GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
LETO XIII., Št. 15 — CENA 10 DIN SREDA, 3. FEBRUARJA 1960
Odgovornost
Novi zakoni, ki so bili lani sprejeti na področju stanovanjske problematike, se s tem letom že začno uveljavljati v praktičnem življenju. Tu namreč ne gre zgolj za nove najemnine, marveč za novo finansiranje stanovanjske gradnje, za neposredno sodelovanje državljanov pri stanovanjski gradnji, za pravice in dolžnosti stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov itd.
Posebna pozornost pri tem gre hišnim svetom. Predvsem zato, ker predstavljajo najširšo osnovo samoupravljanja. Razen delavskih svetov v podjetjih ter svetov stanovanjskih skupnosti in številnih drugih samoupravnih organov v okviru komune, nastopajo hišni sveti kot najmnožičnejša šola socialistične demokracije oziroma družbenega upravljanja. Samo v občini Kranj je nad 300 hišnih svetov. Če računamo, da ima vsak hišni svet po 7 članov (pravila predvidevajo od 5 do 9), potem sodeluje v teh organih več kot 2000 državljanov.
Občinski ljudski odbor Kranj pripravlja na osnovi tega poseben odlok o organizaciji in delu zborov stanovalcev in hišnih svetov za območje občine. Ta odlok nameravajo sprejeti na seji ObLO, JI. februarja in hkrati izdati odlok o sklicanju zborov stanovalcev in volitev v hišne svete, kar naj bi bilo izvedeno že v februai-ju. Na to se pripravljajo tudi r drugih občinah.
Novi hišni sveti nimajo samo širših pravic, marveč tudi večje odgovornosti in dolžnosti. Tako so med drugim člani hišnega sveta odgovorni za škodo oziroma posledice, ki bi nastale zaradi malomarnega opravljanja dolžnosti. Razen tega se z novimi predpisi postavlja hišni svet kot samostojna pravna oseba, ki sama odloča, razporeja in upravlja z zaupano mu skupno lastnino. Seveda v okviru predpisov.
Vse to bistveno oddaljuje te organe od »prve šole« druž.hcnc^a upravljanja in jim nalaga večje odgovornost pred družbo. To pa it velik korak v poglabljanju socialističnih odnosov v našem družbenem sistemu. K. M.
S seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj
RAZVOJ OBRTI
ne pomeni njenega preraščanja v industrijo
Ustanovljen je Zvezni center za Inštruktorje tekstilne stroke
Kranj, 2. februarja njihovo  lastno  ceno,  je treba
V Kranju je bila danes seja  Okrajnega  Ljudskega  odbora, bolj  s'krbeti tudi  za organiza-
Na ločenih sejah obeh zborov so  razpravljali  o  ustanovitvi cijo obrtnih podjetij. Predvsem
zveznega centra za usposabljanje inštruktorjev v tekstilni stro- velja  poudariti,  da bo tudi v
ki v Kranju, razen tega pa so sprejeli še sklep o razglasitvi storitveni  obrti  potrebno najti
okrajne posredovalnice za delo za samostojen zavod. Na skup- primerne   oblike   delitve dela,
ni seji so govorili o izvajanju smernic za razvoj obrti v okraju razen tega pa razvijati koope-
Kranj in o uvedbi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih pro- racijo med obrtnimi in tudi in-
izvajalcev. Kot gost se je seje udeležil tudi predsednik Obrt- dustrijskimi    podjetji. Predlog
ne zbornice FLRJ tov. Tone Fajfar.
V KRANJU CENTER ZA okraju  in  iz  razprave  je bilo
USPOSABLJANJE    IN STRUK- moč ugotoviti predvsem to, da
TORJEV TEKSTILNE STROKE se   obrt  ne  razvija  povsem v
Združenje  tekstilne  industri- skladu s smernicami, ki jih je
je Jugoslavije, Zvezni zavod za pred časom sprejel OLO. Pravo
produktivnost dela  in Okrajni stanje v obrti zamegljuje dej-
ljudski odbor Kranj so se do- stvo, da služi znaten del obrt-
sklepov nadalje poudarja, da je potrebno vlagati znatna investicijska sredstva predvsem v modernizacijo opreme storitvene obrti in servisov.
Na Šenturški gori nad Cerkljami imajo prebivalci dve želji: zgraditi novo cesto in vodovod. Medtem ko bodo z gradnjo ceste pričeli na pomlad, že dlje razmišljajo, kako se bodo lotili tudi gradnje vodovoda. Z iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo, ki so jo pokazali že doslej, bodo prav gotovo uspeli rešiti tudi ta dokaj težaven problem.
govorili o ustanovitvi Zveznega centra za > usposabljanje inštruktorjev v tekstilni stroki v Kranju in sestavil v ta namen pogodbo o finansiranju izgradnje tega centra, ki sta jo danes oba zbora sprejela z nekaterimi popravki oziroma priporočili, močno Zvezni center v Kranju kot za vod   s   samostojnim finansira
niških zmogljivosti za dejavnosti, ki spadajo v industrijo. Te kapacitete so za obrt praktično izgubljene, ker neplanirano preraščajo v industrijska podjetja. Zmogljivost uslužnostne obrti pa prepočasi narašča in zaostaja   za potrebami.
Komu denar in komo bone
ob izplačevanja nadomestila za stanarino ?
Stanovalci so prejeli odločbe o nik stanovanja in ni ožji družinski
novih najemninah. S tem se je v član.
V sklepih, ki jih je Svet za   glavnem končalo obsežno delo pri 4. Brat in sestra, od kateTih je
industrijo  predložil  Okrajnemu  točkovanju in tudi slaba volja po- eden od njiju koristnik nadomesti-
njem, ki naj bi po osnutku po- ljudskemu odboru (ki pa bodo sameznikov. Res je, da je z odloč- la, drugi pa lastnik stanovanja, se godbe pričel s poukom v obliki zaradi nekaterih novih predlo- bami večina stanovalcev zadovolj- ne štejeta za ožje družinske člane
seminarjev s 1. septembrom leta gov in dopolnitev, ki so jih dali
1960, bo imel predvsem tele tri nekateri odborniki in gostje v
naloge:   usposabljanje   inštruk- razpravi,  sprejeti  šele  na eni
torjev za strokovno izobraževa- prihodnjih sej, ko jih bo Svet
nje  delavcev  za  potrebe  tek- za industrijo ponovno formuli-
stilne  industrije, strokovno iz- ral),  je  predvsem poudarjeno,
popolnjevanje  inštruktorjev   in da   je   obrt   zaradi prilaganja
drugih učnih kadrov in sprem- splošnemu tehničnemu napred-
ljanje strokovnega razvoja in- ku treba osposobiti, da so us-
štruktorjev s ciljem, da se jim pesno   dopolnjevala asortiman
v nadaljnjem razvoju zagotovi serijske proizvodnje in da bo
potrebna pomoč. Zavod bo imel lahko na sodoben način oprav-
svoje prostore v Srednji tehnič- ljala vse usluge, ki so potreb-
ški tekstilni šoli v Kranju. —
OBRT SE NE RAZVIJA POVSEM V SKLADU S SMERNICAMI, KI JIH JE SPREJEL OKRAJNI   LJUDSKI ODBOR
Iz poročila o izvajanju smernic za razvoj obrti v kranjskem
Z letne konference osnovne organizacije ZK Plamen Kropa
Živahna razprava o aktualnih problemih
V nedeljo, 31. januarja je bila v tovarni vijakov »Plamen« v Kropi redna letna konferenca osnovne organizacije ZK. Iz poročila sekre-t.ii ia OOZK tovariša Nikola Mu-droviča hi i/ obširne razprave o delu osnovne organizacije, skndl kalne podružnice, DS in UO ter uprave podjetja, so ugotovili, da je bilo delo v preteklem letu dobro. Na celotno delo je zelo po/i tlvmo vplivala reorganizacija v aprilu 1959, ko se je osnovna organi/arija razdeli na vaško in lo-vifiiško organizacijo. Število članov v tovarniški organizaciji ZK se je v zadnjih 9 mesecih povečalo / a K) članov, v glavnem mladincev.
Na konferenci so razpravljali tudi o izvršenih proizvodnih nalogah v preteklem letu in med dru-
Plenum 00 SZDL, 3. marca
Na   ponedeljkovi   seji predsedstva   Okrajnega   odbora   SZDL so predvsem    govorili    o sklicanju ok tajnega   plenuma.    Plenum naj bi obravnaval naloge \  zvezi z izpolnjevanjem    leloiii jega družbe nega načrta.   Plenum  ho  .'I. mat' a. Ka/eni   tega   je   predsedstvo ta/te šilo tovariš.i Štel,in,i Kadoiča dol) nosti srekrelarja Okrajnega odboia S/DI ,   kiT   bo   prevzel   llo\ > dol/ nost   v   Občinskem   komiteju   /K S Kranj.  Na  njegovo  mesto   je Ime novalo   tovariša   Milania   Regovt ,i, dosedanjega   organizacijskega sekretarja      Občinskega komiteja Kram j.
gim omenili, da je delovni kolektiv Plamena v preteklem letu načrt po količini presegel pri zmanjšanem številu zaposlenih za 4,7 odstotka. Izvoz so v primerjavi z letom 1958 pjvečaM za trikrat — izvozili so 24,5 odstotka vpeh izdelkov. — Število reklamacij se je zmanjšalo za 42 odstotkov.
