3. GOSPODARSTVO 3.1. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA Za celotno srednjeročno obdobje 1986—1990 smo planirali omejene ekonom-ske možnosti razvoja ter usmeritev v sanacijo gospodarskega položaja, dvig kvalitete go-spodarjenja, oživljanje rasti proizvodnje, po-večanje konvertibilnega izvoza in produktivno zaposlovanje. Vsi ti globalni cilji veljajo tudi za prvo leto srednjeročnega obdobja. Doseženi rezultati v prvem polletju 1985 so ugodni in ocenjujemo, da se bodo ugodne tendence na- daljevale do konca leta 1985 in v leto 1986. Kljub temu višjih stopenj rasti ne planiramo za- radi manjših možnosti prodaje končnih proi-zvodov v nekaterih panogah gospodarstva. Stopnje rasti osnovnih kazalcev razvoja Dogovor Resolucija Realizacija Resolucija 1986—1990 1985 1,-6,85/1—6.84 1986 Realni družbeni proizvod 3 2 2 3 Fizični obseg ind. proizv. 4 3,5 6,8 4 Izvoz blaga 9 15 28 7 Izvoz blaga konv. 10 T4 33 8 Uvozblaga 4 • 10 —2 4 Uvoz blaga konv. 5 8 16 5 Število zaposlenih 112 1 Skupna poraba zaostajanje 10% zaostajanje ni v skladu v okviru realno Splošna poraba . za rastjo za rastjo razpolož. Osebni dohodki dohodka dohodka dohodka Realni OD ohranitev ravni upočasnitev 1,4 2 in postopno padanja povečanje Produktivnost 2 1 0 2 3.1.1. Družbeni proizvod Planiramo 3-odstotno rast družbenega proizvoda gospodarstva občine, vendar še vedno predvsem na račun nekoliko hitrejše rasti v industriji. delno pa zaradi hitrejše rasti v kmetijstvu, obrti ter pri finančnih in poslovno tehničnih storitvah. Delež družbenega pro:-zvoda gradbeništva se bo tudi v letu 1986 zmanjšal. V letu 1986 ne bo vecjih novih inve-sticij. ki bi lahko bistveno prispevale k poveča-nju družbenega proizvoda (raze Iskra Delte, KTM Protektorja. KOTO — tozda Koprod). Zato bo potrebno povečanje doseči z dvigom produktivnosti pri obstoječih zmogljivostih, z izboljšanjem kvalitete gospodarjenja in orga-nizacije dela, z izrabo proizvodnih dejavnikov in delovnega časa ter z racionalizacijo proi-zvodnih stroškov. 3.1.2. Zunanjetrgovinska menjava V zunanjetrgovinski menjavi si v letu 1986 zastavljamo nekoliko nižje cilje. posebno če jih primerjamo s cilji za srednjeročno obdobje in cilji iz rssolucije za leti 1984 in 1985. V teh dveh letih smo namreč konvertibilni izvoz bi-stveno povečali in zato organizadje združe- nega dela ocenjujejo, da brez novih vlaganj oziroma uvedbe novih programov (realizacija novih investicij je planirana proti koncu sred-njeročnega odbobja) ne moremo več izvoza povečevati skokovito. Za leto 1986 predvidevamo 8-odstotno po-večanje konvertibilnega izvoza in nekoliko manjše,- 7-odstotno povečanje skupnega izvoza. Organizaeije združenega dela plani-rajo nižje poraste konvertibilnega izvoza. Po njihovih napovedih naj bi se konverti-bilni izvoz v občini v globalu povečal samo za 5 %. ' Predlog IS: 15% za gradbene ozde Predlog ozdov: Gradis 6% SCT ni sporočila — ostane 15 % Predlog IS: 10% Predlog ozdov: večji: Riko Ribnica — tozd Proizv. kom. opreme 15% Satumus 16% Emona Inženiring 21 % enako 10%: Velana, Indos. Teol, Emona MIZ (ni sporočila, ostane enako), Žito, Totra 8%: KTM Protektor 6%: Emona Globus, Arbo 0 %: Koto — tozd Koprod Predlog IS 8 % . Predlog ozdov: manj: 6% HP Kolinska Predlog IS6%: Predlog ozdov: ostane enako 6%: Rog — tozd Tovarna dvokoles manj0%: Papirnica Vevče rredlagamo, da v resoluciji ostane glo-balni cilj 8-odstotno povečanje, ob večjem prizadevanju predvsem tistih ozdov, ki še ne izvažajo ali izvažajo le manjši del ce-lotne proizvodnje. Za nemoten potek izvozne in druge proi-zvodnje ter izvedbo načrtovanih rekon-strukcij in modemizacij moramo v letu 1986 doseči vsaj 4-odstotno povečanje skupnega in 5-odstotno povečanje konver-tibilnega uvoza. Pogoj za dosego zgornjih ciljev je stimu-lativna ekonomska politika predvsem na deviznem področju, na področju ekonom-skih odnosov s tujino in na kreditno mone-tarnem področju. Ker sredi in konec srednjeročnega obdobja predvidevamo začetek izvajanja večjih novih investicijskih programov, iVioramo leta 1986 v teh programih najti tehnološke, tržne in proi-zvodne rešitve, k\ bodo rezultirale v proizvod-nem asortimanu, sposobnem uspešno konku-rirati na tujih trgih. Pri realizaciji teh investicij-skih programov in nastopanju na tujih trgih pa bomo morali končno začeti upoštevati nujnost povezovanja in skupnega nastopa na tujih Irgih. 3.1.3. Zaposlovanje Vsi subjekti gospodarjenja bodo morali tudi v letu 1986 produktivno zaposlovati. Zaposlovali bomo predvsem tam, kjer se bodo s tem pove-čali proizvodnja, dohodek in izvoz. S produk-tivnim zaposlovanjem pa bomo težili tudi za postopnim izboljševanjem kvalifikacijske strukture in zaposlovanja mladih in strokovnih delavcev. Število zaposlenih se bo v globalu povečalo za največ 1 %. Spremljajoči dokument k resoluciji o uresni-čevanju družbenega plana v letu 1986 jje sa-moupravni sporazum o usklajevanju letnih na-črtov zaposlovanja. 