadruge v Vinskih vrhovih sem zvedel, da kljub slabi letini in pocenitvi vina znaša delovni dan zadružnikov 90 din. Začudil sem se, ker se mi je zdelo premalo. Ko pa sem slišal, da so pri težkem delu delavci zaslužili dva delovna dneva v enem dnevu in so lahko še normo prekoračili, pa sem ugotovil, da so zaslužili po 180, pa tudi po 200 din dnevno. Poleg tega pa so zadružniki prejeli še drva in vinske tropine. To pa ni malo. V Cezanjevcih sem se seznanil z njihovo »politiko«. Sicer to besedo ne bi smel uporabljati, ker se Cezanjevčani politike bojijo. Ker je ne razumejo, si v njej predstavljajo le slabosti. Za politiko pa smatrajo kratkomalo vse, kar ne razumejo. Zato so kmetijsko nadaljevalno šolo prišteli v politiko. Pa ne vsi, le vaški »politikanti«. Tem pa je le malo ljudi uspelo prepričati, da je šola škodljiva, ker je »politika«. Teže je z organizacijami in odbori. Tu pa strah pred politiko ima več besede. Zato je najlepše pozabiti, da si član te ali one organizacije ali društva. Tako menijo celo nekateri odborniki. Zato blagajnik OP že leto dni ni pobiral članarine. Tudi odbor RK se verjetno boji, da je Rdeči križ politika, zato mirno spi. In knjižnica — še v njej je opaziti, da je nekaterim ljubše pohajkovanje mladine v brezdelju kot splošna izobrazba; da le ni politike zraven. Zato knjižničar nima komu izposojati knjig, Če pa se cezanjevski možje — morda tudi žene — zberejo na občnem zboru ali letni skupščini — kar se morajo, ker »okraj« zahteva — pa se znajdejo pred težkim vprašanjem: Komu naprtiti odborniške dolžnosti? Jasno, da se jih boji vsakdo, kdor se boji politike. Zato jih je treba naprtiti nekomu za kazen, Ali pa takim, ki vedo mnogo govoriti (in zastopati svoje koristi). To se odraža v KDZ, kjer ne manjka razdiralnega, sebičnega dela. Seveda, če pa bi nekateri ljudje radi le molzli. Trgovino KZ pa nočejo prevzeti, čeprav je aktivna. Bojijo se, da bi ta lahko prispeval k utrjevanju KDZ. Tako politiko imajo v Cezanjevcih, pa čeprav nekateri trdijo, da to ni politika. Naj si bo, kar koli je že, Cezanjevčanom je v škodo. Zato bodo gotovo tudi v tej vasi kmalu zmagale tiste sile, ki bodo obračunale z vaškimi »politikanti«, oziroma kar rajši slišijo »antipolitikanti«. Proti Radomerščaku pa sta mi spotoma zaigrala godca »trompetar« in »»harmonikar«, da sem laže stopal. Tako hodita po vaseh voščit »Srečno novo leto!«, čeprav sta že precej kasna. Nič ne de, glavno da dobita denar in klobasice, menita. Pa tudi vina se ne branita. Drugače pa menijo ljudje: »Novo loto je že zdavnaj minulo, pust pa je še predaleč«, pravijo in ju odslovijo. Tega sem se tudi sam poslužil. Težav sto imamo, a zadovoljstvo samo eno! Nekaj podobnega sem že nekje slišal. Zato sem se na to spomnil takrat, ko mi je naročnik »Ljudskega glasa« v Hrastje-Moti potožil, da list sprejema neredno, S tem ga nisem hotel nevljudno zavrniti, temveč ga le navdušiti, da bi vztrajal. do ugodne, možne rešitve. Pravi, da mora svoj časopis, ki ga pošteno plačuje, iskati po vasi, ker ga pismonoša, pusti, kjer se mu zdi. V opravičilu pismonoši bodi rečeno, da ni dolžan (?) lista dostavljati na dom, ker je predaleč od vasi. Zato bi se bilo pametno pomeniti z njim, da bi list puščal vedno pri isti hiši, z dotičnim gospodarjem pa, da lista ne bi nikomur izposojal. Tako bi gotovo vsak naročnik najlaže in najhitreje prišel do svojega časopisa. In končno, zapadel je sneg. Čeprav nisem smučar, sem se ga razveselil. Saj bo tudi zemlji koristen, ko jo je pokril s svojo belo odejo, da bo lahko mirno počivala. V nedeljo pa ga je le »polomil«, ko je pretrgal toliko žic. Koliko škode in koliko dela je povzročil, Nekdo pa se je le tega razveselil in sicer telefonski aparati, ker bodo nekaj dni imeli počitek. Od odbora je mnogo odvisno Pri