Tečaj III. V čctertek 1. velk. serpana (avgusta) 1850. last 31. Krok, liibusa m Preimsl. (Pripovedke češke.) -_ Upe na Čehovem grobu je bil češki narod dokončal, si novega župana izvoliti. Blizo vasi, ki se ji je reklo „Stebno", je slovel mož po imenu K rok. Živel je v logu (gojzdu), toda je bil bogat in moder v svojih sodbah j iz bližine in daline so verseli ljudje k njemu, kakor bučele v panj, da jim je pravde raz-svojeval. Njega izvolijo tedaj za župana. Prineso k Cehovemu grobu stol, na kterega Krok sede in praznično Čehov klobuk sprejme, nato tudi palico, na ktero se je sivi starček Ceh opiral — oboje v znam-nje posebnega moštva in spoštovanja. Vsi so ga za svojega zapovednika spoznali, se mu priklanjali, ter mu prisegovaje zvestobo in pokoršino obljubovali. Dvajset let je bil že Krok češki oskerbnik in župan. Bolj z ljubeznijo kot s silo je županoval in popravil veliko sirovega. Grad, kterega si je bil so-zidal, so imenovali „Krokov", in še zdaj najdeš njegovih ostankov. Nekega dne se pripeti, da se stari modri župan Krok globoko zamisli, kako da je namreč zmia — starost — njegovega življenja že nastala, in da se 242 bode treba kmalo od (ega sveta ločiti. To premišlje-vaje sedi pozno v noč in zadremlje. V sanjali se mu prikaže imenitna gospa z jabelkom v roki. Jabelko prekerhne, da spečemu K roku tri peške v roko, ter mu jih zapove vsaditi. Ko je župan to storil, poženejo kmalo tri zelena drevesica iz zemlje, boginja jih poblagoslovi in zgine. Tri ljubeznjive divice priplavajo zdaj po zraku iz nebes drevesica varovat. Drevesica pa naglo rastejo in rodijo tri sprelepe cvetlice, ena je bila rude6a, ena modra, ena pa in naj lepša je bila bela. Z velikim veseljem ogleduje Krok te tri cvetlice. Kar se vse nebo tako rekoč vžge in v plamen spremeni. Iz bliščečega plamena se prikaže veličasten mož, častitljivega in prijaznega obličja s strelo v desnici. Rudeča in modra cvetlica se pred njim pohlevno do tal sklonite; tudi bela se prikloni, ali blagoslove stegne on svojo roko čez njo. Glavica bele cvetlice se spet po koncu postavi, ter se spremeni v venec poln velikih in blesketajočih demantov. Drugo jutro najdejo Čehi svojega župana mer-tvega; v roki je deržal tri cvetlice: eno rudečo, eno modro in eno belo v podobi venca. Ljudje hitijo po Krok o ve tri hčere, in ko pridejo, povzdigne naj starja po imenu Kaša glas in pravi: „Rudeča cvetlica je moja, modra — reče sestri po imenu Te tki —- je tvoja, in tole belo podarijo bogovi naj mlajšej sestrici L i bu š I.u Krokove tri hčere vzamejo vsaka svoj delež, ter točijo grenke solzice, da jim je nemila smert očeta tako zgodaj vzela. Nič manj se' ni jokalo ljudstvo. Vse je vrelo k njegovemu truplu in javkalo: Naš gospodar je mertev! naš gospodarje mertev! kdo nas bode zdaj tako vladal, kot on? Oh, na vsem voljnem svetu ga ne najdemo takega!" Tri dni je žalovanje terpelo. Četerti dan so nesli mertvega Kroka proti C ti no vas i tako strašno jokaje lii javkaje, da je odmevalo. — Položili so ga vštric Ceha in zakopali ž njim veliko daril, nato so nad oba groba en sam neizrečeno velik kamen za- ' - 243 valili, in Krokpvo suknjo bogovom zemlje v dar zažgali. CKonec sledi.) v Skerjanček, podoba življenja. Zjutraj zgodaj lep poleten dan je šel stari sivček s svojim sinom na bližno polje. Jutrajni hladni vetric je mirno pihljal, igraje se z belimi lasci dobrega starčka. Solnce je ravno iz za gore prisvetilo, ptički so jeli veselo peti, bilo je naj lepše jutro. Starček se odkrije, moli svojo navadno molitvico, in potem začne tokole govoriti: Kako lepo, kako dobro je vse, kako pridno se nam dela! — Ravno ta sapa, gorkota in hlad, ki nam zdravje in življenje