3.1.4. Delitev dohodka Vse oblike porabe bodo rastle v okviru raz-položljivega dohodka? V politiki delitve bodo vsi nosilci gospodarjenja zagotavljali tako po-večanje dela dohodka za akumulacijo, da se delež le-te v dohodku v globalu gospodarstva ne bo zmanjšal, ampak bo ostal na ravni leta 1985. Del ustvarjene akumulacije bodo morale organizacije združenega dela namenjati za izboljševanje tekoče likvidnosti. Sredstva za osebne dohodke in skupno po-rabo v tozdih bodo rastla skladno z rastjo do- seženega dohodka in drugimi kazalci kakovo-sti gcspodarjenja. Realni osebni dohodki na zaposlenega pa bodo rastli le ob povečanju produktivnosti. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo ohranjala realno raven iz leta 1985. Splošna poraba bo rastla največ do realne ravni iz ieta 1985. 3.1.5. Investicije Iztrošenost opreme v gospodarstvu ob-čine je velika (v posameznih primerih od 80—100%). Gtede na to bi morali raven in-vestiranja vsaj ohranjati: Vendar so glavni omejitveni dejavnik prosta investicijska sredstva. Del akumulacije je namenjen združevanju za infrastrukturo in manj ra-zvite, drugi večji del pa bo potrebno name-njati za zagotavljanje trajnih virov obratnih sredstev. V letu 1986 ne bodo aktivirane večje investi-cije v nove proizvodne objekte, razen Iskra Delta, KOTO — tozd Koprod in Velana, pri-pravljali pa bodo programe in dokumentacijo za večje investicije v coni MP-3 investitorjev Kartonažna tovarna Ljubljana, IMP in za nove investicije Papimice Vevče ter Saturnusa; v pripravi bodo tudi večje rekonstrukcije, mo-dernizacije in razširitve obstoječe proizvodnje KTM — Protektor, Satumus, TeoL Pri preverjanju investicijskih programov bomo še vedno poleg republiških upoštevali tudi občinske kriterije, in sicer celovitost iz-gradnje industrijskih sosesk, sanacijo starih industrijskih sosesk, vlaganja v deficitarne de-javnosti, v modemizacijo in rekonstrukcijo proizvodnje. Ohranjali bomo organizacijo pre-verjanja investicijskih programov prek koordi-nacijskega odbora Razvojno gospodarske skupnosti. Razvojno gospodarska skupnost bo sode-lovala tudi pri financiranju investicij, predvsem drobnega gospodarstva in osnovne preskrbe občanov, ter pri izvozno usmerjenih investici-jah. 3.1.6. Produktivnost Z izboljšanjem kvalitete gospodarjenja, do-seganjem 3-odstotne stopnje rasti družbe-nega proizvoda in 1 -odstotno stopnjo rasti za-poslenih bomo dosegli 2-odstotno rast pro-duktivnosti. Le z doseganjem planirane rasti produktivnosti bo možno realizirati postopno rast realnih osebnih dohodkov. 3.2. RAZVOJ PO PODROČJIH GOSPODARSTVA 3.2.1. INDUSTRIJA Zaradi strukture občinske industrije, ki je pretežno predelovalna, bo obseg proizvodnje leta 1986 v veliki meri odvisen od zadovoljive preskrbe s surovinami in raprodukcijskimi ma-teriali. Izkušnje iz tekočega srednjeročnega obdobja kažejo, da je prav pomanjkanje suro-vin povzročilo stagnacijo proizvodnje v letih 1981 in 1982, vendarje taz izboljšanimi mož-nostmi nabave domačih in tujih surovin v na-slednjih letih oživela in v letu 1984 dosegla kar 6,1-odstotno stopnjo rasti, ki se nadaljuje tudi letos. V odvisnosti od možnosti nabave repro-dukcijskih materialov na domačem in predv-sem na tujih trgih, kar bo regulirano z novo za-konodajo na tem področju, se bo gibal tudi obseg proizvodnje v letu 1986. Vse večji ome-jitveni dejavnik rasti pa postaja padec povpra-ševanja, čemur se bo morala ponudba inda-strije prilagoditi. Glede na osnovna razmerja razvoja v srednjeročnem obdobju 1986—1990 in glede na dejstvo. da pričakujemo do konca leta 1985 umirjanje proizvodnje, predvideva-mo, da bo industrija v letu 1986 povečala fi-zični obseg proizvodnje za4 odstotke in dose-gla naslednje stopnje rasti: družbeni proizvod 4, zaposlenost 2, produktivnost 2. Glede na dosedanja gibanja zaposlovania bodo industrijske organizacije povečale šte-vilo zaposlenih za 2 %, kar pomeni, da bo rast produktivnosti prispevala k rasti družbenega proizvoda enak delež kot večje število zapo-slenih. Število zaposlenih se bo povečalo le v tistih organizacijah, ki povečujejo obseg proi-zvodnje in s tem večajo delovno storilnost. ozi-roma povečujejo izvoz svojih proizvodov. Leta 1986 izvedene investicije Toplarna: V letu 1986 začeta sanacija drugega kotla bo predvidoma končana leta 1988 (predračunska vrednost investicije je 2,1 mld din), V celoti bodo končane naslednje in-vesticije: izgradnja plinovoda in plinske redu-cirne postaie (100 mio din), vagonske zvra- čalne naprave, izsipnik premoga in razne druge rekonstrukcije in predelave v pre-dračunski vrednosti 180 mio