Na konferenci so pozitivno oce-n: 1 i predvideno ustanovitev stanovom 'ske zadruge, ki bo vorjetno pričela z gradnjami že v tem letu. Bo'j kritično so obravnavali izobraževanje im vzgojo kadrov v podjetju, fluktuacijo delovne sile. organizacijo dola itd. — Sprejeli so sklep, da bodo pomagali upravi podjetja, oziroma UO in DS ter sirvlikalni podružnici, dfl bi v letu 1960 pričeli izdajati tovarniški Bilten. V podjetju naj bi tudi čimprej ustanovili center za 'izobraževanje kadrov. Na po,sebnem sestanku maj bi proučili problem fluktuacije delovne sile, ki nastaja zaradi novih, oziroma razširjenih industrijskih objektov v radovljiški občini. Zaradi boljše povezave dela z mladino in predvsem tz organi delavskega samoupravljanja bodo predlagali vaški mkidinski organizaciji, naj bi že v februar ]u u ,t<inovilr tudi lova: niski mladinski aktiv, tako da bi bila mladina, zaposlena v Plamenu, včla-n r:ia v tovarniškem mladinskem aktivu. Predvsem pa bo »skušala OOZK Plani''i v K topi v prihodnje *e tesneje sodelovati z vsemi množičnimi organizacijami na te-C. R.
ne potrošnikom in industriji. V sklepih je poudarjena tudi potreba po ustanavljanju servisov stanovanjskih skupnosti. — Vendar je ob tem predsednik Obrtne zbornice Jugoslavije tovariš Fajfar izrazil bojazen, da bi se servisi stanovanjskih skupnosti, kakršne ponekod že ustanavljajo in kakršne si ob tej besedi po navadi mislimo, lahko pričeli razvijati v proizvodno smer, kar bi bilo zanje finančno ugodneje, ne pa v smeri drobnih uslug potrošniku. Po njegovem mnenju bi servisi stanovanjskih skupnosti morali biti tiste ustanove, ki neposredno   služijo stanovalcu.
ZA VEČJO STORILNOST V OBRTI
Da bi izboljšali kvaliteto obrtniških   storitev   in znižali
na. Sedaj imajo hišni sveti delo s pobiranjem najemnine.
Vendar je ostalo še marsikaj nejasno, predvsem podrobnosti o izvajanju predpisov o novih najemninah. Zlasti je mnogo stanovalcev, ki sprašujejo o nadomestilu za povečano stanarino. Za nekatere primere namreč še ni bilo jasno, kdo naj dobiva denar in kdo bone?
Sekretariat Zveznega izvršnega sveta  je dal naslednja pojasnila:
1. Nosilcu stanovanjske pravice, ki stanuje v stanovanju, katerega lastnik je njegov ožji družinski član, gre nadomestilo v bonih, ne glede na to, če nosilec stanovanjske pravice plačuje ožjemu družinskemu članu stanarino v skladu s predpisano stanovanjsko tarifo oz. odškodnino, če je podstanovalec.
2. Ne glede na to, ali je bila sklenjena stanovanjska pogodba, o uporabi stanovanja in ne glede na to, ali plača stanarino, dobi zet, ki stanuje v stanovanju, katerega lastnik je ženin oče, nadomestilo v gotovimi, njegov zakonski drug pa dobi nadomestilo v bonih, če je upravičen do nadomestila.
3. Stanovalec, ki ni ožji družinski član in ki nima stanovanjske pogodbe ter ne plača stanarine, ali pa jo odsluži z nekim delom, ima pravico do plačila nadomestila v gotovini, ker ni lastnik ali soJast-
in se zato upravičencu izplačuje nadomestilo v gotovini. Samo v odnosa ju nasproti tretji osebi — na-sproti očetu ali materi, se te osebe pojavljajo kot otroci in ožji družinski člani, zaradi česar bodo prejeli nadomestilo v bonih, če je njihovo stanovanje last staršev; prav tako je Tavnati pri starših, če so nosilci stanovanjske pravice, stanovanje pa je last njihovih otrok.
5. Uživalci stanovanj, ki jim je na podlagi dodeljevanja priznana pravica stanovanja od smrti, imajo pravico do nadomestila v gotovini.
6. Vajenci v gospodarstvu niso osebe v rednem delovnem razmerju, zato jim pripada nadomestilo v gotovini.
In še pojasnilo o tem, kako vlagati zahtevek na polletno znižano stanarino. To pride v poštev za tiste stanovalce, katerih nova <sta narina je za več kot 200 dinarjev višja od prejšnje najemnine in nadomestila skupaj.
Po sedanjem tolmačenju bi morji upravičenec priložiti zahtevku za zmanjšanje stanarine (staro) najemno pogodbo, odločbo o določitvi nove stanarine ter potrdilo delodajalca o njegovih osebnih dohodkih na dan 31. decembra 1959 in osebnih dohodkih, pri katerih je upoštevan povišek plače zaradi povečane stanarine (6,5 % za delavce in uslužbence gospodarskih organizacij oz. 6,5 % povečanja plače za javne uslužbence). Enako mora upravičenec dokazati za svoje ožje družinske člane, kakšni so jim bili oz. so določeni novi prejemki.
Zahtevek za zmanjšanje stanarine ni oproščen takse.
če povprečno za 11,2%, precej pa so se povečali tudi skladi podje-
V«čina organizacij Zveze komunistov je že imela svoje letne konference. Komunisti so ob tej priložnosti pregledali svoje delo in se pogovorili posebno o tem, kako izpolnjujejo naloge, ki sta jih nakazala VII. kongres /K.l in IV. kongres ZKS. Prav o tem so v ponedeljek, 1. februarja zvečer govorili tudi n,i konferenci komunistov terena Rupa v Kranju. Zlasti kritično so razpravljali o delu stanovanjske skupnosti in o uveljavljanju Socialistične zveze ter pri tem poudarjali naloge komunistov v teh organizacijah.
IV. plenum Občinskega sindikalnega sveta Tržič
Vse večje zanimanje za nagrajevanje po učinku
V petek, 29. januarja je bil IV. plenum Občinskega sindikalnega sveta Tržič, na katerem so razpravljali a nagrajevanju po učinku in po enoti proizvoda. Udeleženci plenuma so ugotovili, da se je zanimanje delavcev za gospodarjenlje podjetij precej povečalo, odkar so sprejeli nove tarifne pravilnike.
V Tržiču so se lani povečale pla- tij. Podjetja so namenila za nagrajevanje po poslovnem uspehu 29% več denarja kot v letu 1958, izplačalo za 50% manj nagrad in precej zmanjšala izplačevanje osebnih dohodkov v obliki plač nad tarifnimi postavkami.
V vodstvih podjetij še dobro poznajo nove načine nagrajevanja, večina delavcev pa je še vse premalo seznanjena s tem problemom. Tudi delovni kolektivi (so že dokazali, da znajo dobro in pametno gospodariti s čistim dohodkom, niso pa uspeli prikazati delavcem dovolj jasno in preprosto pomena novega načina nagrajevanja, tako da bi bili uspehi podjetij še večji. V podjetjih bodo morali uvesti stalno službo, ki se bo bavila le z uvajanjem novih nač;nov plačevanja po učinku in po enoti proizvoda.
Iz ankete, ki jo je organiziral sindikalni svet v Tržiču, razberemo, da delavci premalo poznajo način nagrajevanja, vendar jih je večina za nove tarifne pravikrke, 64 % jih meni, da novi pravilniki vplivajo na povečano delovno sio-Tilnoist. Več kot polovica anketirancev predlaga, naj bi letos popravili tarifne pravilnike, 46% delavcev pa se ne strinja s premij-skimi sistemi. Premije naj bi po podjetjih izplačevali res le tistim, k; bistveno vplivajo na uspeh podjetja.
VE
2  »GLAS GORENJSKE«	NOT1AMJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO	SREDA, 3. FEBRUARJA 1960
		
Povečanje skladov in dohodka
Nekatere Izkušnje nagrajevanja po-učlnku|v tovarni vijakov „Plamen" Kropa
r
Nas razgovor
V tovarni vijakov PLAMEN v Kropi so na pobudo sindikatov v letu 1959 pričeli z nagrajevanjem po enoti proizvoda. Na proizvodnjo je to vplivalo zelo pozitivno. Pri zmanjšanem številu zaposlenih v primerjavi z
letom 1958 se je namreč lani celotni dohodek povečal za 13,08 % dohodek podjetja za 19,07 %, čisti dohodek za 24 %, osebni dohodki za 14,16 % in skladi za 64,9 %. Proizvodnjo po količini so lani kljub izdelovanju lažjih
Dobri in pravočasni proizvodni načrti
osnova za hitrejši porast kmetijske proizvodnje
Razvojne težnje in problematiko kmetijstva ne moremo obravnavati ločeno od našega splošnega družbenega in gospodarskega razvoja. Splošen porast industrijske proizvodnje, razvoj industrije, ki proizvaja za potrebe kmetijstva, napredek predelovalne industrije, povečanje potreb po kmetijskih pridelkih itd., vse to daje kmetijstvu nove možnosti za razvoj, po drugi strani pa postavlja predeni tudi nove naloge. Številna nova delovna mesta v industriji povzročajo nenehen odtok delovne sile iz vasi, kar poglablja so-cialno-gospodarske spremembe na vasi. Prav to pa zahteva velike napore, da se ne samo obdrži dosedanja raven proizvodnje, temveč da se tudi bistveno poveča. Ti napori so se v zadnjih letih kazali predvsem v krepitvi družbenih kmetijskih posestev in razvijanju različnih oblik organiziranega proizvodnega sodelovanja med zadrugo in kmetom.
"Za nadaljni porast proizvodnje, predvsem pa za vsklaievanie kmetijske proizvodnje z ostalim gospodarskim razvojem so osnova nedvomno dobri gospodarski načrti zadrug, v-klajeni z osnovnimi smernicami občinskega družbenega plana. S planiranjem, oziroma sestavljanjem boljših gospodarskih predračunov za vsako dejavnost zadruge smo zlasti napredovali lani; bolje zadruge povezujejo tudi realizacijo predračunov s sistemom nagrajevanja, ki vzpodbuja k čimboljšim gospodarskim uspehom. Prav zaradi uvajanja večjega reda v Poslovanje ekonomskih enot zadrug, večje odgovornosti kolektivov in vodstev teh enot in zaradi uveljavljanja rentabilnega gospodarjenja moramo pametno sestaviti proizvodno-finančne plane zadrug za l. 1960. Ločene predračune bodo zadruge letos   sestavile   za kooperacijsko
proizvodnjo in tudi spremljale njene rezultate med letom v knjigovodstvu. Z vsklajevanjem pro-izvodno-finančnih planov zadrug z občinskimi družbenimi plani bo doseženo prav tako pomembno zanimanje, da se kmetijstvo na področju občine razvija čimbolj v skladu z neposrednimi potrebami oskrbe in da bodo razpoložljiva sredstva zadrug čimbolj smotrno izkoriščena.
