ISSN 0350-5561
9 77
D350 556D
n kornm^
Pretežno oblačno ùo, občasno Ďo še rahlo snežilo. Mrzlo bo in vetrovno.
številka 47
četrtek, 13. decembra 2001
220 SIT
OvÍÁíUt »C jt* odi'M v prH/nićnu pruohleki;). jJovMid, kiinior stopiš sc blettit	řHrobno Je. ki» av
nad mestu spu.sti (emu. Prejšnji tť<kn je pni/niČJto pndolx) (l(it)ll ludi velenjski Titov ti^, nu kňtc* rem bomo skupaj siivvNtrovHli.
Želja Je veliko. NeksiJ skriHii. ii-liîh ... NekHj jasno i/r2i>enih ... Nebitere so obrnjene k niim. neka-lere k drugim. So take, ki so i/govorjene in S4> (ake, ki so /jij)i&Hnv. S slednjimi IhkIo imeli v naslednjih dneh veliko delu po.^tnni. hermi xeijn, sleherno vodilo, sleherna misel, bo/.njihovo poini>CJo prispeli! do nnslo>'nika.
10. december - dan človekovih pravic
Delavske pravice so tudi človekove pravice
VELENJE - tO. deceml>«rje dan človekovih pnivic. Ob lem dnevu so v Območni or^unizudji ZSSS Velenje IzposUivili /{!»ij dve ikI mn<»^ih kršenih pravic več lisoč delavcev; ki jih rešujejo pri njih.
Prva: dclodajalcc nI pripravil programa prcscžnili dclavccv, dclavci tiisti htuclj podpisali sporazumnega prenehanja dc-Uwncga razmerja, ki ga jc hroz spura7unia / dclavci pripravil delodajalec, zalo jih je la namcsiil v pif^arno in jim ni dal dela - Ulje irajalo skoraj dva meseca. Delodajalecjili je nalo opredelil brez programa koi presežne dclavcc. Nekaj sc jih na lo ni priložilo, nekaj .se jih je. Tiste, ki so se, je moral delodajalec zaposlili nazaj.
Draga: delodajîilec jc izplaCal del nadomesiila delavcem za boinii>ki dopusi nad 30 dni v bonih, kljub lemu. da zav(xl za /dravsîveno zavarovanje refundira podjetju nadomestilo v denarnem nakazilu.
Dclavci imajo pravico do pravice!
Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki
V založbi Našega časa bo še pred prazniki izšla obsežna publikacija Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, v kateri smo strnili vsa zanimiva dogajanja iztekajočega leta. Obsega več kot 300 strani s poglavji kronologija, država, družba, politika, gospodarstvo, okolje in prostor, zdravstvo in sociala, kultura, turizem, mediji, vzgoja in izobraževanje, verstva in religije, šport in društva, v njem pa je zabeleženih, več kot 1300 posameznikov, ki so zaznamovali leto 2001.
Almanah že laliko naročite na sedežu podjetja Naš čas, na Kidričevi 2a v Velenju ali po telefonu 898 17 50.
Politiina satira nima meja
Stran

^u. HOM' Im/A MU dtk- p'Ufa/siC^ iHr z&i^ii/f:
.^idb&pà v lib 2002
w
ON ON
Prođajahia v Velenju Prodajalni v Celju Prodajalna v Žalcu
Od M. dn 24. U, Božicoí ptipusii
ppštovane občanke, C^^poštovani občani!
Vabimo vas na proslavo ob dnevu samostojnosti, ki bo potekala v sredo, 19. decembra 2001, ob 18. uri v Glasbeni šoli
Frana Koruna Koželjskega.
Ob prazniku vam iskreno čestitamo!
Svet in župan Mestne občine Velenje
n ONOVIICEC e
Slovenske železnice spreminjajo pravila
DUBUIANA - Slovenske /elv/nicc at) s L nowmbnim Iclos spreme nik* prfl vila ui uporalx» popustov zii mMdc. S kjUerlniso imeli doslej .^O-odstotni p4>j)usl pri nsikupu v(iM>vnice /a v|»ke v nolranjcni prometu. Odslej lahk<» tit popust koristijo vs»k diin Iť (í^ti, ki kupijo voyjivníccy;! rH/diiljo60 kilometrov in vtč.