vterjuje, daje tudi živalim, polju iu sadju rast in cvet. Vsako spomlad se to z novim veseljem in novim življenjem prične. Osemdesetkrat sini že to veselje vžival, in vendar me vsako leto kot vnovič in pervikrat veseli. Znabiti, da je pač letos moje zadnje mlado leto, saj sim v svojih letih že tudi dozorel. — Tako lepo je govoril dobri sivček. Fantič, ki je verno poslušal, prime očeta za roko, in besedice ni mogel govoriti; milo se mu je zdelo. Kaj se ti bo to tako čudno zdelo, pravi zopet starček, ali se boš temu čudil, če od svojega konca govorim. Moj dan se je že uagnul, mračiti se mi je že jelo. Da mi bo pa zopet nov dan prisvetil, mi mora popred noč minuti. Moja noč mi bo pa, kot noč poletna, ko se večerni svit v lepo zarjo jutrajno spremeni. O moj ljubi oče, pravi sin nato, kako morate vender od tega, kar je naj hujše, — od smerti — tako gladko in lepo govoriti! Dali ste mi lepo podobo svoje smerti, dajte mi tudi živo podobo našega življenja. — Pač lahko tudi od tega, odgovori starček, saj je naše življenje podobno skozi in skozi le naravi, ki nas okoli in okoli obdaja. Vidiš kako škerjanček visoko vstaja, kako 244 lepo, veselo popevaje se verti! — Lepi ptiček ni zastonj vedni družbenik kmetovavčev, on je živa podoba našega življenja. Lej v naročji) poljskem je rojen, tu živi in prebiva. Med goste bilke žita si postavi svoje gnjezdo, ima tu svoje male, in je kakor mlado leto, vesel in dobre volje. Komaj se daniti začne, je pridni ptiček že visoko v zraku, ter pozdravlja popevaje novo jutro. In ko se zve-. černo solnce nagne, se vzdigne zopet, od preteklega dneva se posloviti. Verli ptiček preživi po tem takim dvojno življenje: pervo molčeče djavno v zelenem senčnem polju, drugo pa visoko pod nebom prepevaje in navdiho-vaje se višjega sveta. Oboje življenje je pa vendar ravno tisto. Eno daje želje in zbuja se povzdignuti, eno pa zopet k delu moč in veselje. — Ravno toko mora tudi pridni kmetovavec storiti. Ko vidimo, da je lepo na polju, na vertu vse v cvetju, po travnikih vse pisano, se moramo, ko bi ne hotli, nakviško povzdignuti in dobrega stvarnika hvaležno moliti, in se potem pokrepčani in vterjeni zopet k delu podati. — Tako lepo je pobožni sivček svojemu sinu govoril. — Sinek je ljubega očeta dobro razumel. Oj dragi moj oče! reče ves ganjen, vaše življenje je bilo pač ravno tako; o Bog! bodite še dolgo pri nas, da nas bote vodili po stezah svojih! — O takem govoru se je izsteklo lepo jutro letnega dneva. — Blagor sinu, ki ima tacega očeta. A. Praprotnik. Kinezi v Terstu. Dopis iz Te rs t a. *) 13. dan t. m. je priveslala v Teržaško loko tergovska ladija angleška po imenu Wel- *) Lepa Vam hvala, gosp. K. v Terstu! za nazočni dopis. Ne dvomimo, da ga bodo naši mladi liravci radi brali. Priporočimo se Vam še za prihodnje, kedar bode kaj posebnega. Vaš spis od časa bodele tudi kmalo v Vedežu brali. Spisek od „krojača" smo izro-čiliLj. časniku. — (Sosp. dopisnik nam je tudi en kinezovski pe-nez ali denar poslal. Malo manjši je od našega krajcarja, medeninast, ima nekoliko kiuczovskih čačk na sebi, na sredi pa luknjo, da se jih lahko več na nit nabere, kakor molek fočenaš, patanor šter). Vvedniilvo. 