inventuri konec septembra, lanskega leta so v trgovini Kmetijske zadruge Tomaž ugotovili primanjkljaj 23.633 din. Zato je Okrajna zveza kmetijskih zadrug v Ljutomeru poslala svojega revizorja, ki je pregledal vse poslovanje od ustanovitve zadruge pa do dneva revizije. Poleg primanjkljaja je revizija ugotovila, da so vsi uslužbenci v trgovini prodajali razno blago po višjih cenah, kot so bile določene. Pralno milo so namesto po 280 din prodajali po 300 din, brivsko milo namesto po 800 so prodajali po 1000 din, kavo praženko namesto po 60 so prodajali po 80 pa tudi po 100 din. Trgovska pomočnica Krambergerjeva je pred revizorjem izjavila, da so blago prodajali tako, kakšen je bil človek in koliko je imel denarja. Zagrešili so še več podobnih stvari. Špekulirali so tudi s svinjskimi kožami. Prav lepe svinjske kože so plačevali kot drugovrstne, naprej pa jih prodali kot prvovrstne. Poslovodja je »kupil« le 32 prvovrstnih kož, Koteksu v Ljutomeru pa jih je »prodal« 76 kož. Razliko v ceni pa je spravil poslovodja na škodo prodajalcev. Še bolj nerazumljivo pa je, da je kljub temu nastal primanjkljaj, ko bi tako dviganje cen in nepo- šteno trgovanje moralo pokazati višek in še lep višek. Tudi kože niso redno izplačevali, saj so pri inventuri. ugotovili, da so dolgovali za prevzete kože 118.000 din. Ob ugotovitvi teh in podobnih pomanjkljivosti je revizija naročila upravnemu odboru, naj skrbi za zboljšanje poslovanja v trgovini. To naročilo Je stavila tudi v zapisnik. Upravni odbor pa bi to moral delati tudi brez naročila revizijske komisije, saj so ga člani prav zato izvolili. To pa je tudi za normalnega človeka razumljivo, da bi upravni odbor moral zastopati koristi vseh članov in ne dovoljevati nekaj uslužbencem, da kujejo lastne dobičke na račun članov. Dober odbor bi lahko mnogo naredil. Ponovni revizijski pregled pa je ugotovil, da upravni odbor ni naredil ničesar za izboljšanje poslovanja in za povračilo primanjkljaja. Kdo naj deli članom KZ Tomaž pravico, če si je sami ne vedo vzeti. OZKZ je storila svoje: pregledala je poslovanje in dala navodila. Člani pa bi morali poskrbeti, da bi se naročila revizijske komisije tudi izpolnila. To pravico imajo po zadružnih pravilih, Za izvajanje teh nalog pa so si izvolili odbor. Toda če odbor ne dela v korist članov ali Če sploh ne dela, kaj potem z njim? Bodo mar pustili, da jih bo zaradi slabega odbora nekdo izkoriščal? Ali pa bodo znali uveljaviti svojo pravico ter pomesti smetje iz svoje hiše. Gotovo se je težko sestati, če odbor ne skliče sestanka. Toda ali nimajo v vasi Fronte? Gotovo so vsi frontovci tudi člani KZ. Zato imajo možnost na frontnem sestanku obravnavati poslovanje KZ. Po potrebi pa zahtevati od zadružnega odbora, da skliče sestanek članov. Možnosti je mnogo, le poslužiti. se jih je treba; pa jih poslovodja iti pomočniki ne bodo mogli več izkoriščati. I. O. Cepljenje z BCG Svet za ljudsko zdravstvo M. Sobota obvešča vse starše in vse osebe do 25. leta starosti, da bo institut za TBC na Golniku izvedel v našem okraju ceplenje proti TBC. Z delom začne v drugi polovici februarja t.l. Cepljene bodo vse osebe do 25. leta starosti. Ker je naš okraj zelo ogrožen, je dolžnost vsakega posameznika, da prispeva svoj delež k izvedbi te akcije. Zato naj ne bo zaostankarjev, ker je to cepljenje po zakonu obvezno. O tem so obveščeni tudi KLO. Potek cepljenja bomo pravočasno objavili. OLO, Svet za ljudsko zdravstvo Murska Sobota Poravnajte zaostalo naročnino za Ljudski glas! Predplačujte se za Ljudski glas! Letna naročnina 300 din, mesečna 25 din. MALI OGLASI Za pismeno dajanje naslovov je priložiti v pismu 20 din v znamkah. Prodam: šrotar, kapacitete do 300 kg na uro, 3 sode od 300 do 400 litrov in 2 kub. metra jesenovine in brestovine. Pavel Šiftar, Puževci, p. Bodonci Prodam: kmečki voz, zidno opeko, plug in gnoj nično sesalko. Sprejmem v službo nad 14 let starega moškega k živini. Naslov v upravi lista. Žepni koledarček za leto 1952 še lahko dobiš v prodajalni časopisov (Zaplatič) v Murski Soboti za 3 dinarje! Soboški gasilci prire dijo v soboto, dne 2. februarja t. l. zvečer v pro storih „Z v e z d e“ VESELI VEČER s plesom, srečolovom in šaljivo pošto. Vsi prijatelji gasilstva vljudno vabljeni! Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 31. januarja 1952 Obisk v sobetinski zadrugi O naših kmečkih delovnih zadrugah smo že mnogo pisali. Gotovo pa bo naše bralce zanimalo, kako živijo in delajo zadružniki po drugih krajih. Saj kmečke delovne zadruge imamo v vsej državi. V mnogih okrajih jih je sorazmerno mnogo več kot pri nas. V žitorodnih okrajih Srbije je nad polovico — v nekaterih celo velika večina — kmetov v delovnih zadrugah. Da ne bi bilo treba iti predaleč, se ustavimo v Sobetincih, v ptujskem okraju. Tam imajo delovno zadrugo, ki je imela prav tako težak začetek, kot ga imajo skoraj vse zadruge. Kmetje so se združili, niso pa imeli potrebnih zgradb in strojev. Zadružnikom pa ni manjkalo dobre volje, da bi si ustvarili vse tisto, kar jim je manjkalo. Zato zadruga ni ostala brez uspehov. Življenje in delo v zadrugi vam prikažemo tako, kakor ga je pred kratkim opisal neki novinar, je zadrugo po nekaj letih drugič obiskal. V zadružni pisarni — tokrat v eni novozgrajenih zadružnih hiš — sta sedela za mizo resno zamišljen predsednik zadruge in podpredsednik. S svinčnikom sta začrtavala na karto zemljišč zadružne parcele in pripravljala predlog za arondacijo. Spet sem začel po stari navadi novinarsko zasliševanje. Vse bi rad zvedel v eni sapi. Toda tokrat sem imel res kaj zvedeti. Eno prvih vprašanj je bilo: Kaj ste zgradili doslej? »Kaj smo zgradili? Naj naštejem? Remizo za stroje, dolgo 75 metrov, ki je podkletena in gre v klet 12 vagonov krompirja, dve novi hiši, 3 silose, od katerih ima vsak 140 kubičnih metrov prostornine, menzo z 280 sedeži, dve skladišči s 316 kub metri prostornine, gradimo hlev za 50 glav goveje živine, adaptirali smo 3 goveje hleve, konjiški hlev, 3 svinjake, popolnoma smo opremili mizarsko delavnico, kovačijo, kolarnico...« Pustimo naštevanje, sem prodi, pojdimo si te stvari raje ogledat. Odšli smo prav tja, kjer sva pred leti stala s predsednikom in gledala v mislih bodočnost. Toda tu danes ni bila več prazna, požeta njiva. Velika bela stavba — zadružna remiza, zraven v grobem dograjen goveji hlev in nato trije veliki silosi. Bodočnost postaja sedanjost. Iz velikih silosov so pravkar nalagali na voz silažo. Daleč naokoli je prijetno zadišalo, kakor bi bilo vse polno rožičev. Slaščica za živino. Ti silosi imajo zanimivo zgodovino. Takole pripovedujejo. »Saj se še spominjaš kampanje za silose?« Kako bi se je ne, sem celo sam pisal o koristnosti silosov, ampak samo dva meseca, potem pa smo silose molče pokopali, kakor vse kampanjske stvari. Malce jedko sem se spomnil te, že nepregnane navade, toda tovariš je nadaljeval: »No, takrat so se vsi branili silosov kot hudič križa. Mi smo pa rekli: Postavite nam tri Zgradili so jih in nas stanejo vsi trije nekaj nad 60 tisočakov. Zdaj pa premisli, samo za streho enega silosa smo pred kratkim dali nad 50 tisočakov.« Nasmeh- nil se je. »Zasadili smo koruzo. Ko je bila lepo zelena, smo zapeljali vanjo s kosilnico. Kmetje iz drugih vasi so samo zmajevali z glavami. Pravili so, da smo znoreli. Mi smo pa 8 dni noč in dan polnili silose...