Vsi drugI laliki^ popusl koristijo lo ob sobotah, nedeljah in praznikih,vstí<isialťdnipa morajo plaćali polno ceno. Mladi me-nijti, Jh je lak^Do raviiajije Skivea^ikih Jiile/jiic nc^k>pusln<5 diskriminiranje, sov Izjavi za j avnosi zapL<;ali Mladi liberalni de mokrali. Mladi forum ZLSD. Mlada Slovenija in Nova geiwracija SLS.
■
izpiti iz računalništva sedaj tudi v Velenju
VELENJE ■ l>rejinjo sred(» so v hotelu PSika iKiprli ECDL center. Pr^^ram ECDL,kJ so^azuceli nt/vijali na I'inskeni, je namreč w pred časom prev/ela Evropska unljH.Gre za .splošno pri/iiHne>'r<»pski standard za dokazovanje zn:inja racunidni^a.
Cvrtîpski» računalniško uporabniško í^prlCovalo je slovonska priredba OCDL, ki obsega osnovno zjianjc o racunaJnikili in znanje uporabe sploj^nih raOunalnij^kih programov (prt^grani sestavlja sedem modul<w) - na na.Wni fx>drtoêju oniejijeni program izvaja velenjsko ptidjetje VLS Computers, ki se je skupaj s Slovenskim društvom Informatika (SDl) tudi predstavilo na otvoritvi. Pot dť> spričevala je lahk(î dvojna. Tisti, ki bi radi opravili tovrsten izpit, pa morda še nimajo dovolj znanj, se laiikoi'>dloČijoza udeležbo na tečaju, ki zag^îtavlja ustrezno pň-pravilna izpiL C'e ste prepričani da predpisano snov dobn*) poznate, pa lahko ki/pitu pristopite ludi brez teiaja. Izpit jc seveda mednarodno priznan.
Za zaključek nočni ogled
VELENIE- z letošnjim obiskom mu/^eja premogovništva Slovenije na Sl^rcm ja^ku so zcio zadovoljni. Ogledalo si ga je 2H.(HK) obiskovalcev, to pa je število, ki ta mu/cj po obisku uvri^ med vodilne slovenske podzemne mu/«Je.
Uspešno leto b<'>do sklenil 21. dcccmbra, z nočnun ogledom. Siccr pa si cxJ tega meseca lahko podzemni muzej ogledajo že tudi invalidi na vozičkilî.Pred kratkim so zbirko v rudarskem stanovanju dopolnili z multimedijsko zgodbo o bivanjski kulturi rudarjev v premogovniških krajih. Celotna z^^dba v podzemni zbirki pa je na voljo tudi v italijanskem jezik'u- Glas Antonu Aškercu je prispeval B^^ris Cavar/a.
■ mkp
Novo društvo podeželskih žensk
L.IUBNO on SAVINJI .-V današi^jem ^isu v»e boU s«»pa v
ospnxJje nuja, da 1>l turistom In <lru0m obiskovakcm pnKlali Čim već izvirnih tlomailh Izdelkov, kar se se\«da navezi^e na krepitev do|N>lnilnih dijavni^ti n:< kmclyjih. Pri vsem tem imajo i»»* membno. Č« že nc odločilno vluj^o, kmečke in podeželske
'U>}»o kmalu dijjele kmečke ženske z Ljuhnega inoki")lice. kisozc pred ćasom ustanovile dr\iSlvo Komen, njiliovemu zgledu pa bodo sledile /jznc in dekleta Iz Rodmirja, Juvajija in Okonine. ki bodo to soboto ob l5JK)ust<movilc svoje dniirvi> podeželskih žensk loptica.
Med bodi>če dejavnosti so zapisale tečaje o peki. kuhanju in pletenju, izdelovanje suhega cvctja ter raznolika ročna dela, seveda bod(^ poskrbele tudi 7.a izobražcvaiíje, zaskupne izlete in obiske naravniii ter kulturnih znamenitosti, za šc marsikaj drugega pa.se b(5dosproti dogovarjale.
■ /P
Razstava Jaslic na gradu
VELEN.IE - V Muzeju Velenje bodo v četrtek 14. decembra 2tHU ob 17. uri odprli pr>o razstavo z naslovom Jaslice v šaleški dolini.