Dvoje bi morali zasledovati dolgoročni, letni in akcijski programi, da bomo dosegli stalno povečanje tržne proizvodnje in krepili družbene elemente proizvodnje. Ob vseh naporih za najrazličnejše organizacijske oblike sodelovanja zadrug — kmet pa mora upoštevati predvsem naslednja načela:
— Proizvodnja določenega območja mora stalno naraščati in zagotoviti redno in boljšo oskrbo tržišča s kmetijskimi pridelki.
— Zadruga mora dobro pretehtati lastne objektivne možnosti, kajti določen obseg koopera-diske proizvodnje, ki jo predvidimo s planom, mora ob dokončani proizvodnji pokazati brezpogojen uspeh, tako v ekonomskem kot tudi v družbeno-političnem pogledu.
— Odnosi v kooperaciji morajo zadovoljiti ekonomske koristi organizacije in proizvajalca. Le na podlagi dobre analize teh koristi in vseh drugih pogojev lahko pričakujemo usPeh.
Občinski ljudski odbori kranjskega okraja so plane koopcrac.j-ske proizvodnje za leto 1960 sprejeli že lani jeseni kot del občinskih družbenih planov. V teh dneh pa so v zadrugah začeli sestavljati proizvodno-finančne plane, ki jih bodo sprejemali na zasedanjih zadružnih svetov pred občnimi zbori, in sicer od srede februarja do konca aprila. -t
izdelkov povečali v primerjavi s predhodnim letom za 4,5 °/o.
Iz teh kratkih podatkov lahko vidimo, da je nov način nagrajevanja, uzakonjen z novim tarifnim pravilnikom, zelo pozitivno vplival predvsem na povečanje proizvodnje in storilnosti dela, čeprav je bilo ob sprejemanju tarifnega pravilnika na njegov račun izrečeno precej kritike. Značilno je predvsem to, da se je že po nekaj mesecih novega nagrajevanja začela dvigati proizvodnost dela pri istočasnem zmanjševanju režijskih ur.
Razumljivo je seveda, da so se v novem pravilniku med letom pokazale še nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih je delavski svet podjetja odpravil. V začetku letošnjega leta pa so na predlog sindikalne' podružnice pravilnik še dopolnili. Za to so imenovali posebno strokovno komisijo. Enota za nagrajevanje je bila lani namreč kilogram. Ker pa se med letom večkrat menja asortiman izdelkov, je — kljub temu, da so izdelki razdeljeni po dimenzijah oziroma skupinah — na posameznih delovnih mestih včasih nastala za delavca ali za podjetje neupra-
vičena razlika. Zaradi tega bo letos enota za nagrajevanje izdelek. Razen tega bodo letos povečali število skupin, ki jih je bilo lani 8, na 13.
Kljub temu, da imajo v tovarni vsa dela v proizvodnji že normirana, delno pa tudi režijska dela (na primer orodjarji), je enota proizvoda razen norm in akordov močno stimulativna tudi za normirano delo. Pogosto se zgodi, da delavci hočejo za svoje skupine le pridne delavce, oziroma da sami opozarjajo so-tovariše k večji pridnosti, kar se pri delu odraža zelo pozitivno. Režijske skupine vedno bolj pazijo, da se pri posameznih normiranih delih ne pojavi neopravičena režija, kar jim le-ta zmanjša osebni dohodek po enoti proizvoda.
Delavski svet bo moral pravilnik o nagrajevanju po enoti proizvoda na podlagi novih izkušenj tudi še nadalje dopolnjevati, kajti pravilnika zaradi specifičnih pogojev ni mogoče kopirati, temveč ga bo po daljšem študiju treba prilagoditi specifičnim pogojem proizvodnje, organizacije dela in notranjega reda na posameznih delovnih mestih. C. R.
Potrebna je pomoč
POLITIČNIH IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ
O delu enot pred vojaške vzgoje kaj malo pišemo. Prav zaradi tega smo obiskali komandanta I. delavske čete mladincev predvojaške vzgoje, tovariša Avrelija Tronkarja.
Mojster obratne tehnične kontrole v Iskri nam je takoj odgovoril na nekaj vprašanj:
»Kdaj je bila ustanovljena četa predvojaške vzgoje v Iskri?«
»I. delavska četa predvojaške vzgoje je bila v Iskri ustanovljena leta 1948. V začetku smo mladince, ki so obiskovali pouk predvojaške vzgoje predvsem pripravljali na služenje vojaškega roka. Kasneje pa se je delo predvojaške vzgoje pre-orientiralo in taiko postalo vzgojni člen naše socialistične družbe. Predvojaška vzgoja uči danes mlade ljudi predvsem o civilni zaščiti, tako da bodo tudi ti znali prijeti za orožje v primeru nenadnega napada sovražnika. Razen tega pa se krepi zavest mladinca in se ga tudi ideološko vzgaja.«
i»Kakšen je vaš letošnji program?«
»Letošnji program je zelo obsežen. Razen rednega pouka, ki ga bomo imeli vsako sredo, bomo organizirali še 22. maja
republiški orientacijski tek, 9. oktobra pa državno prvenstvo, prav tako v orientacijskemu teku. Seveda pa nam bodo morale pri izvedbi programa pomagati družbene in politične organizacije. Največ računamo na pomoč SZDL, LM, Zveze borcev, Ljudske tehnike im drugih.« '
»Kako imate organiziran pouk PV v Iskri?«
»V četi imamo en vod II. letnika in tri vode in. letnika. Vsak vod ima tudi svojega komandirja, ki je hkrati tudi predavatelj. Prakse in teorije bomo imeli letos predvidoma preko 90 ur. Razen tega pa bomo imeli še 60 ur raznih političnih in drugih predavanj.«
»In kakšne »so vaše težave?«
»Največja težava je v tem, da nimamo lastne učilnice. Ob slabem vremenu smo vezani na notranje prostore in sedaj lahko uporabljamo le tovarniško kino dvorano.«
»Za konec nam povejte, kaj najraje delate v prostem času?«
»Če imam le kaj prostega časa se vsedem na motor in se peljem v naravo. Razen tega pa sem tudi rad v krogu svoje družine.« M. Z.
J
Razgovor z direktorjem gradbenega podjetja .Tehnik" v Škof ji Loki Pavlom Hafnerjem
Poudarek na mehanizaciji del
»Kakšne uspehe ste, tovariš direktor, imeli v lanskoletni gradbeni sezoni?«
»Naše podjetje je lani gradilo v glavnem stanovanja. Od 140 stanovanj, kolikor jih je bilo v gradnji, smo dogradili za vselitev 78 družinskih in samskih stanovanj; v SkoJji Loki smo zgradili 41 stanovanj, ostala pa v Medvodah. Vsako leto imamo več in več gradenj. V letu 1958 smo zgradili raznih stavb v vrednosti 283 milijonov dinarjev; lani pa že v vrednosti nad pol milijarde dinarjev.«
»Kako je s storilnostjo dela v vašem podjetju in na kakšen način pospešujete gradnjo?«
»Storilnost dela se pri nas iz leta v leto veča in to predvsem zaradi mehanizacije in boljše organizacije   dela.   Mehanizacija v
gradbeništvu je cenejša in hitrejša kot ročno delo.
Samo en primer: z novim strojem za ometavanje — turbosolom — opravita dve osebi neko delo v 20 minutah. Isto delo opravi šest ljudi v petih urah. Z uvedbo mehanizacije v gradbeništvu se poveča rudi vrednost efektivne ure na človeka.«
»In kaj vas najbolj ovira pri gradnjah?«
»Najpogosteje se zgodi, da sredi dela ne dobimo gradbenega materiala: cementa, betonskega železa, zadnje čase pa tudi stekla; tudi obrtniška dela nam včasih zavlečejo dograditev stavbe. Tako včasih padejo neupravičene kritike na račun našega podjetja. Da znamo hitro in solidno zgraditi tudi večji objekt, kadar imamo ves
material pri roki, nam zgovorno priča v rekordnem času ( v enajstih mesecih) dograjena nova tovarna »Niko« v Železnikih. V zelo hitrem času smo zgradili tudi industrijsko halo za tovarno »Motor« in še skladišče in garderobo za tovarno '»Color« v Medvodah.«
»Kaj pa delovna sila? Imate z njo kakšne težave?«
»Povprečno je v našem podjetju zaposlenih 310 ljudi; največ je sezonskih delavcev iz Prekmurja in drugih krajev (60%). Za nekvalificirane delavce priredimo vsako leto dva tečaja za polkvalifikacijo. Občutno pa primanjkuje strokovnega kadra, zato sedaj štipendiramo 3 inženirje, dva tehnika in tri delovodje.«
»In kakšne načrte imate za letošnjo gradbeno sezono?«
IIIIH
Zdravstveno zavarovanj?? kmetijskih proizvajalcev
Hiter družbeni in gospodarski razvoj zadnjih let je ustvaril pogoje, da se je tudi na področju socialnega zavarovanja lahko pristopilo k nekaterim spremembam. Od socialnega zavarovanja, ki je zajemalo doslej le osebe, ki so v delovnem razmerju in osebe, ki so z njimi izenačene, prehajamo zdaj na zavarovanje druge največje kategorije aktivnega prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijsko proizvodnjo kot rednim poklicem.