« Medtem se nam je pridružil brigadir strojne brigade. Tudi on je eden prvih, ki so vstopili v zadrugo Pogledal je na uro. »Ob enih moram v Markovce, sem odgovoren za predvojaško vzgojo,« Takrat sem se mimogrede spomnil, da so mi pred leti pravili o dveh partizanih, komandirju in komisarju čete, ki sta člana sobetinške zadruge. Eden teh dveh je predsednik zadruge, drugi pa prav tale strojni brigadir. Popeljal nas je v svoj povojni štab — strojno remizo. Zamislite si široko dvorano, dolgo skoraj 50 metrov. V njej stoji stroj pri stroju. Štirje traktorji, tri mlatilnice, tri snopovezalke, stiskalnica za seno, štiri vprežne grablje, dva obračalnika, 4 konjske sejalnice, traktorske sejalnice, selektor in kaj vem kaj še vse. Zazdelo se mi je, kakor da sem na razstavi kmetijskih strojev. Ne da bi hotel, mi je ušlo: »Kje ste pa vse tole naravbali?« Nič mi ni zameril. »Praviš naravbali. Pravzaprav smo res naravbali. Kjerkoli smo zvedeli za kak stroj, ki je rjavel na dežju, smo Šli ponj in ga popravili. Nekaj smo kupili v inozemstvu, nekaj doma, pa se nam je nabralo.« Pokazal je na kup plugov in drugih priprav za obdelovanje zemlje. »Tole pa prodajamo. Kdor hoče, naj si to šaro kar naprti na ramo, pri nas je ne rabiamo več.« Če se spomnim nekaj nazaj, ko je imela zadruga samo dva para konj, se mi zdi tako govorjenje kar preveč predrzno. Toda res Je. V Sobetincih teh stvari ne potrebujejo več. Tisti časi so že za nami. »No, če te že zanima, imamo strojev za popolno strojno obdelavo 500 hektarov zemlje. Tudi mehanično delavnico imamo. Stroje in traktorje popravljamo sami, je ceneje.« Kaj naj človek reče k vsemu temu? Edino, kar je; veseliš se z njimi vred. Ko smo si malo kasneje ogledovali živahno vrvenje pri gradnji novega govejega hleva, sem se mimogrede spomnil besed iz zapisnika upravnega odbora delovne zadruge na Cvenu. Takole nekako piše tam: »Upravni odbor ugotavlja, da je pokazala praksa, da se skupna reja goveje živine ne obnese, kar dokazuje predvsem to, da so bile krave pred združitvijo lepše. Zaradi tega sklene, da se vrnejo v oskrbo posameznikom«. Zal mi je, da nisem prepisal teh stavkov iz zapisnika seje dobesedno. Ko sem o tej svojevrstni ugotovitivi pripovedoval sobetinskim zadružnikom, mi skoraj niso verjeli. Dvanajsta ura je že minila. Povabili so nas na kosilo v zadružno menzo. Aha, skupni kotel, bo morda pomislil kak večni črnogled. Prava pravcata menza, kjer kuhajo le kosilo za tiste seveda, ki sl raje prihranijo čas, ki bi ga izgubili s kuhanjem doma. V menzi se hrani nekaj nad polovico zadružnikov. Treba je reči, da bi se s kosilom pohvalil tudi marsikak razvajenec. Najprej nekakšna omaka, v kateri so plavali precejšnji koščki prašička, zvrhan krožnik lepo pripravljenega krompirja in dobršen kos jabolčnega zavitka. Vse skupaj 15 din za zadružnike, za nas goste pa 30 din. Za lačne želodce pa se dobi še dodatek. Kje je načelo rentabilnosti, boste rekli? No, s to stvarjo pa so naredili nekak kompromis. Krompir računa zadruga menzi po proizvodnni ceni,ki je 2 din kilogram, podobno pa je tudi z drugimi stvarmi Vrnili smo se v zadružno pisarno. Tu so nam pokazali podatki tale napredek zadruge. Leta 1947 49 ha orne zemlje, letos 174 ha, leta 1947 tri glave goveje živine, letos 84 glav, takrat 7 družin, letos 26 družin, takrat samo del Sobetincev, letos skoraj tri vasi, itd. In vrednost delovnega dne? Ta neprestano hiti navzgor. Leta 1948 so dobili zadružniki za delovni dan 79 din, leta 1949 86 din, lani 153 din, letos pa bo znašal delovni dan 250 din. Toda, da ne bo nesporazuma, toliko znaša delovni dan samo v denarju in bonih. V to vsoto ni všteta vrednost pridelkov, ki so jih zadružniki dobili od zadruge, niti ne dohodki zadružnikov z ohišnic. Kar lepo je slišati, ko knjigo-vodkinja pove, da je zadruga pridelala 33 vagonov krompirja in da so ga dali na trg 26 vagonov, ostalo pa bo za seme in prašičjo krmo. »Kolikšen bi bil letos zaslužek, če nam ne bi toča uničila vseh žit. Nič manj kot 37 ha žitaric smo morali pokositi. Prava sreča, da smo imeli žito vsaj delno zavarovano,« pripovedujejo zadružniki. »Kaj pa gospodarnostni račun?