Na rastavi bodo tokrat polegalraktivnih velikih jaslic prikazali ludi nekaj zelo starih jaslic Iz zbirke Zvoneta Čebula Iz Šoštanja. Na otvoritvi bo sodeloval trlo Moj dom.
■
Otroški bazar tudi v Šoštanju
SOS TANJ • Varovanci <il}eh enot Vrtcu So^tiinj, tudi tistega iz ^marlne}ja ob Paki, se na svojevrsten način pridru'>.ujejo priredit>'am, ki potekajo okoli vcselc*^H decembra. Včeraj dopoldne so v mestni galeriji izdelovali lutke |HhI mentorstvom Kajetana Copa In Ifiorja Batiorl», popoldan, ob 16. uri. pn pripravili živsihno prireditev na 'l^u bmtov Mravljakov v Šoštanju.
Na stojnicah so pr<idajali izilelkc. ki so jih s pomočjo otrok izdelale vzgojiteljice. izkupiček pa bodo namenili za nakup kakšne didaktične igrače. Podobne aktivnosti pa bv)do danes (četrtek) potekale ludi v Šniartneni ob Paki. pred trgovino v sredllču kraja.	■ micp
Iz občine Šmartno ob Pakl
Slovenske železnice ukinile tri prehode
Prej.snji teden so Slovenske ixclezniceobciiii Šmartno (ib Ihiki ptislale sporočilo, da so ukinile In neiuivanmme železniške prehode, in sicer dva v Podgori In ene]>a v Šinurtnem (»b Paki. Kot &o pripisali so ukrepi sestavni del iz njihovega programa za zagotavljanje varnosti.
Ctre prcht"^de, ki jili upi^rabljali predvsem IdSliiiki polj ni travnikov, ki bcxio poslej nîorali za dc")stop do po\} izkoristili obvozne po-ti Od 22 imajo v občini še vedno l^J nezavarovanih železniških prehodov.
Za zimsko službo približno sest milijonov SIf
Občina je. tako kol lani. ludi klos sklenila koncesijsko pogodbo za izvajanje zimske služlv z dvema izvajalcema; podjetjem VOC
Celje, ki bo plu^.ilo lokalne ceste 1er Kmetijsko zadrugo .Šaleška dolina, ki bo s .svojimi kooperaiui in v jiCídeUwaiyu z vai^kimi skupnostmi skri)ela za prevozjiost javnih poti. V ptoračujm so za delovanje /iinske slu/iie n zdaj predvideli približno 6 milijonov tolarjev.
Državni zbor primer »Letui« odstopil ministrstvu
že pred ča.H)msmoporočali, da je inicialiV' nI odbor za txlcepiícv dela LcIxl^ iz občine Btaslwče in priključitev k občini Smanm'' ob Paki p<xJal vlogo o tej nanîeri naobaobčiiiska sveta. Šmariki svetniki so njihovo pobudo sprejeli, v nbčini Braslovče pa nanju odgo' vorlli negativno. Kljub temu st^ člani iniciatlv' nega odbora predali vlogo poslancu Milanu Kopušaiju. ki joje vložil v Državni zbor. Pred
časom jc od lam prišlo obveî>lilo. da vloge po Zakonu o ustanovitvi občin in d«îloéilvi njlho-viii meja ne more obravnavati, ker ne gre za sa-niosii>jno, ampak zadel naselja. Vlagateljem je priporočil, da naj zadevo rešujejo na osiio-vl /akona o e>^dcntiranju nepremičnin, dr^av-nih meja in pn»tofskih enotah. Ta predvideva, da se lahko občini sami (xlločatn zii potek meje. Zadevo je torej Državni /hot txlstopil Ministrstvu ^a okolje in prostor, kije skrbnik omenjenega zakona.
Na občini Šmartno ob Paki pričakujejo, da bodo svetniki obeh občin zmogli toliko volje in b(xlo prisluhnili pobudi krajanov, ki se a težiivami skorajda vi«ik dan obračajo na njiiio-vo občinsko upravo.