Krog zavarovancev je določen že z zveznim zakonom. Upravičenci tega zavarovanja, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo kot rednim poklicem, in njihovi družinski člani, ki jih ti preživljajo. Zajete so tudi vse osebe, ki se ukvarjajo z lovom ali ribolovom. Z republiškim zakonom pa se krog zavarovancev razširja tudi na zakupnike kmetijskih zemljišč, člane kmetijskih obdelovalnih zadrug, če niso zdravstveno zavarovani že po zakonu o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, na kmečke obrtnike, ki se pretežno preživljajo s kmetijstvom, če niso člani sklada za zavarovanje obrtnikov, ter na prevžitkarje, če jim je dajatev iz kmečkega prevžitka glavni vir za preživljanje.
OSNOVNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE kmet. proizvajalcev obsega po novem zakonu zdravniške preglede in zdravljenje v ambulantnih in stacionarnih zdravstvenih zavodih in na domu bolnika za vse bolezni (ne samo za tiste, za katere je bilo že po sedanjih predpisih brezplačno zdravljenje), dalje zdravstveno pomoč v času nosečnosti in poroda v zdravstve-
nih zavodih in na domu, dajanje zdravil in drugih zdravstvenih sredstev ter sanitetnega materiala, potrebnega za zdravljenje, česar doslej kmetijski proizvajalci niso bili deležni; potem še obvezna cepljenja in končno dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo v stanovanju, če je to zdravstveno potrebno zaradi nalezljivih bolezni. Posebej je treba omeniti, da obsega osnovno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev po ugodnejših pogojih tudi za zdravljenje življenjsko nevarnih poškodb in urgentne zdravniške posege, zdravljenje revmatizma pri otrocih do 18 let, zdravljenje leukemije in njej podobnih obolenj, zdravljenje sladkorne bolezni, kar dosedanji predpisi o brezplačnem zdravljenju niso dovoljevali.
Z novim sistemom nagrajevanja se je moral spremeniti tudi način f mansiranja. izdatke za to zdravstveno zavarovanje bodo v bodoče krili delno i/, proračunskih prispevkov ljudskih odborov in ljudske republike, delno iz prispevkov kmetijskih zavarovancev, ki bodo plačevali poseben prispevek po katastrskem dohodku in po številu družinskih članov, delno pa se bo-
do izdatki krili iz sredstev, ki se bodo zbirala od delnega plačila storitev.
Odstotek udeležbe od cene teh uslug, ki gredo v breme samih zavarovancev, je predpisan z republiškim zakonom o zavarovanju kmetijskih proizvajalcev in se gibljejo v višini od 10 do 75 %. Prispevek, ki ga bodo plačali kmetijski proizvajalci in prispevek ljudskih odborov, se bo predpisal vsako leto z družbenim planom ali z odlokom.
Za letos je republiška skupščina predpisala 2 % splošnega prispevka od kmetijskih dohodkov in 1200 dinarjev splošnega osebnega prispevka na vsakega družinskega člana. Prispevek okraja oziroma občinskega ljudskega odbora okraja Kranj pa je določen na 80 % od prispevkov od kmetijskih dohodkov in splošnega osebnega prispevka. Prispevek, ki naj bi ga določil okrajni ljudski odbor za posamezne občinske ljudske odbore v okviru zneska, določenega za okraj Kranj, pa naj bi bil po mnenju Sveta za zdravstvo OLO za celotno območje okraja Kranj enoten, ker ni upravičenih razlogov za kakršnokoli drugačno razdelitev.
Iz label, ki jih je pripravil Svet za zdravstvo OLO Kranj, je razvidno, da bodo zavarovanci deloma s prispevkom, deloma pa z udeležbo pri cenah zdravstvenih uslug plačali 59 °'o celotnih stroškov osnovne zdravstvene zaščite. Ostalo bodo krile dotacije ljudskih odborov in republike. Iz tabel je tudi raz-
vidno, da bodo prispevki, ki so po posameznih občinskih ljudskih odborih zelo različni, višji, kot pa so jih doslej prispevali za plačilo stroškov po uredbi o brezplačnem zdravljenju. Vsa ta sredstva se bodo zbirala na po-sebn em skladu, ki bo pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju.
Posebej je treba poudariti, da je z obveznim in enotnim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem kmetijskih proizvajalcev zajeto po obsegu in vsebini le tisto zdravstveno varstvo, ki ga je z ozirom na gospodarsko zmogljivost in na stopnjo zdravstvene službe možno sprejeti po vseh okrajil v LR Sloveniji.
Ker pa so nekatere razlike glede zmogljivosti kmetijskih gospodarstev, razvitosti okrajev, kapacitet zdravstvenih ustanov, dopušča zakon možnost, da občinski oziroma okrajni ljudski odbori določijo večje pravice kmetijskih proizvajalcev v okviru razširjenega zdravstvenega zavarovanja in da se pri tem upoštevajo možnosti in potrebe po razširitvi obsega in vsebine osnovnega zavarovanja, oziroma da se zmanjša neposredna udeležba zavarovancev pri plačevanju posameznih zdravstvenih uslug.
RAZŠIRJENO ZDRASTVENO ZAVAROVANJE v kranjskem okraju naj bi zajelo vse oblike zdravstvenega zavarovanja, s čemer bi bili kmečki proizvajalci — zavarovanci v pogledu zdravstvenega varstva v celoti izravnani I ostalimi zavarovanci.
Razširjeno zavarovanje naj bi v kranjskem okraju zajelo:
1. prevoz z reševalnimi avtomobili izven primerov, ki jih predvideva že obvezno zdravstveno zavarovanje;
2. zdravljenje  zobnih  in ust-
nih bolezni ter zobotehnična in zobna protetična dela;
3. ortopedski pripomočki in proteze;
4. zdravljenje v naravnih zdraviliščih in okrevališčih.
Eden izmed pogojev za tako razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev je brez dvoma tudi stopnja razvoja same zdravstvene službe. Stanje zdravstvene službe v kranjskem okraju je na takšni večini, da lahko nudi kvalitetne usluge tudi kmetijskim zavarovancem pri razširjenem zdravstvenem zavarovanju. Svet za zdravstvo OLO meni, da ye spričo ugodnosti, kj izhajajo iz razširjenega zdravstvenega zavarovanja, dodatna obremenitev neznatna, kljub temu, da jo nosijo kmetijski proizvajalci — zavarovanci sami.
Sredstva za finansiranje obveznosti iz razširjenega zdravstvenega zavarovanja so lahko posebni osebni prispevki zavarovancev in posebni prispevki od kmetijskih dohodkov, razen tega pa se stekajo v ta si lad tudi sredstva, pridobljena s plačilom delnih stroškov, katere plačajo za storitve kmetijski proizvajalci sami.
Po mnenju Sveta za zdravstvo OLO naj hi kmetijski proizvajalci sami plačali 50'ii stroškov za vse zgoraj navedne storitve.
Ostali stroški pa bi m krili Isb prispevkov od kmetijskih dohodkov in posebnega osebnega prispevka zavarovancev.
Razširitev zdravstvenega zavarovanja v takem obsegu predstavlja brez dvoma pomemben uspeh pri zadovoljevanju splošnih zdravstvenih interesov, ki so v tem. da se vsemu prebivalstvu omogoči sistematično in organizirano zdravstveno varstvo. Istočasno p;i se s tem postavljajo tudi osnove, da se bo zdravstvo v prihodnje razvijalo še hitreje kot doslej. -t
»Letos bomo nadaljevali z zidanjem stanovanjskih blokov. V Šk. Loki bomo dokončali štiri stanovanjske bloke po 24 družinskih stanovanj. Na novo bomo gradili stanovanjski blok na Trati (za 32 družin), zgradili pa bomo tudi dva bloka po 20 družinskih stanovanj. Za JLA bomo gradili Mok za 15 stanovanj. Ce ne bo težav pri nabavi gradbenega materiala, bomo načrte do dogovorjenih rokov izpolnili.«
V. R.
KMETIJSKO POSESTVO HRASTJE RESILO STANOVANJSKI PROBLEM
Na kmetijskem posestvu v Hra,st-ju pri Kranju se že vrsto let borijo s pomanjkanjem stanovanj za delavce, zaradi česar so ti zapuščali službo in odhajali na druga delovna mesta. Letos pa so rešili tudi ta pereč problem .Pri podjetju Jelovica v Skofji Loki so naročili 15 enostanovanjskih montažnih hišic, ki jih bodo postavili pet v Hrastju, po dve v Šenčurju in Cerkljah in šest v Lahovčah, kjer je pomanjkanje stanovanj še posebno pereče. Hišice v vrednosti 18 milijonov dinarjev so že v gradnji   in bodo vseljive v maju.
Gospodarske vesti
£ Perspektivnii plan okraja Karlovac predvideva, <la bodo do konca leta 1961 porabili za rekonstrukcijo kartovške ondu-strije nad 4 milijarde dinarjev. Doslej so največ vložili v rekonstrukcijo karlovš'ko tekstilne industrije, predvsem v rekonstrukcijo bombažne industrije, ki ima najstarejšo istrojno opremo.
£ Letošnji kmetijski se jeni bo od 29. aprila do 8. maja v Novem Sadu. Letos bo zavzel doslej največji prostor, in sicer 100.000 kvadtii'tnih metrov, kar je 10.000 kvadratnih m&trtMi več kot lani. Od tujih držav bodo med drugim sodelovalo Anglija, Amerika, Francija, Nizozemska, Italija itd.
$ Za uspešmi razvoj perutnt-narstva v Vujvodini bodo letos uvozili 500.000 valilnih jajc dobre plemenske perutnine, v ta ,,,,,„,,, je določenih 10 milijo-nov deviznih dinarjev.
m Crna gora v zadnjih letih gospodarsko zelo li i t r<> ,,,,,„,._ duje. lotos bodo zvezne investicije znašale 22 milijard dinarjev. Samo v promet bodo vložili tO milijard dinarjev, ,pr,, ]. v,em za nadaljnjo ureditev bar-sikega pristanišč«, 7a g,raditey .jadranske ceste in za nakup novih ladij. V Crni gor,i bo <i() konca leta dobilo zap0sij, ni daljnjih 10.000 delavcev
SREDA, 3. FEBRUARJA 1960
»GLAS  GORENJSKE« 3
KULTURNI RAZGLEDI
ČETRTA PREMIERA V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Kranj, 3. februarja.