« sem še povprašal. »Ne bo pretežko — meni predsednik — osnovo imamo izdelano. Zdaj, ko bo manj dela, pa se bomo usedli za nekaj dni vsi zadružniki in temeljiteje prerešetali vse stvari okoli računa. Potem pa ga bomo začeli postopno uvajati. Poslovil sem se in spet kot pred tremi leti premišljeval o bodočnosti sobetinskih zadružnikov. Izvršili bodo arondacijo, v zadrugo bodo vstopali novi zadružniki. Kdo bo zmagal, danes ni več vprašanje. Zadružniki v Sobetincih so zgradili precej stavb, dosegli pa so prav tako velike uspehe pri graditvi sebe, prt graditvi socialističnega zadružnika. Čeprav imajo sem ter tja tudi po kako slabost, toda uspehi so tu in jih nihče ne mone zanikati. pustna MAŠKERADA v Murski Soboti ni več skrivnost Živali zebe Vsak rejec mora skrbeti, da živali niso na mrzlem. Na mrzlo vreme se mora pripraviti pravočasno jeseni, ko pripravlja živali za prezimovanje in zimska bivališča zanje. Če pa kak rejec vendarle ni storil vsega potrebnega, tedaj je nujno, da pohiti takrat, ko pritisne mraz. Poglejmo, če so stekla v oknih cela. Če niso, tedaj moramo okna popraviti. Ako nimamo pri roki stekla, bomo namesto šipe vstaviti desko ali lepenko ali pa bomo odprtino zadelali s krpami. Ugodno to ni, zlasti če s tem omejimo dostop svetlobe. Vendar je v hudem mrazu najvažnejše, da preprečimo dostop mraza vsaj takrat, ko najbolj pritisne, da živali zavarujemo pred hudim mrazom. Prepih v živalskih bivališčih je za žival vedno kvaren. Posebno je nevaren v času mraza. Mrzel prepih je naravnost strupen. Urediti moramo potrebno, da se vrata dobro zapirajo. Koristno je, če vrata tudi opažimo s slamnatim opažem, da mraz ne more uhajati skozi tanki les ali špranje in reže na vratih. V najhujšem mrazu opazimo s slamo tudi okna. Ko mine najhujši mraz, opaž odstranimo. Pri tem moramo pazili, da se v živalskih bivališčih vendarle izmenjuje zrak toliko, da ne postanejo zatohla in da živali dan za dnem ne vdihavajo slabega zraka, zaradi česar slabe in tudi obolevajo. Mraz težko prenašajo vse živali. Nekatere pa ga prenašalo Izrazito slabo. Koze so n. pr. za mraz zelo občutljive. Kunci so za mraz domala neobčutljivi. Prehudemu mrazu pa jih vseeno ne izpostavljajmo. Vsaj dolgo ne. Znano je, da pitanje prašiča slabo uspeva, če ni prašič v toplem in suhem svinjaku. Zelo slabo se v mrazu počutijo kokoši. Prva posledica mraza je, da kokoši ne neso. Če so kokoši dobro operjene, jim mraz ni posebno nevaren, le nesnost prestane. Nevaren pa je mraz za kokoši, ki imajo veliko režo. Predvsem so občutljivi za mraz petelini, ki imajo vedno večjo režo nego kokoši. Leghornski petelin ima tako ogromno režo in podbradek, da je ponoči ne spravi pod peruti in mu zato zmrzne, čim pade toplota malo globlje pod ničlo. Poleg živali moramo pred mrazom zavarovati tudi posodo za krmo in vodo. Krmo mraz kvari ali jo celo uniči. Namrzla krma je za žival strupena. Posodo za vodo mraz uniči, ker jo led razganja. Zato je prav, da dajemo kokošim pozimi piti simo opoldne in pozno popoldne za kako uro in nato napajalnika shranimo na toplem prostoru. Kdor čez noč pušča napajalnike na mrazu, bo kmalu brez njih. Čim bolj so živali zdrave in jih zadosti krmimo, tem bolj so odporne zoper mraz. Bolehne ali slabo krmljene živali so neodporne in jih zebe prej ter bolj nego zdrave, močne in odporne živali. Zato varujemo živali pred mrazom in posledicami ta- ko, da skrbimo za njihovo zdravje in dobro hrano. Sploh moramo v mrazu skrbeti za boljšo, izdatnejšo krmo. Takrat dajemo živalim več škrobove hrane, ki ogreva telo. Koruzo s pridom uporabljamo v ta namen ne samo pri kokoših, temveč tudi pri kuncih, kozah