■ tp
Med nagrajenci TZS tutll Jože Kandolf
Okrogla miza o
Na mednarodni dan pro.sto-voljccv, v sredt), 5. dc*centl>rH, je bila pod ukriljcm 'l\jristične zveze Slovenije, Zavoda z^ zaposlovanje in Mestne občine Velenje v občinski bi^i okrogla miza na temo »Prostovoljno delo in Javna dela pri urejanju okolja in v turi/mu«<. Med drugim je bila posvečena prav mednarodnemu dnevu prostovoljcev. Po predstavitvi posameznih organizacij« ki v svoje delo vključujejo tudi prostovoljce, so naj/a-slu/nejšim za prostovoljno delo na področju turizma podelili priznanja.
potenc ko so se v prvem delu prireditve predstavili kar nekaj slovenskih turističnih
društev. 'lurlsti^e zveze Slovenije in zavoda RS za zaposlovanje, so se v drugem delu predstavile Številne organizacije, ki delujejo na področju Sale.^ke doline in v krogu svoje dejavnosti izvajajo programe prostovoljnega dela. Kako 10 počnejo, z velikim uspehom, na Šolskem ceniru Velenje, je povedala svetovalka ZRSS za prostovoljno delo in vodja le dejavnosti na Š('V Alenka Ca.s, Pro.stovoljno delo na MZPM Velenje je predstavila rinca Kovač, Karti Stropnik pa jo spregovoril o gradnji mesta pred 4i). leti. ki je bila z.aznamovana z udarni.<lvom. Erika VerSec je predstavila uspešno vključevanje pn«to-
Deset iet Preste
v začetku dccembra je minilo deset let kar je začela obratovati v Velenju Ziisebna pekarna Presta, ki ima .svoje pros-t<»re na Cesti tulcev, poleg trgovine Kmetijske /ndru^^e Šaleitka dolina. V tem času so napekli žc ogromno ru/ličnih vrst kruba in pekovskih ter slasčičarskih dobrot.
Jubilej so obeležili delovno, ptjlni velikih nadaljnjih načricw skupaj z M rcentrom v srcdisču mesta, ki ga prav tako k<^l Presto vodita zakonca RoČnik, Niso pa pozabili na svoje zveste kupce. Tudi direktor Tomaž Ročni k (drugi z leve) je nazdravil, manjkalo pa ni različnih dobrot, predvsem pa jc bilo obilo prest po katerih sc pekarna tudi imenuje.	■
Prvo brucovanje
SMAR'INO OU PAKI - Pred ne<iaviiim izvoljcn<» novo vodstvo Kluba štiHÍeiitin'šmari^kefarejeobljul)llo,<la Ik) v prihodnje organiziralo več aktivnosti kol doslej. Da ima resne namene, dokazu* je x vsilalom na brucovanje v soImiIo, 15. novembni.
To prvo brucovanje árudeiuw iz občine Smarinc» ob Paki. V pnistorih Šmarnega Mladinskega centra ga bi>do začeli ob 19. uri. Dogajanje bodopopesiriiizvečdružabnimi igrami.
■ tp
delu v turizmu
voljnega dela v delovanje Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje,Alma Korenje predstavila tovrstno delo na OŠ Gorica. Slavica Avberšek je predstavila Slovensko druÂtvo HOSPIC, ki ima v mestu že nekaj časa dobro delujoč območni odbor, Zvonka ^peh pa je povedala več o prostovoljnem delu v Karilasu ŠaleSke dckanije.
Kako si s prostovoljci pomagajo pri delu na Rdečem križu Slovenije, predvsem v 007. Velenje, jc številnim zbranim povedala Darja Prevalnik. Sledila je .svečana podelitev posebnih priznanj TZS. Priznanja ob mednarodnem letu prostovoljcev je prejelo 14 yio-sameznikov iz vseh koncev Slo-
venije. Med njimi je bil tudi predsednik Turistične zveze Velenje Jože Kandolf, kije Član turističnega društva Velenje f<i od leta 1S svojim prostovoljnim deiom je po mnenju komisije sodeloval pri izgradnji mesta Velenje in kasneje cest v okoli.^ke kraje. Je pobudnik in organizator številnih prireditev, od katerih ima marsikatera že tradicionalen pomen. V zadnjih lelih jc koordinator ocenjevanja krajev v ok'viru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna za Spodnjo in Zgornjo Savinjsko ter í5ale5ko dolino. Svoje prostovoljno delo pa je namenil tudi delu počitniške zveze Velenje in še nekaterim drugim društvom.	■ bi
Sožitje, Zveza društev za pomoć duševno prizadetim Slovenije
slovenskim povprečjem
VELENJE.novembra -1.decembra-Člani Soiutja. Medobdn-skeua društva dui^vno prizadetih Velenje so bili gostitelji del<»vne> ga posveta predsednikov tovrstnih društev iz vse Slovenije. V prvem delu posvelaso spregovorili o snîernicah delovanja zveze vsrednjeročnem obdobju 2CK)2-2U06 ter obravnavali Nacionalno pi>ročilo (i uveljavljanju pravic oseb z moinjantl vdu5evnem razvoju ter njihovih družin v civilni družbi, ki ga bodo predstavili tudi evnipskim parlamentarce m v Bruslju- Drugi dan druženja so namenili aktualnim temam, kjer so med drugim (x;eniii celovito skrb družbe za duševno prizadele osebe po občinah. Pri tem je Andrej Grebensek, predsednik Sožitja, Medobčinskesa <lruStva za p<»moč duševno prizadetim Velenje, je inenii da ta skrb v mestni občini lenje 1er v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki moCno zaostaja za slovenskim povprečjem. Najbolj zaskrbljujoče pri tem je to» da razen staršev, združenih v daištvo, nima nihče prave vizije, ki bi odgovorila na i;ekatera zelo pomembna vprašanja v zvezi s tem.