Sinoči je bila v Prešernovem gledališču že četrta premiera v letošnji sezoni, in sicer so kranjski igralci - amaterji uprizorili komedijo italijanskega avtorja Manza-rija, »Naši ljubi otroci«. Delo je kot gost zrežiral Milan Stante, sceno pa je osnoval Saša Kump. — Včerajšnja premiera 'je pokazala, da dramska sekcija »Svobode« z dejavnostjo v Prešernovem gledališču z velikim uspehom nadomešča vrzel, ki je nastala v Kranju po ukinitvi poklicnega gledališča. To predvsem dokazuje aplavz, s katerim so gledalci nagradili mlade igralce tudi tokrat za njihovo prizadevanje.
GLEDALIŠČNIKI IZMENJALI OBISK
Prešernovo gledališče iz Kranja je v nedeljo, 31. januarja gostovalo na Jesenicah z Lutowskega »Dežurno službo«, jeseniški gledališč-niki pa so obiskali Kranj s Schil-lerjevo tragedijo »Maria Stjuart«. Medtem ko so Jeseničani zabeležili pri obeh predstavah — popoldanski in večerni — zelo dober obisk, si je uprizoritev kranjskih gledališčnikov ogledalo le malo Jeseničanov. Obisk bi bil nedvomno boljši, če ne bi bilo isto popoldne na Jesenicah drsalne Tevije.
O uprizoritvi »Marie Stjuart« bi kazalo pripomniti, da so dinamična igra, zlasti pa drzno grajena osrednja lika Marie Stjuart Marjance Čebuljeve in kraljica Elizalbe'« Slave Maroševičeve, zapustili pri gledalcih močan vtis.
'Kranjčani tudi to pot niso razočarali Jeseničanov. Predstavili so se s solidno igro, ki odlikuje zlasti tokratno uprizoritev.
JJTLMI, KI JIH GLEDAMO .. . DIRKA  ZA SONCEM
Ameriški barvni avanturistični film v kinoskopski tehniki. Produkcija: United Artists, Russ field, 1956. Režija: Roy Boulting. Scenarij: Dudlev Nichols in Rov Boulting po romanu Richarda Connella. V glavnih vlogah: Ri-chard Widmark, Trevor Ho-Ward,  Jane  Greer,   Peter van
Eyck, Carlos Henning. Distribucija: Croatia film.
Lepa novinarka Katy pride v zakotno mesto Mehike, da bi našla izginulega pisatelja Mika La-timera in napisala o njem članek za svoj list. Najde ga in dobi od njega podatke o tem, zakaj se je umaknil iz javnega življenja, pri tem pa mu ne pove, kdo je in zakaj je prišla. Zaljubita se in Mike ji predlaga, da jo s svojim privatnim letalom odpelje v Mexico Citv. Letalo pa mora, ker mu zmanjka goriva, prisilno pristati sredi džungle, kjer je Mike ranjen. Tu jih odkrijejo trije tajinstveni neznanci, Brovvne, Van Anders in Jan, ki ju pozove jo, naj ostaneta njihova gosta, dokler ne popravijo letala. Katy in Mike pa hitro odkrijeta, da so ti trije neznanci bivši nacistični vojni zločnici, zato se odločita, da se bosta rešila z begom skozi džunglo proti morju.Nacisti pa, da bi jima beg preprečili, jih zasledujejo s policijskimi psi. Med zasledovanjem Mike ubije Jana s spretno nastavljeno pastjo! Izčrpana Mike in Katy se vračata nazaj v skrivališče »gostiteljev«, da bi prišla do popravljenega letala. Tu pa ju ujameta Brovvne in Van Anders. Mike se s Katy skrije v neko zapuščeno zgradbo in ubije (z metkom brez puške!) Van Andersa, ki je stražil pred vrati, medtem ko je Brow-ne odšel v vas po pomoč. Potem oba odideta k letalu. Brovvne ju hoče zadržati, zato strelja nanju, toda krilo letala, ki medtem vzleti, ga pokosi ...
Taka je vsebina filma DIRKA ZA SONCEM, ki je izrazito komercialno blago, brez zveze s filmom (razen celuloidnega traku) in umetnostjo. Zgodba: »bri-ljantno-bedasta«. Naivni (da ne rečem kaj hujšega) zapleti in razpleti so res tako »čudoviti«, da nam zastaja dih ... Za konec samo tole: Croatii, pa tudi ostalim distribucijskim podjetjem, iskreno priporočamo, da nam v prihodnje s takimi »slikanicami« prizanesejo! -t
TONE SVETINJI
LOVČEVA HČI
Riše Milan Batists
40.
Za možem se je na vratih pojavil Vol-kun, ki je dobil v nos gospodarja. Zalajal je in zacvilil, in že se je pognal v Boštjana. Preden sta bila pri koči, je Nek že spodaj vpil: »Pozdravljen Boštjan! Kje se potikaš? Kakor lisjak se pritepeš vedno na noč!«
Kmalu sta sedela ob ognju. Nek je pristavil žgance. Boštjan pa je potresel zelenko žganjice možu pred nosom. »-O kačja slina, kako si dober!« Možu se je razlezel od sonca, vetrov in dima ožgani obraz v tisočero zadovoljnih gub.
41.
V naslednjih dneh sta Boštjan in Nek čistila gozd, podrt od plazu, in pripravljala kopo. Starec se je čudil fantovi vnemi. S soncem sta že bila pri delu.
Kmalu popoldne pa je fant nenadoma izginil. Nek je zaman ugibal, kam naj bi ga neslo.
V dobri uri je bil Boštjan po skritih, komaj zaznavnih stezah in slečinah na Go-lobniku pri mogočnem macesnu, ki je rastel na široki polici pod skalnatim vrhom. Od tod je vodila v peči ozka polička, ki se je stekla v prijetno ploščad pod črnim skalnim previsom.
42.
Ob macesnu je vznemirjen čakal Minko. Dvom, ali pride ali ne, ga je mučil. Močneje mu je udarilo srce, ko jo je zagledal na grebenu med drevjem, zasoplo, vitko in mlado. Skočil ji je nasproti in jo objel. Spustila sta se k macesnu in obsedela na robu prepada. Pod njima je ležala v zahajajočem soncu dolina in gore onkraj nje. Nad njima pa sta nad pečevjem krožila dva sokola.
Najprej sta v zadregi molčala. Potem se je Boštjan sklonil in jo poljubil. Vzdrhtela je in se skušala obraniti. Potem je začutil na vratu njene roke.
iz naših krajev
SEJA SEKRETARIATA OK LMS
V torek, 2. februarja je imel sekretariat Okrajnega komiteja Ljudske mladine Slovenije drugo sejo, Prav tako, kot na ,seji štaba MDB CK LMS, so tudi tu razpravljali o mladinskih delovnih akcijah in o analizi posveta s predsedniki šolskih organizacij Ljudske mladine.
PRVA  GORENJSKA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA
Minuli teden je bila v Kranju seja štaba mladinskih delovnih brigad Okrajnega komiteja LMS. Na iseji so razpravljali o mladinskih delovnih akcijah, predvsem o prvi letošnji brigadi ki bo odšla na gradnjo avtoceste. To bo prva gorenjska mladinska delovna brigada »Stane ZagaT« iz Kranja.
SEMINAR V BOHINJU
V petek, 5. februarja bodo v Bohinju, v mladinskem izobraževalnem centru, pričeli s seminarjem
za ožja vodstva brigad. Seminarja, ki bo trajal do 11. februarja, se bo udeležila delavska in kmečka mladina.
SKUPNI SESTANEK V ŠKOFJI LOKI
Danes bo na Občinskem ljudskem odboru v Škofji Loki sestanek vseh upraviteljev osnovnih šol in predsednikov šolskih odborov na območju loške občine. Razpravljali bodo o proračunskih sredptvih in o ostalih šolskih problemih.
TUDI V ŠENČURJU TEČAJ ZA TRAKTORISTE
člani avto-moto društva Šenčur pripravljajo tečaj za traktoriste, za katerega se je prijavilo že 10 kandidatov, a nadejajo se še večje udeležbe. Tečajniki bodo imeli praktični in teoretični pouk. Obvladati bodo morali obširno snov iz agrotehnike, kemije, fizike, strojništva itd. Avto-moto društvu
V soboto, 6. februarja ob 22. uri bo v Storžiču v Kranju premiera ameriškega barvnega filma v kinoskopski tehniki ANASTAZIJA.  —  Proizvodnja:   Fox,  v glavnih  vlogah:  Ingrid Berg-man, Yul Bryner in Helen Hayes
»NOVA SCENA« V ŠKOFJI LOKI
V nedeljo je z velikim uspehom gostovala v Skofji Loki dramska skupina »Nova iscena« iz Ljubljane. Uprizorila je dve deli, in sicer popoldne ob 16. uri pravljično igrico »Rdeča kapica«, zvečer ob 20. uri pa komedijo »Ljubica na podstrešju«.
»MLADI IN STARI« V KRIZAH
V nedeljo, 31. januarja je osnovna organizacija Zveze borcev v Krizah     organizirala gledališko
predstavo z namenom, da čisti dobiček uporabijo za popravilo spomenika borcev, padlih v narodnoosvobodilni borbi. Gostovanje so pripravili člani dramske sekcije »Svoboda« iz Šenčurja.
DARVVINOVA RAZSTAVA
Prirodoslovni muzeij Slovenije ;e v prostorih osnovne šole v Škofji Loki pripravil razstavo o zgodovinskem razvoju živ;h bitij. Razstava je posvečena 100-letnici Darwinove knjige o nastanku vrst.
boista pri organiziranju tečaja po-m-agala kmetijska tehnična komisija pri Okrajnem odboru LT Kranj in OZZ Kranj.