din. Paprinica Vevfee — tozd Veta bo v letih 1986 in 1987 postavila novo linijo za proizvod-njotapetzzmogljivostjo 1.000.000 zavitkovna leto. Predračunska vrednost gradbenih del je 70 mio din. Papirnica Vevče—tozd Grašični papirbo na papirnem stroju uvedla računalniško vo-denje procesov (200 mio din) in investirala v nov premazni stroj. Papirnica Vevče — tozd Tehnični papir bo leta 1986 začela z gradnjo prizidka k pre-mazni kuhinji; končana bo leta 1987. Saturnus — tozd Tovarna embalaže: Aprila 1986 bodo pričeli iz rekonstrukcijo ti-skarne in modernizacijo proizvodnje s spre-membo tehnologije dela bodo končana v na-slednjih letih. Saturnus — tozd Tovarna avtoopreme Končanabo investicijavnovolinijo plastičnih žarometov. SaturnusDSSS:Začetekširitevinformacij-skega sistema. Saturnus — tozd Orodjarna in vzdrževa-nje bo moderniziral tehnološki proces in nada-Ijeval s pripravami za gradnjo nove oro-djarne. Kartonažna tovarna Ljubljana: Investicij-ski program za proizvodnjo potiskane in kaši-rane embalaže je izdelan, izvedba pa bo pote-kala v dveh fazah. Leta 1986 bo zgrajen nov objekt in preseljena obstoječa proizvodnja ^predračunska vrednost 140miodin), medtem ko bo nabava nove opreme potekala v odvi-snosti od pridobivanja potrebnih sredstev in dokumentacije (140 mio din). Julon bo v letu 1986 razširil skladišče za te-koči kaprolaktam. Iskra Delta bo leta 1986 končala prvo fazo gradnje proizvodno-servisnih objektov v indu-strijski coni MP-4 Letališče. Velana bo z izgradnjo novega proizvodnega objekta in nabavo 37 pletilnih strojev (1,925 mld din) povečala obseg proizvodnje za tretji-no. HP Kolinska — tozd Tovarna hranil bo v letu 1986 začela z rekonstrukcijo objekta in nabavo tehnološke opreme za razširitev proizvodnje komprimiranih bonbonov in aditivov za pekarstvo in slaščičarstvo, kar bo z gradnjo objekta za vzporedne dejav-nosti končano leta 1990. KTM Protektor bo leta 1986 začel z grad-njo delavnic, ki bo končana naslednje leto. V tozd Al Sulfat pa bo nadaljeval s širitvijo proizvodnje Al sulfata in hkrati nabavil še četrti reakator. Tozd GTI načrtuje adaptiranje hi-dratnega skladišča in nabavo nove linije za proizvodnjo neskončnega traku, tozd Protek-tiranje pa bo nabavil nove stroje za toplo pro-tektiranje. Teol bo končal 1., fazo rekonstrukcije obrata etoksiliranih proizvodov in zgradil nov poslovno-tehničen center. Emona MIZ bo v letu 1986 nabavila do-datno opremo za predeiavo mesa. Žito — tozd Mlini bo zgradil centralno skla-dišče rezerv (2000m2,120 mio din), sušilnico za žita (45 mio din) in usposobil proizvod-njo in pakiranje kosmičev (30 mio din). Hkrati bo začel z investicijo izvozno zanimi-vega programa ekstrudiranja. luščenja in ko-smičenja žit. Žito — tozd Pekarstvo in testeninarstvo bo posodobil proizvodnjo testenin z uvajanjem novih tehnoloških postopkov (60 mio din). Žito — tozd Šumi bo povečal proizvodne zmogljivosti za deserte in zamenjal opremo v vrednosti 90 mio din. Žito — tozd Blagovni promet bo vlagal v prodajno mrežo in gradnjo distribucijskih skla-dišč (15 mio din). Agroemona — tozd Tovarna močnih krmil bo leta 1986 začela s postopno rekon-strukcijo in modernizacijo celotne tovarne; končala jo bo leta 1990. KOTO — tozd Koprod: Z ureditvijo neči-stegadela, ki bokončanaleta1987,bozaklju-čena celotna rekonstrukcija kafilerije. Gradis — tozd OGP bo nabavil novo opremo v vrednosti 35 mio din, rekonstruiral industrijski tir (83 mio din) in začel s sanacijo proizvodne hale I. in II., ki bo končana leta 1991 (53 mio din). V letu 1986 bo začel gra-diti tudi terminal cementa (142 mio din), ki bo končan leta 1987. Pletenina načrtuje leta 1986 začetekgrad-nje oplemenitilnice, ki bo končana leta 1987 (500 mio din). . . ŽG — Centralne delavnice: Zgradili bodo toplovod in toplovodno postajo (130 mio din) in začeli z zadnjo fazo sanacije strešnih površin (65 mio din). Izolirka — tozd Ljubljana načrtuje uspo-sobitev proizvodnih objektov. Mineral bo zamenjal stroje v vrednosti 50 mio din. Arbo bo začel z rekonstrukcijo obrata sintez (150 mio din), ki bo končana leta 1989. Tiskarna Jože Moškrič bo zamenjala iztro-šeno opremo v vrednosti 15 mio din. Totra — tozd izdelki iz plastičnih mas bo do leta 1987 postavila linijo za premre-ženi polietilen (50 mio din). Totra — tozd Pozamenterijski izdelki bov letu 1986 nakupila nove tkalske stroje. Olma načrtujegradnjodrugehale kotnada-Ijevanje preselitve proizvodnje. Riko tozd Komunalna oprema bo leta 1986 začel graditi proizvodno halo, ki bo končana leta 1987. IMP je dopolnil investicijske zasnove, na osnovi katerih se bo koordinacijski odbor razvojno gospodarske skupnosti odločil o ustreznosti razvojnega programa. Že iz naštetih investicij izhaja, da bo rast družbenega proizvoda v pretežni meri teme-Ijila na večji izkoriščenosti obstoječih in manj z novoinstaliranimi zmogljivostmi (Iskra Delta, Kartonažna tovarna, IMP). Popolnejša izraba zmogljivosti bo dosežena z delnimi rekon-strukcijami, z obnovo iztrošene opreme in z uvajanjem novih tehnologij, kar terja tudi dru-gačno organiziranost dela in popolno izrabo vseh kadrovskih potencialov. V letu 1986 se bo nadaljevalo prestrukturiranje gospodarstva s krepitvijo deleža družbenega-proizvoda ra-zvojno in tehnološko intenzivnih panog (ke-mična, strojna, elektroindustrija) ob nadalj-njem kontinuiranem razvoju v pretekosti že uveljavljenih panog (papima, živilska industri-ja). 