B»itiiinih-hiuwm poveat podomaCcna, »Tf metd niil««« Emala ee bova vkfcfau« »Da. V nei3es3i.€ »Ih na zeml jl,« se je poskosB nasmehniti, t srcu pa ga je etirfcak) od boiesti &C8-aj bo bfii x jedjo že pri kraju, ko je pozvonfk> poddna. zsipuik je pomolS. angelako češčenje, potem ao kosarci apek zažvenketali in svat je so postali boij giasni in živi Tedaj je prižel Cmi Peter, ki je imel venomer neke opravke zunaj, pomežiknil je najprej z ievim očesorn, potem še z desnim in polož-t prst na svoj topasti nos; to naj bi bilo znamenje za Lejo. Pod mizo je segla po Hanzejevi roki, ali vtem jo je že on prijel in močno stisnil. »Zbogom, moja ljuba ...« ji je pošepetal. »Ostani moja!« >Do smrtiJc je dabuHa ana. »Zbogom, zbogom!« Pevci bo medtesn spet urezaJi neko pesem in Vdika Lojz je u&vdušeno pel in ni videl ničesar in se todi zmenii ni za nič. Leja je vstala. Rahlo je stisnila roko očetu, ki je zraven nje sedd, in rekla: »Na zrak morarn; tako vroče je tu.« »Ali roko imaš mrzlo kakor led,« je s skrbjo dejal Žnidar. »Ne, ne. Saj lj ni nič. Kar pustite me!« Naglo je šla okoli mize, v vratih je še nekaj trenutkov obst&la in z neskončno žalostnim pogledom objela rvojega moža, potem se je obrnila in izginila. Hanzeja je dušilo, lovil je sapo, kakor da ga je prijel krč, srce pa mu je bflo, kakor da mu hoce počiti. »Kaj pa ti je, Hanzej?« je strahoma vprašala sestra zraven njega. »Nič, nič, Tina — saj čuješ, kako ga tenorist kazi,« je odgovoril zamolklo. \ »Kam pa je Leja?« ¦¦ >Ven na čist zrak. Prehud direndaj ji je tu.< Ustnice so se mu tresle, pogled mu je Še zmerom visel na diunh, kjer je izginila Leja. Saj se niti prav poslovrl ni od nje. — Še enkrat jo mora videti ¦ ljubo besedo ji povedati! PlanS je pokonci, treščil iz sobe in hitel na dvorišče. Čul je le še to-tooo-too, avto je zatrobil, nekdo je veselo zavriskal in po cesti se je dvignil prah. Prepozno. Ko se je vrnil k vratom, je bil tako žalosteji, da bi bil najrajži umrl. VI. Med svati pa je bilo veselo. Nekateri so ga že imeli v glavi in so govorili glasneje, kot je bilo treba; drugi so se dajali s pevci in peli svoje. Ko je odšel gospod župnik, so se oglasile že tudi mehe. Iznenada je nekdo zavpil: »Kje pa 1e nevesta?« Gostilničar je mignil z rameni, natakarice so se smejale in kmalu je bilo vsem jasno: nevesto so ukradli. Zdaj se je vse razvnelo in vpilo sem in tja: »Kdo jo je ukradel?« »Črni Peter in Jošt sta jo.« »Kje pa je imel camar svoje oči? Lojz, ti si na nevestino stran; kje jo imaš?« >Tukaj sem,« se je oglasil čez mizo Veliki Lojz in stopil iz kroga pevcev; delal se je, kakor da je ves iz sebe, in je z odprtimi usti ziial okoli. »Seveda, Lojz je moral peti; kadar pa petelin poje, tedaj ne čuje ne in ne vidi ne, hahahaha.« »Hej, Lojz, zdaj pa nabrusi pete in stori, kakor ti je treba!« »Se ne mudi,« je zahretil Veliki Lojz. >Kar se samo pusti ukrasti, se bo že najti tudi pustilo.« Sele čez pol ure je vprašal goetilničarja: »Kam pa so jo pobrisali?« >Po dolini dol na Mohliče, Poljano,« je odvrnil ta. >Morda še kaj delj, Bog si ga vej!« »Ali imaš konja doma?« »Seveda, moj Princ gre kakor kak avto.« >Kdo voš z njim?« >ilo«jazi, hlapec, če ti ja prav.« »Da, 0 tem se rad peljem. NaJ kar vpreže!« »Prej mora dati konja še ov«a.