PREDSTAVITVE I 63 Dr. Špela Bregač I Zavod RS za šolstvo Tudi drugače se da S pomin je sila čudna reč. Luknjičav, na njegovem situ pa ostajajo zanimive reči. Zadnjič je beseda znova nanesla na nadarjene. Na učence, ki znajo razviti sposobnost učiti se, učenje organizirati, pri njem vztrajati in upravljati s časom in informacijami, ki jih imajo. O učencih, ki si znajo postavljati cilje, pri njih vztra- jajo, znajo spremljati svoje rezultate in na njihovi podlagi spreminjati svoje ravnanje. V svoji dolgoletni praksi sem imela možnost srečati nekaj takih dijakov. Resnično izjemnih in sem jim bila v času šo- lanja lahko mentor v najžlahtnejšem pomenu besede: méntor -ja m (e – . ) kdor z nasveti, pojasnili usmerja, vodi mladega, neizkušenega človeka; vodja, svetovalec Robert Petan je bil dijak, ki se je na Ekonomsko šolo Novo mesto prešolal v smer medijski tehnik s sosednje gostinske šole. V razredu je bilo nekaj izjemnih dijakov. Tako in druga- če. Med njimi tudi dva avtista. Ker je bil razred prava mavrica, sem o pouku v njem razmišljala še več. Za vse dijake je bilo treba ustvariti spodbudno učno okolje, ki bi vsakemu posa- mezniku nudilo čim bolj učinkovito učenje glede na njegove zmožnosti in interese, skrbeti je bilo treba, da se dijaki ne bi dolgočasili, da bi kdo izmed njih ne bil socialno izključen. Robert se je že na začetku aktivno vključil v življenje šole in izven nje, sodeloval je na vseh šolskih prireditvah in teh ni bilo malo. Zato ga skoraj ni bilo pri pouku. Dogovorov se je držal, včasih pa je preprosto zmanjkalo časa … In ko sva bila dogovorjena, da bo prišel, da bom lahko ovredno- tila njegovo znanje, ga ni bilo. Ni me skrbelo, a ocene sem morala pridobiti. Saj vsi poznamo pravilnike … Pa sva se dogovorila za nov datum. In Roberta znova ni bilo. Nasled- njič me je na vratih kabineta čakala milozvočna pesem s po- jasnilom in opravičilom. Kaj je lepšega, kot dijakovo ustvarjalnost spodbujati, ob tem pa nenehno sporočati, da učitelj verjame v njegove sposob- nosti in obvladovanje učne snovi. Kajti učiteljeva vloga je tudi pomagati učencem, da se naučijo uravnavati lastno ve- denje, jih naučiti strategij učenja tako, da jim, povezano z učno snovjo, razloži in pokaže uspešne kognitivne in meta- kognitivne strategije in strategije reševanja problemov. Vsak učitelj s svojim vedenjem vpliva na učence, ko jih pohvali, ko jih spodbuja, jim da ustrezno povratno informacijo o us- pešnosti učenja, oblikuje pozitivno učno klimo v razredu, hkrati pa jim dopušča delati napake in daje možnost, da se iz njih učenci česa naučijo. Dr. Anton Trstenjak je v Psihologiji ustvarjalnosti zapisal, da »če mali narod ni ustvarjalen, izgine / …/ zato je skrb za nadarjene še pomembnejša …«, a ustvarjalnosti pri di- jakih ne more razvijati učitelj, ki učencem ne omogoča, da govorijo, mislijo in delajo, pa se ob tem ne bojijo dela- ti tudi napak; učitelj, ki zna v šolsko delo smiselno vplesti izmenjevanje obdobij dela in sprostitve, spodbujati humor, spodbujati spraševanje učencev in izražanje idej, ki zna ustvariti provokativne situacije, ki od učencev zahtevajo ustvarjalne odzive. Učitelj, ki zna spodbujati in biti strpen do drugačnega, novega in neobičajnega, ki omogoča učenje raziskovalnih strategij, tehnik za razvijanje idej … Robert je (bil) umetniško in jezikovno nadarjen dijak. Bil je učno uspešen, imel je poglobljeno in široko znanje, bogato besedišče, domišljijo in smisel za humor. Bil je samostojen, neodvisen, s smislom za organizacijo, vodenje in vplivanje, imel je izrazit občutek za pravičnost in nekonformizen, em- patijo. Jezik mu je tekel kot namazan, bil je odličen impro- vizator, sposoben je bil zaznati