3.2.2. GRADBENIŠTVO G radbenišlvo se bo tudi leta 1986 srečevalo z upadanjem inveslicijskedejavnosti, pomanj-kanjem in težkim pridobivanjem novih del, razdrobljenostjo in oddaljenostjo gradbišč, kar vse bo rezultiralo v zmanjševanju obsega proizvodnjeoz. v počasnejšem razvoju, kotga bodo dosegala druga področja gospodarstva. Če nočemo obdržati produklivnost tega po-dročja vsaj na sedanji ravni, bodo morale gradbene organizacije zmanjševati število za-poslenih, kar hkrati pomeni. da bodo morale zadržati kvalitetne in kvalificirane delavce. Podatki glede zasedenosti zmogljivosti gradbenih organizacij oziroma že pridobljenih del za leto 1986 so naslednji: DO Gradis ima okoli 40 % že pridobljenih del, v tozdih SCT (Elektroobnova, Strojni inženiring, Meha- nični obrati) pa so zmogljivosti tudi zase-dene v približno enakem odstotku. Načrtujemo. da gradbeništvo tudi v tem letu ne bo ponovilo izvoznih uspehov iz leta 1982 ali še \z prejšnjih let, vendar se mora v največji možni meri vključiti v izvozna prizadevanja ter približati rezultatom. ki jih načrtuje gospodar-stvo občine. Na poslovanje gradbenih organizacij bodo vplivali tudi drugi dejavniki. Rezultati poslova-njabodoodvisniodpovezovanjagradbeništva z drugimi področji gospodarstva, tj. z inženi-ringom, projektantskim in raziskovalnimi or-ganizacijami, ter od povezovanja z industrijo gradbenega materiala. Povezovanje gradbe-ništva mora rezultirati v kompleksni ponudbi na domačih in zlasti tujih trgih. Gradbene or-ganizacije se bodo sezonskemu značaju svoje proizvodnje še nadalje prilagajale s prerazpo-reditvami delovnega časa. hkrali pa bodi izboljševale sistem nagrajevanja. Na izboljša-nje rezultatov tega področja pa bodo vplivali tudi uvajanje novih in modernejših tehnologij in materiaiov. industrializacija gradnje in zmanj-šanje udeležbe živega dela. V letu 1986 gradbene organizacije iz naše občine ne načrtujejo integracijskih oziroma reorganizacijskih procesov. Tudi leta 1986 bomo še nadalje preverjali nove investicije gradbenih organizacij. predv-sem zato. da bi preprečevali podvajanje in predimenzioniranje zmogljivosti. Načrtovana investicijska vlaganja: Izolirka — tozd Tectum bo nadaljevala z gradnjo proizvodnega prostora za storitveno dejavnost; končana bo ta investicija leta 1987. Ingrad —tozd Prevozi se bo do konca leta 1986 preselil v občino Šiška. SCT — tozd Tesarska dejavnost bo do polletja 1986 končala preselitev žage z Li-tijske ceste na Brdo v občino Ljubljana Vič-Rudnik. Gradis — tozd Strojno prometni obrati načrtuje v letu 1986 pričetek del za razširitev in sanacijo obstoječega programa. kamoi bodo usmenh popravila lahke gradbene mehani-zacije za celotno DO Gradis. Predračunska vrednost je 200 mio din. končana pa bo inve-.sticija leta 1990. Obloga-slikoplastika bo v letu 1986 pri-pravijala program in dokumentacijo za selitev v cono MM 5/2. Pionir — tožd Gradbeni sektor Ljubljana, ki v naši občini nima več prostorskih možnosti razvoja za gradnjo železokrivske in tesarske delavnice ter skladišča, bo s pripravami zem-Ijišča pričela v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Gradis — tozd Gradbena operativa v naši občini nima prostorskih možnosti razvoja, zato bo v občini Ljubljana Vic-Kudnik pričel s pripravo zemljišč za gradnjo centralne beto-narne z deponijo kamnitega materiala ob in-dustrijskem tiru. ŽG — ŽGP bo glede na preventve razvoj-nega programa na Razvojno gospodarski skupnosfi nadaljevala s pripravami za grad-njo delavnice progovne mehanizacije ob Letališki cesti v predračunski vrednosti 348 mio din. Gikos načrtuje dokončanje adaptacije poslovnih prostorov ter nakup opreme v skupnem znesku 5 mio din. 3.2.3. PROMET IN ZVEZE Za prvo leto srednjeročnega plana se načr-tuje za prometno dejavnost 4-odstotna rast družbenega proizvoda. Število zaposlenih bo ostalo na ravni leta 1985. Promet bo uresničil tako visoko načrtovano rast razvoja. če bodo že začele delovati sistemske rešitve. Težave pri poslovanju prometnih organizacij so na-mreč že nekaj let takšne narave, da se mora v reševanje teh problemov — če želi prometno dejavnost zopet oživiti — vključiti