245 lington (izgovori: Velingfn), na katerej so bili mornarji večjidel iz jutrove dežele. — Bengalci in Kinezi se jim pravi. Vsili skup jih je okoli 40. in med temi 18 Kiue-zov. Kinezi niso sicer tako ličnega obraza, kakor Evropejci, vendar ne tako gerdega, kakor jih narisujejo. Obličje je bolj ženskemu kakor moškemu podobno, koža pa taka, kakoršna je človekova, ki se ves dragi dan na solncu peče. Hodijo večjidel bosi in vedno gologlavi; ra-zun tega imajo še vse lase obrite, samo na veršaju (verh glave) si puste lepe černe lase dolge rasti, da si kito spletejo, katera jim po herbtu do pod kolen maha. — Oči so majhine, ali ne tako vprek zavite, kakor nam risane podobe večjidel kažejo. Nos je tudi raajhin, nekoliko pri-pognjen, drugi del života močan. Oetudi ti ljudje niso veliki, so vendar .korenjaki. Oblečeni so o praznikih, in kedar v mesto pridejo, s černo svilasto (zidano) srajco, ki ima široke rokave brez obvratnika. Srajco nosijo verh hlač, katere malo čez kolena sežejo; drugači nosijo pavolnata oblačila. Dva Ben-galca pa sta imela srajci iz žim. Bengalce viditi, bi se človek skoraj ustrašil. Njih obraz, ki je oljnate barve, njih bistre oči, njih zaferleni lasje, njih beli zobje in njih vmazana obleka te zmislijo (Bog mi greha ne zapišil) nehotoma na rogatega. — Veliko ljudi jih je bilo šlo gledat na brod. Kinezi so se našim gospem priljudne skazovali, in jih v svojem jeziku nagovarjali, kterega govorjenja pa ni bilo mogoče nič več razumeti, kakor glasa „a" in ,,n". Darovali so gospem v spomin svoje peneze in druge majhine reči. Bengalci pa so molčali in naše gospe tako živo gledali, kakor da bi jih hotli snesti. Vidili srno jih tudi pri kosilu. Jedli so vsi sede na tldh, laško pšeno (rajž) na vodi kuhano brez zabele, in sicer kinezi z lesenima klinčkama^ tako debelima, kakor pletilke (štanžice), s kakoršnimi naše gorjanke volnate jope pletejo, — jedli so tako hitro, da mi še z žlico nebi mogli tako hitro. — Bengalci in neki drugi zamorci si tri- 246 krat na dan skoraj ves život vinivajo, potem prinesejo skledo polno nekake masti, si ž njo lase namažejo, in sežejo z nevmitinii golimi rokami v lonec, si pšena v skle-dico vzeti, in tako tudi z golo roko jedo. Polno pest na enkrat v usta veržejo, pa tako ročno, da ne zernica ne raztresejo. Mi gledavci, to viditi, smo se jim posmehovali; ali oni se niso za to nič zmenili, in tiho pri svojem delu ostali. j. n. K, I Kratka slovnica slovenskega jezika. §. 16. Stopnje prilogov. -h<> Prilog se da stopnjevati, to je tako premeniti, da ne pove samo lastnosti svojega imena, temuč tudi, v kakšni meri da se mu prilaga. Tri stopnje prilogov imamo. h .<,j/V pervi ali stavni stopnji stoji prilog, če kaže lastnost v navadni meri; n. p. lep nož; —V drugi ali sodni stopnji stoji prilog, če kaže lastnost v večji ali manjši meri: lepši, manjši nož; — v tretji ali presežni stopnji, če kaže prilog lastnost v naj večji ali naj manjši meri; n. p. naj lepši, naj manjši nož. Druga stopnja se naredi iz perve, če se določni i moškega spola od verze in namesto njega za moški spol ši, ali ji, za ženskega ša ali ja; za srednjega še ali je pristavi; n. p. lep-i — lepši, lepša, lepše; slab-i — slabji, slabja, slabjc. Ce se pred drugo stopnjo, „naj" postavi, je tretja gotova; n. p. naj lepši, naj lepša, naj lepše i. t. d. Opombe. 1) Če ste vsaj dve soglasnici pred določnim i, se po od-verženem i pristavijo končnice iši, iša, iše, ali eji, eju, eje, ali pa ejši, ejša} ejšej n p. srečn-i, srečn-iši, -iša, -iše, ali: srečn-eji, -eja, -eje, ali: srečn-ejši, -ejša, -ejše. Toda ni vselej eno, ktero si bodi končnico pristaviti; ne-popttijčenega Slovenca uči to raba in uho; n. p. suh, suheji ali suhejši, ne suhsi ali suhji, mehek, mehkeji ali mehkejši, ne mehkiši. Končaja eji in ejši se smeta vselej zamenjati. 2) Prilogi s končnim k dostikrat ti k izbijejo in ostalo Roglasnico v sorodno spremenijo: gladek, glajši, kratek, kračji, krajši, lahek, laglji, lažji, ložji ali loži, sladek, slaji, slajši i. t. d. Sme se pa tudi reči: gladkeji-ejši, sladkeji, -ej.