-an
IZVOZ KLAVNE ŽIVINE
V ITALIJO
Preko izvoznega podjetja »Gruda« ije kmetijsko posestvo Hras*je odposlalo v Italijo 21 pitanih bikov. Po izjavah kupcev so bili biki doslej najboljša klavna živina, ki so jo prejeli iz Jugoslavije.
-an
SEMINAR V DIJAŠKEM DOMU
V KRANJU
Od sobote, 30. januarja do ponedeljka, 1. februarja je bil v Dijaškem domu seminar za člane Klubov mladih proizvajalcev in člane Avto-moto zveze. Seminar je organizira! Občinski komite LMS Kranj.
PLENUM DELAVSKE KOMISIJE ObK LMS KRANJ
člani delavske komisije Občinskega komiteja LMS Kranj se pripravljajo na plenum, ki bo predvidoma 10. februarja. Razpravljali bodo predvsem o delu mladincev v delavskih svetih in upravnih odborih in o prihodnjih volitvah v organe delavskega samoupravljanja.
POUK NA SREDNJI TEHNIČNI ŠOLI
V ponedeljek, 1. februarja s-o v
Škof jo Loki pričeli s poukom na Srednji tehnični šoli strojnega oddelka. Tečajniki so pred tem opravili pripravi jalni tečaj ki je trajal
Itri mesece. 56 tečajnikov je opravilo izpite za vstop v prvi letnik.
STRELSKO TEKMOVANJE
V Tržiču so člani strelske družine »Štefe Anton-Kostja« izvedli društveno strelsko tekmovanje za zlato puščico.
ZA LEPŠI IZGLED MEST IN NASELIJ NA GORENJSKEM
Leta 1957 je bilo ustanovljeno hortikulturno društvo Slovenije. V lanskem letu pa so ustanovili štiri podružnice v večjih mestih, med njimi tudi v Kranju. V želji, da tudi v Kranju urede javne nasade, se je podružnica povezala z oddelkom za gradbene in komunalne zadeve, z Zavodom za varstvo kulturnih spomenikov, s Turističnim društvom itd. Minulo soboto je posebna komisija pregledala javne nasade v Kran-ju in dala vrsto predlogov za izboljšanje.
Podružnica je nadalje sklenila, da mora biti materialna baza za okrasno rastlinje na Gorenjskem, ki bi zalagala vso Gorenjsko s kvalitetnim materialom po zmernih cenah. Sedaj namere hodijo po sadike v Volčji potok, v Ljubljano ali pa v Novo Gorico. Podružnica želi, da se v »veliki akciji« pionirjev — zadružnikov in mladih pri-rodoslovcev razvije tudi vrtnarska dejavnost. Zato so v sredo razposlali vsem pionirskim odredom in pionirskim zadrugam ter osnovnim šolam na Gorenjskem obširen program dela in navodila, kako naj pristopijo k delu. Podružnica društva pa jim bo nudila vso potrebno strokovno pomoč. —an
31     7ieklenc kletk«
»Da.«
»Vso pot od \Vashingtnna do New Yorka?«
»Ah, tako pot sem prepotoval tudi že kdaj prej. Odkar so /.gradili predor med Baltimorom in Philadclphijo, je to čisto preprosto.-'
In je bilo. Bale? ni še nikoli prepotoval te poti, toda verjel je, da je mogoče. V minulih dveh stoletjih so se VVashington, Baltimore, Philadclphija in New York toliko povečali, da so se robovi mest skoraj dotikali. Nekdaj so celo za ves ta del obale uporabljali skupno ime in bilo je mnogo ljudi, ki so trdili, da je potrebno i/, vseh štirih Mest ustvariti eno administrativno enoto, eno veliko super-Mcsto. ki bi se uradno imenovalo Štirimestno področje. Toda to je bilo nemogoče, kajti prav gotovo bi se Mesto s petdeset milijoni prebivalci slej ali prej samo uničilo g lastno veličino.
»ZelO nerodno je bilo to,« je nadaljeval dr. Gerrigel, »da sem na področju Philadclphijc izgubil /vezo in ko sem se trudil, da bi nadomestil razliko, je nastala zakasnitev.«
Dvanajsto poglavje
STROKOVNJAKOVO MNENJE
Elijah It ilev je dvignil pogled, ko je komisar Julius Enderbv stopil v urad. Utrujeno je pokimal.
Komisar je pogledal »a uro in zamrmral: »Nikar mi ne govori, da si bil vso noč tukaj.«
»Nisem,    je odgovoril llalev.
Komisar je tiho nadaljevali »So bile minulo noč kakšne neprijetnosti?«
Itulcv je odkimal.
Komisar Je rekel: »Premišljeval sem o tem, kako bi najlažje zatrli upor. f V je bilo kaj • ..
Balcv se Je tnlo Oglasili »Za vraga, komisar, če bi se bilo k,11 tgodllo. hi ti povedal. Nič se ni zgodilo.«
»Prav, prav,« je odvrnil komisar in stopil skozi vrata v posrečeni prostor svojega urada.
Baley je gledal za njim in mislil: prav gotovo je vso noč lepo spal. Potem se je sklonil nad redno poročilo, v katerem je pojasnjeval, kaj se je zgodilo v minulih dveh dneh. Toda besede so mu plesale pred očmi. Nenadoma se je zavedel, da stoji nekdo ob njegovi mizi.
Pogledal je kvišku. »Kaj hočeš?«
Bil je R. Sammy. Balcy je pomislil: Juliusov osebni kurir. Splača se biti komisar!
Medtem pa je že R. Sammy govoril in se pri tem bedasto režal: »Komisar te želi videti, Lije. Takoj.«
Baley je zamahnil z roko: »Malo prej sem govoril z njim. Povej mu, da pridem kasneje.«
»On je rekel takoj,« je ponovil R. Sammy.
»V redu, pojdi!«
Robot se je odmaknil in še vedno govoril: »Komisar te želi takoj videti, Lije. Rekel je takoj.«
»Pojdi k vragu!« je zarobantil Baley. »Ze grem, že grem.« Vstal je in se namenil h komisarjevi sobi. R. Sammy je utihnil.
Balc.v je bil ves razburjen, ko je vstopil pri komisarju. Že z vrat je govoril: »Prekleto komisar, prosim te, ne pošiljaj več k meni tiste stvari.«
Komisar pa je rekel: »Sedi, Lije, sedi.«
Bale? Je sedel in ga pogledal. Morda je po krivici obtožil starega Juliusa. Morda pa le ni spal. Videti je bil precej /bit.
Komisar je potrkal po papirju, ki je ležal pred njim. »Tu je poročilo, da si poklical dr. Gerrigela iz VVashingtona po komunikaciji, ki je varna pred prisluškovanjem.«
»Točno, komisar.«
»Vajin pogovor je bil zavarovan, torej tudi ni stenograma. O čem je bilo govora?«
»Iskal sem neke informacije.« »On je robotičar, kajne?« »Da.«
Komisar je našobil spodnjo ustnico in nenadoma je bil podoben užaljenemu otroku. »Pa kaj hočeš od njega? Kakšne informacije bi rad?«
»Se ne vem, komisar. Jasno pa čutim, da bi mi bile prav v tej situaciji dobrodošle informacije o robotih.« To je povedal, potem pa je Balcv utihnil. Ni nameraval šklepetati vsega, kar je vedel.
»Ce bi bil na tvojem mestu, ne bi delal tega. Mislim, da to ni pametno.«
»Kaj imaš proti temu, komisar?«
»Cim manj ljudi ve o tem, tem boljše.«
»Povedal mu bom samo najpotrebnejše.«
»Kljub temu mislim, da to ni pametno.«
Baley je bil že tako utrujen, da ga je minilo potrpljenje: »S tem mi torej ukazuješ, da se ne poirovorim z njim?«
»Ne. Ne. Le napravi, če misliš, da je tako prav. Saj vendar ti vodiš preiskavo. Samo ...
»Samo — kaj?«
Komisar je stresel glavo: »Nič. Kje je on? Veš, koga mislim?«
Baley je vedel. Odgovoril je: »Daneel je v arhivu.«
Komisar je šele po daljšem premolku spet spregovoril: »Preiskava ne napreduje ravno najboljše?«
»Za zdaj ne. Toda vse skupaj se lahko kaj hitro spremenL«
»Potem je v redu,« je dejal komisar, toda v njegovem glasu je bilo čutiti, da ni prepričan v to, kar je rekel.
Ko se je Baley vrnil, je R. Daneel stal pri njegovi mizi.
»Kaj si našel?« je Baley mrko vprašal.
»Zdaj sem samo enkrat površno pregledal arhiv, partner Elijah, in našel samo dva od tistih, ki so naju minulo noč sledili in sta bila tudi pred trgovino s čevlji, ko je bila tista rabuka.«
»Pokaži.«
R. Daneel je položil pred Baleya majhne listke, velikosti poštne znamke. Listi so bili označeni s posebnimi pikami, šiframi. Robot je pripravil tudi majhen aparat za dešifriranje in postavil enega izmed listov v pripravljeno odprtino. V hipu je električno polje zajelo list in že čez nekaj trenutkov se je mali ekran na aparatu za dešifriranje izpolnil z besedami.
Besede so bile sicer vidne, vendar jih je bilo mogoče razbrati šele s posebnim službenim policijskim aparatom za dešifriranje.
Bale.v je temeljito prečital material. Prva oseba je bil Francis Clousaar; star triintrideset let: pred dvema letoma zaprt zaradi podpihovanja na upor; zaposlen na newyorških kvaščevih farmah; naslov ta in ta; starši taki in taki; lasje ,oči, posebni znaki, šole, popis zaposlitve, psihoanalitični profil, fizični profil, še podatki o tem in onem in končno številka arhiva, kjer so shranjene njegove fotografije v treh dimenzijah.