širša druž-benopolitična skupnošt, in sicer predvsem pri financiranju razširjene reprodukcije v cestnem in železniškem prometu ter pri optimalizaciji potniškega prometa, ki bo odpravila podvaja-nje prog in zagotovila večji finančni učinek. Širšo družbeno pomoč pa organizacije priča-kujejo tudi na kadrovskem področju, saj zlasti v železniškem in cestnem prometu primanj-kuje ustrezno kvalificiranih delavcev. Najvažnejša naloga prometnih organizacij v naši občini leta 1986, je da pospešijo priprave m začnejo uresničevati ukrepe, ki bodo privedli k izboljšanju organizacije dela in poslovanja. Rešitev sistemskih dilem in aktiviranje vseh notranjih rezerv v organizacijah pomeni tudi večjo finančno uspešnost in večje razvojne možnosti prometne dejavnosti. V zunanjetrgovinski dejavnosti bodo orga-nizacije združenega dela prometa pospeše-vale svoje aktivnosti, se povezale z drugimi ozdi gospodarstva širšega prostora in v letu 1986 za 10% povečale izvoz. Investicije: V železniškem prometu načrtujejo leta 1986: — gradnjo podhoda na Proletarski cesti, — avtomatsko zavarovanje cestnega prehoda Povšetova c. na progi Karlo-vac—Ljubljana, — dokončanje gradnje nadstrešnice na tirih za prekladanje voz na območju tozda za promet Zalog, — dokončanje del pri postavitvi tirne tehtnice, — pričetek gradnje II. faze kontejner-skega terminala. Leta 1986 bodo v gradnji naslednje inve-sticije Podjetja za ptt promet Ljubljana: — poštna enota v Štepanjskem naselju, — stavba za ptt Nove Fužine, — prostori za pošto Prežganje, — krajevno telefonsko omrežje v Besni-ci, Zadvoru, Bizoviku, Dolskem in Novih Fužinah, — prizidek za pošto pri trgovini Prež-ganje. Za financiranje telefonskih omrežij so predvidena nepovratna sredstva krajevnih skupnosti in sredstva sklada za urejanje stavbnih zemljišč. Blagovno transportni center bo leta 1986 vlagal v gradnjo prostocarinske cone in v teh-nološko modemizacijo obstoječih zmogljivo-sti. Načrtovana vlaganja v carinsko cono (730 mio din) vključujejo gradnjo industrij-skega tira, vhod v bodočo cono, gradnjo skladišča v izmeri 5000 m2 in pripadajočo skladiščno opremo. Tehnološko moderni-zacijo v sedanji coni MP4 na letališču v vrednosti 164,5 mio din pa predstavljajo posodobitev skladišča in skladiščne me-hanizacije, ureditev carinskega parkirnega prostora in pričetek del za dodatno zavaro-vanje skladiščnega območja. Integral — Ljubljanski potniški promet bo leta 1986 pripravil vso dokumentacijo za gradnjo depoja za mestna avtobusna vo-zila v coni liflPI 3. Integral — tozd Ceprom načrtuje pove-čanjezmogljivosti in preusmeritevoziroma specializacijo za lokalni dostavni tovorni promet. V letu 1986 bo začel z urejanjem depoja za parkiranje vozil in vhodov s spremljajočimi objekti. Investicija bo kon-čana leta 1988. AMD Moste bo v odvisnosti od potrjene rešitve v planu Ljubljana 2000 pričel s pri-pravljalnimi deli za gradnjo Stadiona teh-nične kulture v zmanjšanem obsegu. 3.2.4. OBRT Obrt bo leta 1986 dosegala hitrejši razvoj kot druga področja gospodarslva, upoštevaje že izvedene spremembe zakonov in predpisov (obrtni, davčni zakon) ler druge oiajšave. Spodbujanje razvoja drobnega gospodar-slva bo po pristojnosti občine še naprej usmer-jeno predvsem v zagotavljanje lokacij oziroma poslovnih prostorov za obrtne dejavnosti ter v davčno politiko. Ponovili bomo akcijo evidenti-ranja nezasedenih skupnih prostorov po po-sameznih krajevnih skupnostih ter hkrati z njimi opredeljevali dejavnosti, ki naj bi jih opravljali v teh prostorih. Prek Samoupravne stanovanjske skupnosti bodo prekvalificirana stanovanja VI. in VII. kategorije v okvim pre-nove. Se nadalje bomo skupaj s krajevnimi skupnostmi opredelievali lokacije za postavi-tev kioskov ter oddajali tudi preostale od zad-njih dveh natečajev. V obrtno servisno coni MM 5/2 je dvanajst lo-kacij namenjenih za proizvodnjo izdelkov, ki neposredno povečujejo izvoz, nadomeščajo uvoz, dopolnjujejo asortiman na trgu, oziroma so deficitame storitvene dejavnosti. Glede na to, da je gradnja te cone povezana z visokimi finančnimi sredstvi, načrtujemo, da bo ta cona leta 1986 delno komunalno opremljena hkrati z gradnjo Zaloške ceste. V štepanjskem naselju bodo nadaljevali z gradnjo primarnega centra, v katerem bodo Ljubljanska banka, PTT, Brivsko-fri-zersko podjetje Ljubljana, KS Štepanjsko naselje in nekaj zasebnih obratovalnic; nekaj poslovnih površin pa je še neodda-nih in bomo zanje iskali interesente. V krajevni skupnosti Vevče-Zg. Kašelj bodo pričeli graditi manjši obrtno-goslinski center. Na severovzhodnem delu soseske MS 52 Nove Fužine, kjer je po zazidalnem na-črtu predvidena gradnja štirih objektov za servisne dejavnosti, bodo prek javnega na-tečaja izbrani kandidati za opravljanje de-javnosti, kot jih