« Ekjpet j© minalo pol xo% potem je bfl voz pripravrjen. FTorijan je vozdl aa moč m čez pičlo un eta že bila z Lojzom t Mohličah; toda tu nista nikogar nasla. Vprašalasta v goetilni, ali niso prišli kaki svati z ukradano nevesto. »Že več tednov nisem kakega svata videl,« jima je odgovoril gostilničar. Ce ni kak avto privozil tod mimo, sta ga Lojz in Florijan vprašala. >Oh, ne le eden, cel tucat $Bi je švignilo gor in dol,« je povedal gostilničar. Lojz se je začel že na glas jeziti na svojega nezvestega, zahrbtnega prija.telja Petra, vendar je dejal Florijanu, naj naglo pelje miprej. <3ez pol ure sta bila že v Kapli. Obredla sta vse goetilne, pa sta povsod zaman povpraševala po nevesti. Zdaj je Lojzu glava že jela cveteti. Po6tal je rdeč ko kuhan rak in je na vse pretege rogovilil in dal prijatelju Petru vse priimke, ki so mu na jezik prišli, le človešk^a nobenega. ne. Ali kaj je vse to pomagalo! Naprej je bHo treba. Na Bd^, kjer so popravljali cesto, so jima, delavd sveto zatrjevali, da takega avtcanobila s svati, kakor sta ga Lo^ in Florijan opisala, ves dan ni bilo tod miino. Lojz je začel še huje uganjati, ali nič drug^a mu ni ostaio, nazaj je moral. Ker je bil kcaij ža truden, ni šlo več tako bitro. Skozi Eaplo sta vso pot napenjala oči, da bi zagledala tisti avto, adi bik je zaman. Ko sta dospela spet do goetihie v Mohličah, je udarila cerkvena ura ravno pet. Tudi zadnj« upanje, da jih morda zdaj le najdeta tu, ju je go ljufalo; nikogar ni bilo. Ali zdaj si je VeliM Lojz dal duška. Preklinjsd je in klical vse strahote egiptovske na svojega pr©> šmentanega prijatelja. Tedaj se je oglasil gostilničar in jima je svetoval, naj pustita konja, da si malo počije, sama pa si naj tudi privoščita okrepčila. Medtem, je dejal, bo oo poslal sitia na motornem kolesu, naj pogleda v Blato in tudi v Grabnje, morda so svati z odpeJjano nevesto tam kje; saj delj ko dobre pol ure ne bo, da bo spet nazaj. Veliki Lojz je bil zadovoljen. Minula pa je več ko ena ura, preden se je ste vrnil in sporočil, da za izgubljenimi ni" našel nobenega sledu in da so svati v Grabnjah na Lojza i* hudi, ker jitn nevesto že tako dolgo skrlva. Ob tem sporočilu se je Vdikd Lojz spet nakubai in je komaj nalovil dovolj pikrih besed za neveato m ženina in vse svate, posebno ae na salamenskega črnuzeljna Petra. Vendar se je le še odločil, da bo obredel še nekaj krajev v okolici. S Florijanom sta mahnila v Nončo ves m zavila v Opresnikovo oštarijo. Tudi tu ves dan ni bilo n« duha ne sluha o kaki nevestd. Pri Končniku na Hruščici sta nazadnje le našla sled. Končnik je povedal, da se je o pol eni pripeljal svetloaelen avto tod mimo, bili so svati v njem in so pustili pošto, da gredo v Borovlje, tam bodo pri Zvonarju, če bi kdo za njimi spraševal. Lojz ni rekel nič, ali kuhalo je v njem še vedno. Skušal se je kazati ravnodnšnega, ali kmalu mu je spet ušlo čez jezik, da je začel rohneti kakar prej: »Ta prismoda stara, v uho me naj piše pa fie kam drugam! Še za pedo ne grean več za njim.« »Saj tudi ne kaže,« je menil Florijan. »Mrači ae in norci so že davno spet v Grabnjah. na ženitninL Gotovo so se vračali po zgOTn^ eeeti, da bi nas na OTečali. Zdaj se naraa že vsi akupaj smejijo.« »Le počakajo naj! Jim bom smeh že pregnal!« je robantil Lojz. >Ne konj, ne dlovek, ne avtcanobi se tem norcem ne smili. Vsaka reč mora imeti svojo mero, tudi norci!« (DaJfr prlhnrti^m