»Si pogledal fotografije?« je vprašal Baley.
»Da, Elijah.«
4 »GLAS GORENJSKE«
SREDA, 3. FEBRUARJA 1960
Te dni po sveto
V ponedeljek popoldne se je v Alžiriji končal že drugi udar skrajnih desničarjev. Medtem so je prvi, 13. maja lani, uspel in privedel na čelo nove francoske republike generala de Gaulla, je tokrat kolonistom spodletelo prav po zaslugi tistega, ki so mu s prvim udarom pomagali do oblasti.
Medtem ko so uporniški voditelji še v nedeljo na vsa usta govorili, da so se pripravljeni boriti do zadnje kaplje krvi, so v ponedeljek opoldne stopili izza barikad in se na čelu svojih somišljenikov vdali francoskim četam, ki so jih že v nedeljo popolnoma obkolile in osamile. Upornike so prepeljali v neko vojaško taborišče blizu Alžira in jih bodo v kratkem — menda za kazen — poslali v boj proti silam alžirske osvobodilne armade.
S tem je končano prvo obdobje alžirskega upora. Politični opazovalci napovedujejo, da bo v drugem obdobju de Gaull poskušal predvsem utrditi svoj položaj v vladi. Na splošno menijo, da bo že čez kak mesec prišlo   do temeljite
r
SPREMEMBE V FRANCOSKI VLADI
Nekateri ministri sedanje francoske vlade so namreč imeli do upornikov dokaj pomirljiv odnos. Predvsem minister za Saharo Jacqu.es Soustelle in minister za vojsko Guillaumat sta predsedniku de Gaullu svetovala umirjenost v odnosu do upornikov. Razen tega bo predsednik de Gaull v kratkem spet potoval v Alžirijo, da na kraju samem pomaga konsolidirati položaj v deželi.
Kaže, da najnovejši dogodki v Alžiriji niso spremenili de Gaullove politike v odnosu na to »francosko« deželo v Severni Afriki. Slej ko prej je politika Pariza začrtana v deklaraciji z dne 16. septembra, ki sicer priznava načelo samoodločbe alžirskega naroda, a hkrati odklanja pogajanje z voditelji aižriskega osvobodilnega gibanja. Seveda je to samo polovična rešitev, ki jo napadajo skrajni desničarji, hkrati pa je nesprejemljiva tudi za alžirsko ljudstvo. Razvoj dogodkov bo pokazal koliko časa in na kakšen način bo de Gaull uspeval med kladivom in nakopa-lom.
VSEAFRIŠKA KONFERENCA KONČANA
V sosedni državi — Tuniziji se je končala druga Vseafriška konferenca. Ob zaključku so vsi delegati vzklikali »uhuru«, kar pomeni svobodo. Konferenca je sprejela kopico konkretnih sklepov za boj za osvoboditev vseh afriških narodov Med mnogimi resolucijami so delegati osvojili tudi resolucijo v Alžiriji, ki obsoja francosko početje v tej deželi, hkrati pa predvideva ustanovitev posebne brigade prostovoljcev za boj proti francoskim   kolonizator jem.
NEMIRI NA IZRAELSKI MEJI
Od ostalih dogodkov v teh dneh, je morda vredno zabeležiti predvsem ponovne nemire na izraelsko-sirski meji. Ti nemiri so v ponedeljek prerasli v pravcati topniški dvoboj, ki je trajal več kot 4 ure. Do incidenta je prišlo, ko so izraelske sile napadle in zasedle Ta-favik, vas, fki leži na sirski strani demilitarizirane cone.
V Italiji se nadaljuje kongres Komunistične partije. V Oslu pa so se sestali predstavniki Komunističnih partij Danske, Finske, Norveške in Švedske. Avstrijski zunanji minisier dr. Bruno Kreiskv se pripravlja na potovanje v Pariz, Varšavo in Bonn, v marcu pa bo obiskal tudi Beograd. V Bukarešti pa je prav te dni mladinsko srečanje balkanskih dežel in dežel ob Jadranskem morju, ki je posvečeno problemom sodelovanja mlade generacije in njeni vlogi v boju za okrepitev odnosov med narodi.
S posvetovanja predsednikov hišnih svetov v Kranju
Servis za vzdrževanje hiš je nujno potreben
Kranj, 2. februarja.
Najživahnejšo diskusijo na sestanku predsednikov hišnih svetov ter predsednikov stanovanjskih skupnosti z območja občine Kranj, ki je bil včeraj v veliki dvorani OLO, je sprožil predlog o ustanovitvi servisa za vzdrževanje hiš. Hišni sveti imajo mnogo nevšečnosti pa tudi stroškov zaradi popra-
Si že naročnik GLASA GORENJSKE?
Pohiti!
Še Imaš čas in se udeležiš tradicionalnega NAGRADNEGA ŽREBANJA!
vil. Obrtniki namreč pogosto odklanjajo mala popravila oziroma jih je treba čakati po več dni. Hkrati pa so njihova dela tudi draga. Lani so porabili za vzdrževanje hiš nad 30 milijonov dinarjev. Zato je večina predsednikov hišnih svetov pozdravila predlog, da bi v Kranju ustanovili poseben servis hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti. Pobudnik za tak servis je Stanovanjska skupnost Huje - Planina - Čir-če. Po njihovem predlogu naj bi Servis opravljal razna kleparska, vodovodna, inštalaterska, elektrotehnična, zidarska, pleskarska, ta-petnišk in druga dela. Delavce za to bi dobili deloma od dosedanje Stanovanjske uprave, ki bo razpu-ščena. Sedež servisa naj bi bil v Tavčarjevi ulici 45. Zaželeno je, naj bi hišni sveti čimprej izjavili, če se bodo tudi posluževali tega servisa.
Navzoči predsedniki hišnih svetov so se seveda strinjali z ustanovitvijo servisa. Prvič zato, ker bodo odpadla nevšečna iskan |a obrtnikov in drugič, ker bodo popravila cenejša. Predpisi namreč dajejo takim servisom razne ugodnosti — minimalni prispevek za socialno zavarovanje, zmanjšane •družbene dajatve in oprostitev prometnega davka. O včlanjevanju hišnih svetov v servis pa bodo odločali zbori stanovalcev, ki bodo letos februarja.
Na sestanku so govorili tudi o pobiranju stanarine, o skladih, ki jih bodo imeli hišni sveti in o vzdrževanju hiš. Letos sta zbiranje stanarine in evidenca o gospodarjenju hišnih svetov prenesena z dosedanjih stanovanjskih uprav ra Komunalno banko. Pri komunalni banki v Kranju je že začela pos.ovati posebna službe.
-1. c.
Na sinoćnji premieri dramske sekcije Svobode Kranj v Prešernovem gledališču sta Gracia in Riri v Menzarijevi komediji »Naši ljubi otroci«, navdušila številne gledalce.
TELESNA KULTURA
HUDA PROMETNA NESREČA NA VIRU PRI DOMŽALAH
V petek, 29. januarja je ob 7.20 uri vozil iz Maribora proti Ljubljani osebni avtomobil S-11478 voznik K. I. z zmerno hitrostjo. Na Viru je pri hiši štev. 1 nameraval prehiteti tovornjaka, ki sta stala drug za drugim na cesti. Tik pred njim pa je opazil, da iz nasprotne smeri prihaja osebni avto S-B239, ki ga je opravljal voznik J. J. Zaradi tega je hitro zavil v desno in močno zavrl. Posledica je bila, da je avtomobil na mokri cesti zaneslo poševno prek ceste tako, da je zaprl pot nasproti prihajajočemu vozilu. Le-to je z vso silo trčilo v avtomobil tako, da ga je obrnilo za 180 stopinj avtomobil S-8239 pa se je postavil poševno na cesto. Pri trčenju sta bila oba voznika laže, potnica v avtomobilu S-11478 M. I. pa je huje poškodovana. Materialna škoda na vozilih znaša več kot milijon dinarjev.
JESENICE DRŽAVNI PRVAK?
Kljub temu, da so Jeseničani pravzaprav že novi državni prvaki v hokeju na ledu, čeprav imajo pred seboj še nekaj tekem in čeprav so tekmo z OFK Beograd izgubili, je vendarle tekmovanje v zvezno hokejski ligi letos bolj zanimivo kot lani. Gre namreč za drugo mesto, ki še ni oddano. Zanj se potegujeta predvsem Ljubljana, ki je tudi lani zasedla to častno mesto,   in   Partizan   iz Beograda.
NEZGODE
V. Z. iz Kranja je padel hlod na noge in mu zlomil levo nogo.
J. A. iz Hrašč je zbil motorist in mu zlomil nosno kost.
S. M. je nekdo udaril s kosom lesa po čelu in ga težko ranil.
J. Z. iz Praprotne police se je zaletel s kolegom in si hudo poškodoval čelo.
F. G. je pri pretepu dobil težji udarec po glavi.
Vsi so iskali zdravniško pomoč v ambulanti Zdravstvenega doma v Kranju.
Prav tretje kolo je še bolj zamešalo štrene in zameglilo jasen pogled na končno razvrstitev na prvenstveni lestvici. Partizan je namreč premagal Beograd, medtem ko je Ljubljana, kot smo že poročali, z visokim rezultatom klonila Jeseničanom. Prvenstvena lestvica je trenutno takale:
Ljubljana 7   4   1   2   40:28 9
Jesenice 5   4   0   1   49:16 8
Partizan 7   4   0   3   25:29 8
Beograd 4   2   0   2   14:16 4
Crvena zvezda 5 1 1 3 21:24 3 Segesta 4   0   0   4    4:40 0
MLADOST NA DRUGEM MESTU
V nadaljevanju velikega turnirja, ki je bil v nedeljo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je Mladost iz Kranja v finalu izgubila proti Primorju z Reke 17:10 in se tako uvrstila na drugo mesto.