je opredelila krajevna skupnost: avtopralnica in mehanična de-lavnica, servisi gospodinjskih aparatov popravila centralne kurjave, vodovodne inštalacije, prodaja sadja in zelenjave ter papirna galanterija. V letu 1986 bosta pridobljena zemljišče in urejena potrebna dokumentacija za kareZalo-ška—Kajuhova, kjer je predvidena gradnja dveh objektov za storitvene dejavnosti. V coni MS 7 2, kjer so po zazidalnem načrtu predvidene lokacije za opravljanje obrtnih de-javnosti, bomo pričeli s ponovno akcijo za pri-dobilev zernljišč v privatni lasti. Pri gradnji pnmarnih m sekundarnih centrov v stanovanjskih soseskah in pri financiranju razvoja deficitamih storitvenih dejavnosti bo sodelovala Razvojno gospodarska skupnost. V letu 1986 bo potrebno v čimvečji meri težiti k povezovanju drobnega gospodarstva z veli-kim gospodarstvom predvsem zaradi prenosa manjših serij proizvodov iz velikega v malo go-spodarstvo; glede ustanavljanja novih, manj-ših in elastičnih enot drobnega gospodarstva. ki bi se bile sposobne hitro prilagajati tržnim razrtferam. pa bo potrebno pričeli vsaj z začet-nimi aktivnostmi. Načrtovane investicije za leto 1986 so na-slednje: Integral SAP — tozd Servo bo gradil servi-sno deiavnico za vzdrževanje cestnih potni-ških vozil na Središki cesti. vendar je potrebno njegov program razvoja predhodno preve-riti na Razvojno gospodarski skupnosti. Hkrati bo adaptiral obstoječe mehanične de-lavnice v predračunski vrednosti 200 mio din. Investicija bo končana leta 1987. Petrol — tozd Vzdrževanje in Investicije bo adaptiral delavnice na Flajšmanovi cesti m nakupil nekaj opreme. Predračunska vrednost znaša 50 mio din, investicija bo končana v letu 1989. Brivsko-frizersko podjetje Ljubljana bo v novem primamem centru v Stepanjskem na-selju kupiio poslovni prostor v predračunski vrednosti 30 mio din. 3.2.5. GOSTINSTVO IN TURI-ZEM i Za gostinstvo in turizem načrtujemo v 1986 tetu 3-odstotno stopnjo rasti družbenega proi-zvoda, število zaposienih pa se bo povečalo ta 1 odstotek. Gostinstvo bo v prvem letu srednjeročnega obdobja usmerjalo svoje aktivnosti predvsem v zagotavljanje kompletnejše in kakovostnejše ponudbe ter v zboljšanje kadrovske strukture zaposlenih. Naloga gostinskih organizacij v letu 1986 je tudi, da se v občini ali vširšem pro-storu povežejo z enakimi ali sorodnimi ozdi in s tem dajo osnovo za razvoj gostinstva in turi-zma v naslednjih letih srednjeročnega ob-dobja. Od turizma je v gospodarstvu občine zasto-pana le ena organizacija združenega dela, in sicer Emona Globtour, a še ta ima na našem območju le sedež organizacije, vse poslovne enote, ki ustvarjajo promet intudi devizni priliv, pa so zunaj naše občine. V turizem se vključujejo tudi turistična druš-tva naše občine, zlasti TD Ljubljana Moste-Polje. Prek tega društva se bo naša občina vključila v program celovite turistične ponudbe mesta Ljubljane. Če bo letos rešena finančna problematika, se bo društvo že leta 1986 lotilo opravljanja gostinske, turistične in informa-tivne dejavnosti na Urhu. Junija meseca je po društvenem programu organizirana že tradi-cionalnaprireditevkultumo-ujetniškihskupinv Zajčji dobravi. Večjih investicij v gostinstvu in turizmu naše občine ne bo. V Gradu Fužine bomo za gostinski del, v skladu s programom adaptacije gradu, prido-bili investitorje. Turistično društvo Ljubljana Moste-Polje načrtuje gradnjo društvenega ob-jekta na Pečarju. V letu 1986 bodo pridob-Ijena zemljišča. Če bo na javnem natečaju pridobljen in-vestitor za prehrambeni center v Štepanj-skem naselju (ABC Pomurka GP Moste-Sla-vija je od gradnje odstopilo), bo že leta 1986 pripravljena dokumentacija. Ce bo na javnem natečajo pridobljen in-vestitor za družbeni center ob samskih domovih na Steletovi ulici, bo v letu 1986 pripravljena dokumentacija za gradnjo. 3.2.6. TRGOVINA Za srednjeročno obdobje smo si v trgovini zadali cilj, da bomo z razvojem maloprodajne trgovske mreže nadaljevali. V zadnjih dveh letih je zaradi večje stanovanjske gradnje, predvsem v Novih Fužinah, zopet ugotovljen večji porast števila prebivalcev. Glede na to bodo v prvem letu srednjeročnega obdobja ak-tivnosti trgovine usmerjene v novejših stano-vanjskih soseskah v pridobivanje novih povr-šin maloprodajne mreže, v starejših stano-vanjskih soseskah v modernizacijo obstoje-čega prodajnega prostora, v hribovitem pre-delu občine pa v pridobitev najemnih trgovskih prostorov in usposobitev trgovin z osnovnimi živili v privatnem sektorju. V zunanji tngovini se bodo tngovinske orga-nizacije združenega dela intenzivno vključe-vale v izvozna prizadevanja gospodarstva ter pospeševale izvoz, posebno na konvertibilno področje. Občinska trgovina bo let 1986 nadaljevala s svojimi aktivnostmi v smeri kakovostnejšega povezovanja te