nianse v tonih. Nenazadnje je igral številne inštrumente. Vemo, da se učenci učijo, če so motivirani. To velja upošte- vati tudi pri nadarjenih, zato sem Robertu pustila hojo med kurikularnimi zahtevami slovenščine in določeno mero svobode, pri čemer je imel možnost izbire, izražanja želja, svojih ciljev in (kritičnega) pogleda na tvarino. Zanj sem sestavljala kompleksne interdisciplinarne naloge odprtega tipa, ki so bile tudi zame izziv. Spodbujala sem njegovo spo- sobnost kreativnega pisanja, on in dijaki v razredu so dobili osrednje mesto pri pouku, postali so samostojni raziskoval- ci znanja, ki pa ga je bilo treba tudi ovrednotiti. Kriterijsko pojmovanje znanja in učenja, ki ima formativno vlogo, temelji na spremljanju znanja učencev. V ospredju so I 64 Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIV I 2021 Robert je drugo pesem naslovil s Proti zidavi cerkva. Ogle- date si jo lahko na povezavi https://www.youtube.com/wa- tch?v=vx5jA76TGzc, spodaj pa je prepis. Proti zidavi cerkva Lep čas nazaj, 1557 se je pisalo, med pobožne bralce Trubarja knjiga je prišla. In od čisto vseh besedil tam not se najbolj je šušljalo o tistem z naslovom Proti zidavi cerkva. Sam mislim, da je kriva brezčasnost besedila, saj si živo lahk predstavljam dogodke tistih dni, ker se družba od takrat ni prav kaj dosti spremenila. In na svetu sploh ne najdem bolj smešnih bitij od ljudi. Besedilo govori o neki ženski, ki trdila je, da sveti Sebastjan in Rok v sanjah se prikaže ji z zahtevo, da ena cerkev njima v čast bi se zgradila in da živali in ljudje umrejo, če se cerkev ne zgradi. Noben duhovnik tistga časa se temu ni nič branu, kljub temu da ženskam so takrat verjeli v skrajni sili. Saj ena cerkev več pomeni enkrat več faranov, ki prav pridno in ponižno bodo malho jim polnili. Ampak meni se v vsem tu zdi izjemno duhov(n)ito, da kot razpoloženje niha ženska kredibilnost. Če je sanjala kapelco, to drži zdaj kot pribito, če pa toča je udarla, grmade kuj prevert nosilnost. Trubar bil je skeptičen, se ni mu zdelo prav, da bi bla stvar infrastrukture, kolkrat boš kej k maši šel in ker tej ženski, kot vsaki je verjel samo na pol, ji potlej je poslal vikarja domov. Je vikar kmal tut sam porajtu, da to ne drži vode, ko pršu ženski je u bajto in jo uprašu, če še ve, kako izgledala svetnika sta, ko sta se ji utrnila. Je rekla črna. In jok brate, test pogrnila. Sicer si je premislila, ampak ni blo kej nardit. Po principu - če ni črno, je pa belo, res ne gre cerkve zgradit - ali pač? Da ne boste mislili, da je blo kej drgač. kriteriji uspeha, ki izhajajo iz učnih ciljev in opredeljujejo pričakovano kakovost znanja, pri čemer spremljamo vse- binsko, procesno in odnosno znanje, prvi dve vrsti znanja tudi vrednotimo. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na povratno informacijo. Učenca učitelju, učitelja učencu, učenca učencu, učitelja staršem … Pri načrtovanju formativnega spremljanja in vrednotenja moramo biti pozorni na več dejavnikov: • učencem morajo biti nameni učenja jasni, iz teh izhajajo tudi kriteriji uspešnosti. Učenci naj bodo pri načrtovanju učenja in kriterijev uspešnosti soudeleženi. • Načrtovati je treba take aktivnosti, ki omogočajo, da učenci postanejo drug drugemu vir učenja in omogo- čajo dokaze o učenju. • Povratna informacija mora biti pravočasna, jasna, pri- merna in omogočati napredovanje učencev. • Učence je treba navajati, da del odgovornosti za lastno učenje prevzamejo na se. Ko sva se z Robertom lotila dela, sem ga najprej vprašala, katero temo iz nabora književnih tem za poklicno maturo želi izbrati. Odločil se je za Trubarjevo Proti zidavi cerkva in primerjavo med romantiko in