ši i. t. d. 3) Končaj d enozložnih, ako ima glasnico pred seboj, se v j spremeni; ima s o glasnico pred seboj, se čisto izbije: hud, hujši, mlad, mlajši, terd, terji, terši i. t. d. Tako tudi drag, drajši ali dražji. 4) Celo nepraviloma stopjnujemo: bei-hek, gorsi, gorji, dober, boljši ali bolji, dolg, dalji, daljši, maj h in ([nedoločno) in mali ("določno) imata inanji, manjši, velik, veči, večji, visok, višji, vikši, (pa tudi visokeji, visokejši ali visočjf), ubog, ubož-niši, ubožneji. 5) Druga stopnja se tudi dobi, če se pred prilog bolj, tretja, če se pred prilog naj bolj postavi, kar.se rado zgodi, če bi se po pravilnem stopnjevanju dva ali več šumečih glasov (ž, š, č) skup nabralo; n. p. bolj rudeč (ali; rudečeji, ru-dečejši), bolj ješč, namesto: rudečši, ješčiši^ kar bi bilo pre-terdo izreči in neprijetno slišati. 6) Veliko prilogov se ne da stopnjevati, namreč vsi, kte-ri že po svoji pomembi povikšanja ali ponižanja ne dopuste, ali že v pervi stopnji naj večjo mero kažejo, kakor vsi s pre, spre, vse ali vsega zloženi: u. p. inertev, lesen, železen, srebern, zlat, materin, očetov, premil, spreljub, vse- ali vsega-mogočen i. t. d. 7) Tretja stopnja se izobrazi tudi, če postavimo pred prilog perve stopnje eno izmed besedic: kaj, prav, zlo, hudo, Jako ali močno j silno, grozno, strašno, nezmerno, neznano, neizrečeno i- t. d., ali pa, če prilog podvojimo; n. p. visoka visoka gora. 8) Prilogi v drugi in tretji stopnji se sklanjajo, kakor v pervi; n. p. lepši, lepšega, lepša riba, lepše tele, naj lepšo ribo i. t. d. (Dalje sledi.) ---------------- '>WQ Ilovice za mlade ljudi. .... ___ (Orel hoee fantičku vzeti.) Blizu L u gos a V Bana- 248 tu sta une dni brezskerbna fantička jagode brala. Kar za-šumi nekaj nad njunima glavicama, in ti hip zagrabi stra-šan orel enega s svojimi ostrimi kremplji, ter ga hoče v svoje gnjezdo odnesti. Serčni lOletni fantiček ne zgubi pričujočriosti duha, zagrabi orla krepko za vrat, in ga ta-; ko stiska, da orel omaga in na tla pade. Nič manj serčni tovarš to viditi, si sleče nagloma suknjico, in se verze ž njo na razbojnika. Uni se zdaj nevarnega objemanja znebi. Premaganemu razbojniku zvežeta perutnice in ga pri-'-neseta po zmagavski ukaje v Lugoš; od tod je bil v Te-, mešvar poslan, kjer je še zdaj zapert, in po zgubljeni prostosti zdihuje. (StraSna nesreča pri streljanju.) Ko so nedavno pri svetem Urhu na Stajarskem obletnico praznovali in streljali, se je v enem možnarju, kterega so še vročega ba-sati začeli, smodnik vnel in po nesreči tudi žakelj, v kte-rem je bilo še 10 do 12 funtov smodnika. Enajstero več-jidel mladih ljudi je bilo hudo ranjenih, en 12 let star fant je vsled opekline že vmerl, še 5 drugih mu vtegne kmalo slediti. Enega mladenča je 3 sežnje visoko verglo; na, glavo je padel, ni sicer pri tej priči sklenul: ali živi brez upanja ozdraviti se. Smernica. Sodnik, ki ni znal prav dobro po naše, izprašuje našega človeka, kteri je bil kravo vkral. Sodnik. Od kod si tisto kravo priženil? Tat. Gospod! jaz krave nisim; priženil, saj še nisim oženjen. Sodnik. Jaz pa te še enkrat vprašam, odkod si tisto kravo priženil? (se zadere sodnik). Tat. I, kako jo sim priženil, če se pa še oženil nisim. — Dolgo sta se pričkala, preden se je reč razjasnila. Sodnik bi bil namreč rad rekel: prignal; ker je perva oseba tega glagola j.priženem'*, je pa rekel priženil. -MS'. hoij Slovensko-ilirski slovnil*. Delavnica (namesto „ver- štot") delaonica. Delavnost, radinost, poslenost. Delež, del, tlio. Deležen, a, o, udelstven, a, o. Deležnik, delnik, dionik. Deležnosl, delničtvo, dionič- tvo. Deleč ali daleč, daleko.-Delili, deliti. Delitev, delba, dioba. Delivec, delitelj. Založnica It oz ali j a I2fi-er. - Odgovornivrednik J. Navratil. ti ¦' »!*<>}. s:, s V. Ljubljani. •