dejavnosti s proizvodnjo, kar ji bo omogočilo boljše rezultate poslovanja, ka-kovostnejšo in pestrejšo ponudbo oziroma preskrbo občanov pa tudi boljše rezultate proi-zvodnje. Investicije: Mercator Rožnik — tozd Golovec bo začel z gradnjo primarnega centra v Novih Fuži-nah. V okviru centra bodo naslednje trgovine oziroma dejavnosti: samopostrežna prehram-bena trgovina, pekarne, neživilska trgovina, trgovina s tehničnim blagom in slaščičarna. Vokviru programa adaptacij in moderni-zacij obstoječih prodajaln, bo v naši občini tozd Golovec posodobil trgovine v Besnici, v Javoru in na Prežganju. V Novih Fužinah bo zgrajena samopo-strežna trgovina. Investitor je Emona Merkur. Trgovina bo predvidoma začela obratovati že konec leta. Leta 1986 načrtuje Emona BC — tozd Centromerkur odkup preostalega drugega dela Integralovega skladišča na Šmartinski cesti in v letih^l 986—1988 gradnjo nad-streška med halama na Šmartinski c. 102 in 104. Za poslovni objekt v MS 2/1 v centrii Most med Zaloško in Kajuhovo cesto, v okviru kate-rega bosta tudi dve trgovini, in sicer živilska in neživilska, bo pridobljeno zemljišče in izde-lana bo dokumentacija. Kurivoprodaja bo nadaljevala z gradnjo prodajnega centra v Mostah. V naslednjem ietu bodo dokoncani demonstracijski del cen-tra, poslovni prostori in skladišče. V okviru obstoječega programa bo Petrol — DO trgovina v Zalogu pričel s I. fazo oziroma sanacijo skladiščnih zmogljivosti. Sanacijo in predvideno širitev zmogljivosti bo izvajal v treh f azah in bo končana leta 1988. Če bodo dane prostorske možnosti, bo Petrol v letu 1986 začel tudi z gradnjo bencinskega servisa v KS Zadvor. V MS 114 Zelena jama bo Jugotekstil ONA-ON začel z notranjo obnovo oziroma usposobitvijo objekta za skladiščenje. V KS ^ martno ob Savi in KS Klopce bosta v okviru prostorskih možnosti organizirani trgovski enoti za najnujnejša osnovna živi-la. Če ne bo interesa s strani družbenega sektorja trgovine, bo uporabljena možnost. da se odpre trgovina v privatni lasti. Geološki zavod Ljubljana — tozd Ko-mercialne dejavnosti bo v letu 1986 pripra-vil program za gradnjo konsignacijskega skladiščav predračunski vrednosti 12 mio din. Glede na prostorske in vsebinske pre-veritve na Razvojno gospodarski skupno-sti bo pripravil tudi vso potrebno doku-mentacijo za gradnjo skladišča. Avtoobnova bo leta 1986 končala z zu-nanjo ureditvijo večnamenskega skladiš-ča. 3.2.7. FINANČNE IN DRUGE POSLOVNE STORITVE Razvoj finančnih in drugih poslovnih storitev bo leta 1986 hitrejši kot doslej. To bo delno po sledica širjenja obsega in vrste storitev, s čimer je povezano tudi hitrejše povečevanje števila zaposlenih na tem področju kot pov-prečno v gospodarstvu. Povečevanje števila zaposlenih bo usmerjeno v izboljševanje kvali- fikacijske strukture. Razvoj pa bo delno posle-dica tudi večjega povezovanja inženiringa, projektanskih in raziskovalnih organizacij z drugimi področji gospodarstva. Prav zaradi tega povezovanja, ki bo omogočalo komplek-sno ponudbno predvsem v zunanjetrgovinski menjavi ter hkrati pomenilo tudi večje možno-sti za izvoz drugih področij gospodarstva (opreme, blaga), načrtujemo za to področje izboljšanje izvoznih rezultatov. Načrtovana investicijska vlaganja organiza-cij s tega področja so naslednja: Intertrade bo leta 1986 pričel z gradnjo do-datnega objekta na obstoječi lokaciji, ki bo omogočil razširitev njegove dejavnosti (kon-signacija, tehnično vzdrževalna služba. del proizvodnje). Program razvoja bo potrebno predhodno preveriti na Razvojno gospodarski skupnosti. Gradbeni center Slovenije in Giposs — Inženiring bosta po preveritvi razvojnega programa in koordinacijskem odboru Ra-zvojno gospodarske skupnosti v letu 1986 pri-pravljala dokumentacijo in zemijišče na lokaciji Ingrada — tozda Prevozi (ki se bo odselil) za gradnjo informativnega. poslovnega in pro-dajnega centra. SCT — tozd Strojni inženiring načrtuje v ietu 1986 pričetek in konec sanacije pod-strešja v predračunski vrednosti 70 mio din na Kavčičevi cesti, lokacijsko dokumenta-cijo že pripravljajo. Intertrade — tozd Obdelava podatkov bo feta 1986 nabavila računalniško opremo v predračunski vrednosti 500 mio din. Papirnica Vevče — tozd Blagovni promet bo leta 1986 v MP8 zgradila črpališče goriv in maziv v predračunski vrednosti 30 mio din. 3.2.8. KMETIJSTVO Temeljna usmeritev v kmetijstvu bo boljše izkoriščanje naravnih danosti ob uvajanju so-dobne tehnologije in strokovnega znanja v ne-posredno proizvodnjo. Večji poudarek bo dan pospeševanju kmetijstva na hribovitem ob-močju. da bi dosegli večjo intenziteto pridelave in povečali obseg družbeno organizirane proi-zvodnje. Tržna proizvodnja bo usmerjena vpndobi-vanje mleka. prireje mesa ingojitev povrlnin za Ijubljansko tržišče ter v pridelavo