GOJITEV OLJK V FLRJ
Pred vojno se je število rod-nih oljk gibailo okrog 4^00.000. Med voino se je to JtevLlo zmanj-šallo m znaia sedaj okrog 4 mili-jone 400 tisoč. (Računajo, da lah-ko da ol.jka pri dobri obddavi do 15 ki'logxaimov sa-dežev, ki vsebujejo okfiog 25 odstockov olja). Zaradi nezadostne obdela-ve in nezaidostnega gjiofenja pa se donos pri nas zelo spreminja tako, da se giblje od 2 do 15 kd-losramov od pasameznega dreve-sa. Sedanja proizvodnja aldvnega olja se giblje okrog 6.000 ton, kar jc glede na naže možnosti piema-lo. Imamo ugodme pogoje za go-jkev oljk po vsem Prknorru. Ko-Iiko možnosti imamo za gojitev oljk, govou-i dejstvo, da ie billo v asem.desetlLh lcciih pretdklega stoJetia satno v Daljnaciijd okTog 20 miLiijonav cljk, ki so |ih ipo-stopoma izkrčiK, da bi nasaddli vinsko trtnj,
Rasunere pa so se ze zidavnaj papolnoona spremeniille in r kme-pifstvu ikna pročzvodnja ol}a, io. več raalogov pj-ednost pred pto-izvodnjo vina. Proiiz^vodnja viaa se je prj nas in v svem tolikanj raizvila, da so <kxma<?i io tuji trgii nasičeni, medtem ko je po ma-Sčobah veViko povpraševajnje. Po drugi srra.ni, dajojio oljke ob sred-njera donosu, ki ga imaino pri nas, z enega hekta.ra isto količi-no ol-ja kakor sonžMce v naših žitioroidnih kraiph; v iprLmerjaTri s pžertico je hruto dahodeik od ci$s. dvalkrat -veffi- Na enem hektaru Jahko vzgojttmo 200 olljk in do-hiimo okrog 14O0 kilogramov nffiv, azirotna 250 kifogramov olia. To uscrczji kodi^isu oflija, ki jo <kybinko
z enega hekta^ra sončnic z dono-sam 230 kilogramov. GJede na vrednost je oJivno oV\e med vse-mi drusimi rastlinskimi olji nai-dragocenejže zaradi svojih zdra-vilrulh lasonostli, a tudi ceno iina vižjo.
Stanlie v na&h odjčnTli na.s.idih bi najhi.treje Jailiko ipopo-avuEi z dobro nego že obstoječih oljk, s praivi'ljiim <Arezova.ii jem in z gno-tenjem    s   klevskim   in   iunemim
pred vojno    danes
gmojillam (fosfor, koillij, cianamid) kakoir tuJL s ipomilaljevanjenn, s sadiitvlijo mladiih oilfk, S saiditvijo novih 011'jk gj-e boAj poousi, ker traja šest let, pireden sadiko vizgo->imo, iin <praden zaine rodici je cneba še nadalljnjilh dcset let. Za-to pa da izboljšainiie obdelave že podeorh oljk ilahko iruiogo hfereie ki  večije korisoi.
D.nigd ukreip, s kaitmin laihko povečamo koiiiino dlja, predstav-Iji   usposabljfaove  oi»tWjb&iii   stt-
skailnic, kjer ie treba stare, n»-ekonomiične naprave zaoicnjati z moderaiimi SMiskaJracami, s kate« rimi lahko surovine bolje izkori« ščamo. V zadnjem času opažamo težnje po graditvi večjih zmoglp-vo9tu v sredliščdh aljčnih nasadov, \tl n2i'\ bi zamenjale delo doseda>* njiiih stiskalndc pa vaseh. Ce upo-Stevamo, da to olive neprimerne za transpomt, da }ih je treba pr^ delari T 24 urah, potem ko so dbraine, ie ielimo dobiti dobno f*:i 8.';no odje z maJo mt^^jobraili k'»slin, dallje, ako upožtevamo, da so v teh kraiph prametne moino-sti slalbe, teday to pomenii, da i« za sedaij za na&e razmere naibolje, če imamo matjluie stisfcalnice po-raadeljene v pridelovaJnih kra,jili, k! laJiko piredelapo do 'Pol druge tome o!iT na dan. Tret»a ipa bi bilo te stiskailaice modemteiraoi In  za^^otovii    boflljle izkoriščanic
Z  boJijSo obdelaTO  oTjčmh  na-sadov  in  z  zamenijavo zastaireI3i predelova'lo'3»   napnuv,   lahko   od obstoje&ga  Steri3a  «xlnii}i dreves že  v dtvSi do treh  lecih dobimo ok,rog 57 tšsoč ton oliv za prede-\arro, alj nad 10 tisoč ton iedilne-ga   olja,   kar   pomenii  4.000   ton povpreSno  na  leco  veJ  ol;ja  ka-    j kor do  sedaj,  v -viredn.osti okrofi    * 1,5  milijard« dinaTJev.   Tako   iz-boilfšanie,   kii   ga   Iahko  dosežemo y relativno kratkem času, pomera    ¦ po emi strani za tamkajžnie krare    ' ¦pamcmfome  dohodke,      po   druji stra-ni pa zmanjžuje uvoz olia za mdu-Ttrijio,  k!  se ¦ukrairja  s  kon- • zervi,raniem  i*S>,  kair kortsti  vse.] (kurptDOMB.