in pri mnogih drugih živalih. S. J. ŠPORT Ljutomerski kasači V januarju Je bilo v prostorih restavracije »Triglav« v Ljutomeru občni zbor kluba za konjski šport, katerega se je udeležilo rekordno število članov, med njimi tudi zastopniki ljudske oblasti in gostje sosednjega kluba iz Radgone. O delu kluba je poročal predsednik tov. Mirko Rajh. Posnemamo nekaj misli iz njegovega poročila: Mišljenja, ki se pojavljajo pri nekaterih ljudeh, da bo konj spričo mehanizacije našega kmetijstva odigral svojo vlogo, so v osnovi napačna. Kakor doslej, bo naloga konjerejske zadruge na Cvenu in Kluba za konjski šport v Ljutomeru, da skrbita za izborne plemenjake, ki bodo s svojimi lastnostmi prekašali ostale pasme domačih konj, sčasoma pa si utrli pot v druge republike in tuje države. Ugotovil je, da so za konjerejo, posebno pa za rejo kasačev, premalo skrbeli. Oviralo jih je predvsem pomanjkanje krme, zlasti močnih krmil, v sušnih letih. Pomanjkljivo krmljenje kasačev je vplivalo na njihovo kondicijo in zdržljivost, hkrati pa tudi na tekmovalne rezultate, dosežene na domačih in zveznih dirkališčih. Klub, ki je našel razumevanje za konjski šport pri oblastnih organih in prebivalstvu, je organiziral lani na cvenskem dirkališču štiri večje prireditve. Ljutomerski kasači pa so uspešno nastopili v Št. Jerneju, na Krškem, v Kranju, Mariboru, pri Sv. Lenartu in na zveznem dirkališču v Beogradu. Poleg množične udeležbe članov na vseh večjih tekmovanjih (v Beograd je šlo 52 članov!), je klub izdatno podprl republiško Zvezo pri organizaciji republiškega kasaškega treninga na Cvenu, ki ga je vodil poznani trener Drago Hafner iz Zagreba. Uredil je dirkalno stezo in hleve, ustanovil menzo itd. ter iz svojih sredstev prispeval nad 30.000 din. Gradnja novega hipodroma v Ljutomeru je lani kljub različnim težavam vidno napredo- vala; izravnali so progo, navozili nanjo nad 1000 kub. metrov gramoza, vložili odtočne cevi, očistili kanale in jarke, posekali grmičevje itd. Klub je za dosedanja gradbena dela investiral iz svoje blagajne nad 380.000 din. Lanski društveni dohodki niso krili potrebnih izdatkov, vendar bo klub s kreditom republiške zveze in z zneskom izterjanih dolgov zlezel na zeleno vejo. V razpravi so člani sprejeli letošnji koledar prireditev, ki predvideva organizacijo spomladanskega crossa in spomladanskih, poletnih ter jesenskih dirk na cvenskem dirkališču. Dirkači so izrazili zaskrbljenost zaradi visokih železniških tarif, ki jim praktično onemogočajo udeležbo na tekmovanjih v republiki, izvzemši kraje v bližnji okolici. Novemu odboru so naročili, da na merodajnem mestu izposluje vozne olajšave, ki so v navadi pri drugih športnih organizacijah. Udeleženci lanskega tekmovanja na Krškem so kritizirali pristranost tamkajšnje ocenjevalne komisije, ki je s svojim ravnanjem oškodovala gostujoče tekmovalce, in predlagali, da pošlje klub na bodoča tekmovanja svojega delegata, ki naj bi zastopal v ocenjevalni komisiji koristi domačega moštva. Tov. Skuhala je govoril o važnosti nege in krmljenja kasačev in opozoril zbor na pomanjkanje ovsa, ki sicer leži v skladiščih, vendar je tako drag, da si ga rejci ne morejo privoščiti. Zbor je sklenil, da je treba zadevo s cenami ovsa urediti e krajevnimi oblastmi in jih zaprositi za denarno pomoč, kajti gradbena dela na novem dirkališču, ki bo velika pridobitev za mesto in okolico, bo po približnih cenitvah terjala še nad pol milijona din izdatkov, ki jih klub navzlic varčnosti ne bo zmogel. Potrkali bodo na vrata »športne stave«. Med razpravo je bilo govora o registraciji kasačev in jahalnih konj, ker se pod imenom »kasača« skriva mnogo drugopasemskih konj. Registracija naj zaščiti kasača. Zbor je pohvalil marljive člane kluba Franca Kranjca, Silvo Pevčevo, Vlada