krušnega žita. V rastlinski proizvodnji je predvidena 3-od-stotna stopnja rasti. V ta namen bo dan večji poudarek družbeno organizirani pridelavi v okviru TZO in na družbenem posestvu Zado-brova. Krepila se bo povezava med TZO, Emono, Žitom, Mercatorjem in drugirni ozdi \/ občini. Osnovna usmeritev v živinoreji bo nadaljnje povečanje pridobivanja mleka in prireje mesa. Le-ta naj bi rastla s stopnjo 4 Jo letno, kar bo doseženo predvsem z izboljšanjem krmne osnove. Povečali bomo površine, zasejane s koruzo za zrnje. predvsem pa za silažo. To bomo dosegli z boljšim gnojenjem travnikov in z uvajanjem pašno košnega sistema. Večji poudarek bo dan selekciji osnovne črede z umetnim osemenjevanjem, večjim vplivom pospeševalne službe, kontroli molznosti krav mlekaric in nabavi plemenskih živali zunaj ob-čine. TZO Dobrunje bo v družbeno organizi-rani proizvodnji zajela vse tržne viške za-sebnega kmetijstva. Poudarek bo dan večji prireji mesa, pridobivanju mleka, gojenju pšenice in zelenjave. Za pospešitev zivinoreje bo v letu 1986 na-bavljenih 35 plemenskih telic, 25 plemenskih žrebic, 25 plemenskih ovc ter 25 plemenskih svinj in merjascev. Plemenske svinje in merjasci bodo nabav-Ijenl pri farmi Ihan, plemenske ovce pa prek Biotehnične fakultete. TZO bo imela v letu 1986 naslednje investi-cije (predračunska vrednost investicijskih pro-gramov pri združenih kmetih znaša 88.250.000 din, s čimer bodo zgrajeni): 3 novi hlevi s 60 stojišči, 8 adaptacij hlevov s 120 sto-jišči in 2 adaptaciji svinjakov za 60 prašičev. Mesna industrija Zalog je zainteresirana za kooperacijsko rejo mesnatih prašičev. V ta namen bo izkoristila stare goveje hleve pri kmetih, ki sq zgradili nove hleve za govedo. Zgrajeno bo 16 silosov za silažo s 1200m3 prostornine. Nabavljeno bo 10 traktorjev in 29 traktorskih priključkov. V lasti TZO bodo zgrajene 4 nove zbiral-nice mleka v Sneberjah, na Klopcah, v Ga-berju in Velikem Trebeljevem. Skupnost za pospeševanje kmetijstva Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo v sodelovanju s TZO, Veterinarskim zavodom Ljubljana, KIS, Kmetijskim zavodom Ljubljana in drugimi še nadalje delovala za hitrejši razvoj kmetijstva predvsem v hribovitem delu občine. V skiadu bo s svojim programom tudi usmer-jala za te namene zbrana ustrezna sredstva in tako zagotovila uspešnejše izvajanje načrto-vanih nalog. Agroenoma, obrat posestva Zado-brova Posestvo Zadobrova gospodari na 222 ha obdelovalnih površin. Te bodo v letu 1986 zasejane s pšenico, ječmenom, oljno ogrščico in krmnimi rastlinami. V živinore-ji, ki je osnovana na doma pridelani krtni, bodo vzrejali 220 glav plemenskih telic in 180 pitancev. JATA — tozd Reja bo v občini leta 1986 redila piščance za meso, valilna jajca, dan stare piščance in konzumna jajca. Izvozili bodo 1300 ton piščančjega mesa in 4,5 milijona valilnih jajc. Investirali bodo 25 milijonov din kot sovlaganje za gradnjo silosa. Kmetijska zemljiška skupnost Kmetijska zemljiška skupnost bo uresniče-vala delovni program po načrtu za prvo leto srednjeročrtega obdobja. Zemljišča, na katerih je možna intenzivna kmetijska proizvodnja, predvsem zemljišča, ki ustrezajo, prvi in drugi kaiegoriji, ter zemljišča. na katerih so opravljene mehoracije, bo sku-šala dosledno dolgoročno ohranjati za pride-lovanje v kmetijstvu. Sodelovala bo pri pripravi načrta za dolgo- ročno usmeritev razvoja kmetijstva in naju- streznejšo rabo zemljišč (izdelava agrokarte) kot osnove za rajonizacijo kmetijske proizvod- nje. Sodelovala bo pri urejanju in izboljševanju kmetijskih zemljišč na okrog 223ha njivskih in travniških površin za normalno in intenziv-nejše pridelovanje v ravnini ob Konjščici (na ok. 40ha), v Sigah (na ok. 10ha), v Dolskem (naok. 70ha) vsotočju Ljubljanice in Save (na 30ha), v hribovitem delu občine pri urejanju zemljišč za pašno-košno rabo in intenzivnejšo proizvodnjo (na ok. 60ha zemljišč). Z manjšimi melioracijskimi posegi bo izbolj-šala ok. 10 ha zemljišč v K S Z advor in v K S Be-snica. Pričela bo z urejanjem gozdnih krčevin na ok. 3ha. S komasacijami bo pospeševala proces združevanja zemljišč. Predvidefte melioracijske posege bo izva-jala po predvidenem programu, če bodo za to razpoložljiva sredstva. 3.2.9. GOZDARSTVO TOK Gozdarstvd Domžale, ki gospodari z zasebnimi gozodvi v naši občini, bo leta 1986 posekal 12.055 m3 lesa, od tega 8237 m3 li-stavcev in 3818 m3 iglavcev. V družbenih goz-dovih, s katerimi gospodari gozdni obrat Litija, bo posekanih 500 m3 lesa. Leta 1986 bo zgrajena nova gozdna cesta Klopce—Vinje v dolžini 800m. Nanovo bo zgrajeno 4km gozdnih vlak in rekonstruirano 4km gozdnih vlak. Nega in obnova gozdov bo izvedena na 24 ha, gozdno gojitvena dela na mladih goz-dovih (čiščenje, redčenje) pa na 120ha gozd-nih površinah.