MLADOST IN TRIGLAV ZMAGOVALCA
V nedeljo, 31. januarja se je končalo tradicionalno namiznoteni-ško tekmovanje za Strojnikov me-morial. Presenetili so mladinci in mladinke kranjske Mladosti z zma-
gama nad državnima prvakoma Fu-žinarjem. Levji delež pri tem sta imela Cadeževa in mladinski prvak Riko Frelih. Ženska vrsta Triglava pa si je pri članicah priborila zmago predvsem z zanesljivo igro Plu-tove.
ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA V KRANJU
Kot po vsej Sloveniji je tudi Gorenjska košarkarska podzveza organizirala zimsko tekmovanje košarkarjev. Za te tekme se je prijavilo kar 23 ekip iz Kranja, Škofje Loke, Medvod, Radovljice in z Jesenic ter Javomika. Tekmovali bodo v telovadnici Srednje tehniške tekstilne šole v Kranju.
15. POVOJNO PRVENSTVO KRANJA V ŠAHU
Te dni se je začelo v Kranju 15. povojno šahovsko prverritv? Kra nja, na katerem sodeluje 13 icrral-cev, od tega 2 mov'rska kandidata 4 prvokategorniki, .5 drugokate-gornikov in 2 tretjekatcgo.rni'ka. — Na letošnjem prvenstvu ne igrata Fajon in Misjak (ker nista igrala v polfinalu) in Ziherl, ki je odsoten zaradi polaganja izpitov na univerzi. Kljub temu, da omenjeni igralci
ne sodelujejo, pravijo, da je letošnje prvenstvo najkvalitetaejiše. Prvi del prvenstva so odigrali v prostorih hotela Evropa, drugi del pa bodo igrali v prostorih šahovskega društva Kranj, čeprav je do sedaj že odigranih 8 kol, je težko ugotoviti, kdo je izraziti favorit za prvo mesto, kajti veliko štveilo je prekinjenih partij. Vsekakor je treba tukaj omeniti zelo dobre igre Cudermana in Robleka. Po kvaliteti iger teh dveh lahko prognoziramo, da bo eden od njih dveh letošnji prvak Kranja.
Stanje po 8. kolu na lestvic: ;e naslednji: Drole s 5 točkami (vseh 8 odigranih) pred Roblekom s 5 (2 prekinjena), Cuderman 4 (4 prekinjene), Šimič 3,5 fl prekinjena), Bukovac 3,5 (3 prebujene) in Po-gačnik 2,5 3>( prekinjene) itd.
M. Đenadić
OBČNI ZBOR AMD ŠENČUR
V soboto, 30. januarja je bil v Šc.rčurju redni letni občni zbor Avto-moto društva. Društvo  je bilo
vse leto zelo delavno, saj so priredili vrsto tečajev, med njimi kar štiri za amaterje A in B kategorije. Med sklepi, ki so jih sprejeli, je najvažnejši ta, da bodo nabavili nekaj prevoznih sredstev.
MALI OGLASI
Zdravnik išče opremljeno ali prazno sobo v mestu Kranju ali okolici. Najemnino plača dobro in vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 346
Kupim zapravi ji vček. Ponudbe z opisom in ceno pošljite v Turistično društvo Tržič 361
Prodam elektromotor, nov 8,5 KM Naslov v oglasnem oddelku 374
Prodam novo kuhinjsko pohištvo. Šenčur 17 375
Kravo mlado, dobro, po telitvi, prodam. Češnjica 17, Podnart 376
Prodam konja težkega 450 kg. Naklo 44 377
Prodam plemensko svinjo 12 tednov brejo. Brezovica 3, Kropa 378
Kupim železni štedilnik. Kržišnik, .Grad 30, Cerklje 379 j Vzamem v najem malo posestvo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Upokojenec« 380
Prazno sobo za takoj išče inženir do septembra. Ponudbe oddati v oglasni  oddelek pod »September«
381
Prodam kravo s teletom in plemenskega vola. Sliahinj 12, Naklo.
382
Prodam 2 novi gumi 600 krat 16.
Sp. Bmiki 5, Cerklje. 383
Prodam kravo 8 mesecev brejo. Golnik 32. 384 Kupim sedeči  tapeciram  stol za
bolnika. Rogelj, Zabije 2, Golnik.
385
Iščem dekle. Ostalo po dogovo-tu. Kimovec Franc, Zalog 38, Cerklje. 386
Valilnica Naklo obvešča, da ima
na razpolago za prodajo enodnevne piščance različnih pasem, vsako sredo od 8. do 12. ure v valilnici nasproti železniške postaje. 387
OBJAVE
Državni zavarovalni zavod nas je obvestil, da je izplačal našemu naročniku Oman Matevžu, Zasavska 23, Kranj 6400 din za utrpi je-no nezgodo. Uprava
ski film »ZGODBA O DVEH MESTIH«.
Gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Četrtek, 4. februarja ob 16.30 in 20. uri Lutovski: DEŽURNA SLUŽBA — gostovanje na Golniku.
Petek, 5. februarja ob 16. uri Manzari: NAŠI LJUBI OTROCI — red Iskra.
niči rojstva F. Chopina — V. oddaja; 16.45 Lepe melodije; 17.30 Plesni zvoki iz studiov evropskih radijskih postaj; 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Radijska univerza — dr. Stanko Lajovic: Organizirani odmori pri delu prispevajo k večji storilnosti; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 5. FEBRUARJA
8.30 Glasba za godala; 9.00 Naš podlistek — Gangrena II; 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Prvi uspehi — MtadoptOfl dela slavnih skladateljev; 10.10 V ritmu Latinske Amerike; 11.00 Melodije na   tekoče™   traku;   11.30 Družina
in dom,- 12.00 Srečanje s pevko Nello Colombo; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Mirko Šiško: Strokovni kadri v sodobnem sadjarstvu; 12.25 Iz del francoskih opernih skladateljev; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Po!jte z nami. . . 15.40 Iz svetovne književnosti —■ Jurij Kazakov: Niki-škine skrivnosti: 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovor z volivci; 18.00 Človek in zdravje; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Ameriški pevec Johnv Malh is; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Mozartovi koncerti --12. oddaja; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
^1		v	\	3s§
Cđiis		MUK		lA|P|
Izdaja CP »►Gorenjski tisk« -Urejuje uredniški odbor.
GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 - Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din.
Jesenice »PLAV2«: 4. in 5. februarja franc. film »VELIKA ILUZIJA«.
Dovje-Moijstrana: 5. in 6. februarja amer. barv. film »KOMU ZVONI«.
Bled: 5. in 6. februarja angleški barvni vistav. film »PLAVOLASA ZAPELJIVKA«.
Radovljica: 4. februarja ob 20. uri amer.  f.  »LJUBEZEN POPOLDNF«.
Kropa: 4. februarja Italijan, film »KRUH, LJUBEZEN IN FANTAZIJA«.
Kranj »Štoržtč«: 3., 4. in 5. febr. ob 16., 18. in 20. uri franc. barv. cinem. film »LEPOTICA IN CIGAN«.
Kran| »TRIGLAV«: 4. februarja ob 17.30 in 19.30 uri amer. barvni film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANČEV«.
Škofja Loka »SORA«: 5. februarja franc. cinem. film »BREZ DRUŽINE«.
Domžale: 3. in 4. februarja amer. film »LOV NA VOHUNE«; 5. februarja amer. barv. film »KOMU ZVONI« —- predstava v sredo in četrtek ob 18. in 20. uri, v petek pa ob 20. uri.
Duplica pri Kamniku: 3, in 4. februarja ob 19. uri angl. zgodovin-
ČETRTEK, 4. FEBRUARJA
8.30 Kratki orkestralni operni odlomki; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Ivan Cankar: Iz moje samotne grenke mladosti; 9.45 Od popevke do popevke; 10.10 Iz par-titur velikega orkesha WerneT Miiller; 11.00 Med romancami :n rapsodijami; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Marija Skledar: S kakšno agrotehniko so v Rakičanih dosegli najvišji pridelek koruze? 12.25 Vesele citre; 13.30 Četrto dejanje Bizetove opere Carmen; 14.20 Šport in športniki,- 15.40 S knjižnega  trga;   16.00 Ob 150-lel-
SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV KRANJ priredi v soboto, 6. februarja 1960 ob 20. uri v Prešernovem gledališču GLASBENO REVIJO V POČASTITEV DR. FRANCETA PREŠERNA. - Vljudno vabljeni. - Vstop prost.
Upravni odbor Trgovskega podjetja »Lubnik«, škofja Loka razpisuje delovna mesta za poslovodje za non-stop prodajalno (špecerijo), trgovskega pomočnika-co in nekvalificiranega delavca. -Pismene ponudbe poslati do 15. februarja na upravo tega podjetja.
Komisija za odpovedovanje in sklepanje delovnih razmerij pri podjetju »AVTOPROMET«, KRANJ RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA:
1. Saldokontisla-injo
2. Skladiščnika avtodelov in pomožnega materiala
3. Več šoferjev kategorije »D«
4. Kvalificiranega avtoelektričarja
Za zgoraj navedena delovna mesta se zahteva večletna praksa. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku!
OKRAJNI ODBOR SZDL kupi takoj   enodružinsko stanovanjsko hišo v Kranju, Stanom m mora  biti  vseljivo najkasneje do julija 1960.
Ponudbe pošljite na Okrajni odbor SZDL Kranj.
STANOVANJSKA SKUPNOST »PLAVŽ«, JESENICE
razpisuje
naslednja delovna mesta:
1 TAJNIKA
2. ADMINISTRATORJA
Pod 1. Srednja ali nižja strokovna izobrazba s prakso v delu vodenj,'! tajniških poslov.
Unci Srednja ali ni/.ja strokovna izobrazba s 3-letno prakso dela v istovrstni organizaciji.
Plača in vsi dnie,i poboji po dogovoru. - Ponudbe z dokazili o kvalifikaciji in opisom dosedanje zaposlitve poslati v 18 dneh pO razpisu na naslov; Stanovanjska skupnost »Plavž-, Jesenice.