Porekarja, Jakoba Vaupotiča, trenerja Hafnerja in bližnje ustanove, ki so aktivno podprle klub ter izvolil novi upravni odbor z dosedanjim predsednikom Rajhom na čelu ter revizorski odbor in delegate za bližnjo republiško skupščino konjskih športnikov. GRIČKI VANC: 5 BRATOVA KRI Niti mati ni mogla prikriti svoje zaskrbljenosti, kar se ji je odražalo na obrazu in čutilo v besedah. Le oče se je delal najbolj ravnodušnega, čeprav mu ni bilo vseeno, kako se bo zadeva nadaljevala in kako končala. Z raznimi šalami pa je hotel skrb pregnati ali vsaj za nekaj časa pozabiti na njo. Le Marica je bila brezskrbna, ker se ji Je zdelo, da bo Jože vse to lahko rešil brez težav. Bila je vesela, da je ni nihče svaril, naj ne govori toliko. Saj bi gotovo večkrat zavladal mučen molk, če Marica ne bi toliko čebljala. IV. »Anica, Anica!« je zadonel ženski glas iz kuhinje. »Že grem,« je odgovorilo brhko dekle v sobi. Bila je še mlada, saj je imela komaj 20 let. Oblečena je bila v preprosto, a vendar čisto in toplo obleko, ker je zunaj bil mraz. Sicer pa se njena obleka ni mnogo razlikovala od vsakdanje obleke deklet v bližnjem mestecu. Po obleki je bilo sploh težko ločiti vaške prebivalce teh krajev od mestnih. Posebno ob nedeljah. Ob delavnikih pa so vaščani bili oblečeni v odgrnjene, zakrpane, včasih tudi raztrgane obleke. Anica je imela pisan predpasnik krojen podobno kot beli predpasniki gospodinjskih pomočnic v mestu. Kite je imela zavezane pod rdečepisano ruto. Stala je ob oknu, ker se je že mračilo, in brala neko pismo. Bila je nejevoljna Kdo ve, ali zaradi tega, ker jo je nekdo motil pri branju pisma ali zaradi vesti, ki jih je brala v pismu? »Anica, Anica!« jo je ponovno zmotil ženski glas iz kuhinje. Hitro je zvila pismo in ga vtaknila v žep na notranji strani predpasnika ter stekla v kuhinjo. »Kje pa hodiš ali kaj delaš?« se je jezila mati, ki je mesila testo. »Saj ne morem vsega naenkrat,« ji je nejevoljno odgovorila hči »Hitro mi prinesi sladko mleko!« Ji je velela mati »To moram zamesiti z mlekom, da bo boljše. Stopi no, stopi! Ne vleci se tako kot megla!« se je hudovala mati. »Saj že grem,« je odgovorila Anica, a se je obračala, kot da bi nekaj iskala ali ugibala. »Glej jo, glej, kako se drži! Mar vse to pripravljamo za mene? Se mar jaz možim ali ti?« se je mati bolj šalila kot jezila, da bi jo spravila v dobro voljo. »Saj sem vam rekla, da se ne bom omožila.« jo je zavrnila hči z ostrim, vendar se je zdelo, oklevajočim glasom. »Stopi no, stopi po mleko in se nič ne cmeri! Tudi meni je bilo neprijetno, ko sem se možila. Pa mora tako biti.« Zadnje besede so zvenele skoraj kot vzdihljaj. Sreča, da jih Anica ni slišala, ker je že odšla. Ko se je vrnila z mlekom, je mati nadaljevala s trdnejšim glasom: »Pa vse to kmalu mine. Boš videla, kako boš še vesela in nama z očetom zahvalna, ker sva tako poskrbela zate.« Trenutek je pomolčala, kakor da išče lepih besed, potem pa je hitro pristavila: »Takega ženina, kot je Čukov Martin, bi res težko dobila...« »Rekla sem vam, da ga ne maram,« se je razjezila Anica Skoraj na jok ji je šlo, nekaj iz jeze, nekaj iz žalosti. Zakaj ji mati toliko prigovarja? Če njene besede, njeni ugovori nič ne pomagajo, bi mati naj vsaj rekla, tako je in amen, ter ne bi bilo treba o tem toliko govoriti. Čim več ji je mati govorila in ji dokazovala, da bo za njo tako najbolje, tem huje ji je bilo in tem večji odpor je čutila. »Glej jo norico! Kaj pa bi ti lahko nudil Korenčkov Jože? Ker doma ni imel kaj žreti je moral iti v tujino s trebuhom za kruhom. Bi se mar tudi ti potepala z njim po svetu? Martin pa ti bo lahko nudil vse kar ti bo srce poželelo,« ji je strpljivo razlagala mati. »Ne maram nič, od Martina čisto nič! Ne maram tega, kar prisluži z goljufijami pri prekupčevanju!