realizmom. Robert je na vprašanje o tem, kaj o snovi že ve, tekoče od- govarjal, presenetilo ga je vprašanje o veščinah, o katerih ni razmišljal. Vprašanje je takrat ostalo neodgovorjeno. Namene učenja in kriterije uspešnosti sva razširila preko okvirov gole snovi in jih zapisala v obliki trditev, pričakova- ni dosežki so temeljili na znanju, razumevanju dogodkov, pojavov, aktualizaciji in razvijanju spretnosti in veščin. O načrtovanju strategij učenja nisva spregovorila, navse- zadnje sem mu povsem zaupala. Robert je bil samostojen, zagnan, imel je cilj. T udi o zbiranju dokazov nisva govorila. Pustila sem mu, da se sam odloči, kakšen dokaz o učen- ju mi bo ponudil. Vedel je, da moram v izdelku prepoznati vse taksonomske ravni znanja, da sem mu za kakršna koli vprašanja vedno na voljo. Ker je imel kriterije uspešnosti razdelane, mu je bila omogočena tudi samoevalvacija. Priznati moram, da sem z nestrpnostjo pričakovala njegov izdelek. Čakala sem, da me bo prišel kaj vprašat … In dočakala. Najprej pesem z naslovom Sonet, ki to ni čisto z akrostihom Rad bi pozitivno oceno pri slovenščini. Ogleda- te in poslušate ga lahko na povezavi https://www.youtube. com/watch?v=7NEcDm1NEiU. PREDSTAVITVE I 65 Ko se razvedlo je, da če si ženska in rada klepetaš, ti znajo cerkvico postavt kje bliz, da nimaš daleč k maš, se je še ena opogumla, ni z besedam šparala. Prejšnji bla podobna kura, sam da še b ima pred a. Ironično, da njej se pa devica prikazuje in to ne katerakoli, temveč kar Marija in preden se zaveš, se malta že usuje. Živela ženska domišljija! Trubar se boril je le za tipične ideje, ki jih protestantska vera v svojem sklopu pač uči, naj se Sveto pismo bere po slovensko znotraj meje in naj pri maši po slovensko se tudi govori. In pa seveda naj ljudje si ne izmišljujejo svetnikov in zahtevajo cerkva in verjejo v prazen nič in zopet smešna situacija vseh božjih je glasnikov, da če isti žakelj kupiš od človeka brez „licence“, pol nasta- ne cel hudič. Od takrat je cerkev uvedla kar kopico teh popravkov, da farani ne izgubili bi vse vere v institucijo boga, sicer priročno so še vedno oproščeni čist vseh davkov, ampak volk le dlako menja, ker iz kože se ne da. Nisem ateist in verjamem v dost stvari, ki znajo bit bolj nore od vesoljnega potopa. Vseeno se mi zdi, kaj človeka zjutraj zbuja in pošilja iz postelje v novi dan, črto pa potegnem takoj, ko zdi se mi, da kratim drugemu moč lastnega pristopa. Je pa res, da v cerkvi prve vrste polne so ljudi, ki imajo za svet drugačen plan. Ustvarjalnost učencev lahko v šoli spodbujamo in razvija- mo, če le hočemo. In če v svoje učence verjamemo. Jaz sem verjela. In sem ponosna nanje. Viri in literatura Bezić, T. Ustvarjalni učitelj, ustvarjalni učenec. V: Vzgoja in izobraževan- je, letnik XLI, štev. 1. ZRSŠ 2010, str. 30−36. Bezić, T. in ostali. Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci os- novne šole Priročnik. ZRSŠ, 2012. Holcar Brunauer, A. in ostali. Formativno spremljanje v podporo učenju Priročnik za učitelje in strokovne delavce. ZRSŠ, 2016. Peklaj, Cirila, Samoregulacija učenja in kaj lahko stori učitelj. V: Vzgoja in izobraževanje, letnik XLI, štev. 1. ZRSŠ 2010, str. 5−11. Trstenjak, A. Psihologija ustvarjalnosti, Slovenska matica 1981, str. 325. Petan, R. (2013). Sonet, ki to ni čisto. Dostop: https://www.youtube.com/ watch?v=7NEcDm1NEiU. Petan, R. (2013). Proti zidavi cerkva. Dostop: https://www.youtube.com/ watch?v=vx5jA76TGzc. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo iz slovenščine Dostop: https://www.ric.si/mma/2017%20P-SLM-2017/2015083113024548/. SSKJ, dostop http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&ex- pression=mentor&hs=1.