« se je upirala hči »Glej jo, glej! Mar denar ni denar, pa če ga zaslužiš kakor koli? Če ga ne bi on, bi ga nekdo drugi...« »Ne maram Martina!« je trmasto vztrajala hči. »Če se poročim, si želim poštenega moža.« »Mar Martin ni dovolj pošten za tebe?« »Ne maram takega, o katerem ljudje toliko govore in pripovedujejo. Če zasluži, tudi zapravi: po gostilnah hodi in z ženskami zapravlja denar.« »To je le obrekovanje,« jo je zavrnila mati. »Dekleta so ti nevoščljive zaradi tvoje sreče, ker boš dobila takega moža, zato bi te rade odvrnile od njega. Ti norica pa jih poslušaš in jim verjameš. Kako se ti lahko smejejo!« Anici so zmanjkali ugovori. Vendar se ni hotela vdati in materi priznati, da je prav povedala. Zato je rekla, kar je slišala od ljudi: »Tega Cuka da bi vzela, ki je podoben pravemu čuku?« »Kaj se drzneš govoriti?!« se je razjezila mati. »Čeprav je deset let starejši od tebe, je za te še predober. Zato ti rečem, niti besedice več; zvečer pa se pripravi, kot se spodobi, da ne boš delala sramote sebi in meni, ko te pride snubiti« Vsa skrušena se je Anica zatekla v sobo. Ko je bila sama. so ji iz oči privrele vroče in debele solze in je zaihtela. »Jože, Jože, zakaj se nisi že vrnil, če namaravaš priti?! Zakaj odlašaš tako dolgo?! Lju- bim te, tako vroče te ljubimi Vendar ne vem, če bom vzdržala ta večer. Toda če bom prelomila svojo besedo, je ne bom po svoji krivdi. Zakaj ne prideš? Jaz se staršem ne morem dalje upirati. Moja volja je izmučena od neprestanih borb. Izpolniti bom morala voljo svojih staršev, čeprav vem, da zaradi tega ne bom nikoli srečna. Jože, ali me še sploh ljubiš ali si me prepustil moji usodi? ...« Tudi materi so se zalesketale solze v očeh, ko je hči odšla iz kuhinje. Pa se ni smela predajati sentimentalnosti, ne, zaradi svojega moža ne. Mati jo je spet poklicala. Z žepnim robcem si je z lic utrla sledove solz. Zdelo se ji je, da ji je jok pomagal. Prevzela jo je neka navidezna, trenutna pomirjenost. Brez odpora se je vdala v usodo. V. Ko se je zmračilo, je iz kuhinje prijetno dišalo. Čukov Martin je namreč prejšnji večer povedal, da bo ta večer prišel zasnubit Anico. Stari Sršen. Aničin oče, je bil s to odločitvijo zadovoljen, češ da bo tako pri hiši vsaj prej mir. Da bi se pred bodočim zetom bolje postavili, je gospodinja pripravljala okusen in obilen prigrizek Prijeten vonj se je širil celo v vezo in udarjal v nos. Gospodar je bil sam v sobi. Anica se je izogibala očeta, zato ni hotela več v sobo. Otroci pa so bili v zadnji sobi. Anica pa je imela tudi mnogo opravka v kuhinji, kjer je morala pomagati materi. Tudi prašiče je zvečer morala nakrmiti. Sršen je kadil cigaro in zadovoljno, od veselja celo nestrpno, stopal po sobi. S časom je postajal še nestrpnejši. Otresal je pepel s cigare in pogledoval na uro. »Pa smo le dočakali,« se je tolažil, hoteč tako pregnati nestrpnost, ker snubcev tako dolgo ni bilo. Sicer še je komaj zmračilo, pa je želel, da bi prišli čim prej. Nemir mu je vzbujal Aničin odpor, zato je želel čim prej urediti. Sele ko je začel sanjati o svoji moči, se je nemir umikal. Vsedel se je za mizo pogrnjeno z belim prtom in s prsti bobnal po njej. S Čukovim Martinom je prišel stric Matija. Ko ga je Martin predstavil, mu je Sršen zadovoljno stisnil desnico. »Veseli me, da vas spoznam kot svojega bodočega sorodnika in strica moje hčerke!« se je smejal. Ker je Matija stanoval v tretji vasi od Podbrega, se doslej nista poznala. Gotovo sta se že kdaj srečala, kakor sta ugotavljala, pa se nista zmenila drug za drugega. »Tudi mene veseli spoznati spoštovanega Sršena, ki ima hčerko, katere glas gre v tretjo vas,« se je dobrikal Matija. »In mene veseli, da imate takega sinovca, da lahko naredimo zakonsko kupčijo,« mu je odgovoril Sršen. (Nadaljevanje sledi)