■ tp

z dvodnevn&ga posveta v prostoren hoteta Paka Velenje
r^^đn SAŠílMS Udaja: časopisna-založniika in RTV miÉ^ůilSJ dnj2ba, do.o. Velenje
tjftaja ob 6e(rttilL Gena posamezne^ cvoda je 2?0 SIT, mesařna naroćniia 630 SIT. trímes^Cna naročnina 24?0 SIT. poUetna naroCflína 4.70) SIT. leina naicdnitu 8 8ÛÛ SIT
tkeOnimo: 8orfi Zatokk (direkior in gkavni urednik). Stan$ Vovk {oùçpvotni urednft). Mitana KjďK-Planřnc (pomi^nlca urednika}, Jam? Piesnik. Tatjana PodgorSek, Bofana špe^i (ncvina/ji). MraZaVS^ (urMlnča radija), Janja KoSuta-Špe^l (t&nn£ni urednik), Da mir šnid (otitovdlec), Pr^anda; f^maJug^odja proHoands). Sa§o
Koiežnik, Jure Sef^nlk ipfopaganOtMa):
Sedet uredništva In uprave: 3320 Veleiie. KidrIčavs p, p. 202,
lelelon (03) 89817 SO. leíelax (03) 8S7 46 43.
hm ntm prt APP Vstanje, šlevllka S2d0(}-603-36482
£-mal(: pfess^nascas si
OOlikovanje in pral. ptipravai Naž d,o,o. Tîft: Tiskan« SET đ,cl
Menaročenih fotopralij In rokopisov ne vratimol
Po Stonu 0 ODV je 'Naš ćas' (niittn med pn>i?vode inívmairvnefia
značaja 23 kateiE se pbCuje (lavekpo8% 2ni2anl slopnji
Svet MO Velenje končal letošnje delo
S smetmi ne bo lahko pomesti
VELENJE, torek, 11. decembra • Svetniki so v torek dopotdne, ko so se sešli še zadnjič v letu 2001, končali tako novembrsko kot decembrsko sejo sveta. To jim verjetno ne bi uspe-io, če ne bi iz dnevnega reda umakniii občutljive točke - razprave o razvoju v2go/e in izobraževanja v Mestni občini Velenje do ieta 2010.
i^upan Srećko Mťh je menil, da gradivo šc nI J<wolj pripri^v-Ijcno, zalo bodo o icm, kako planirali Šolski prostor, s^rc^w vorili prihodnje lelo. Slevilo Šííloobveznih oirok .« ho na-nircć v prihodnjih Iclih šc naprej močno zmanjševalo, zalo sc ht>do morali odkicil i, ali gradili nov objekt za Šolski ccntcr Velenje, ali při bo spel aktualno vprašanje zapiranje katere od velenjskih iwnovnih §ol. Pt>lrdi-li so spremembo leioSnjega prtv računa, saj je občina kupila premičen ^xlerssireho za dobrih K) MK) srr, ki ga Kxio uporabljali slevil ni prireditelji, prvič pa ho pi'wlavljen na 'Hiwem irgu za silvestrovo. Prisluhnili so tudi poročilom o delu velenjskega riC-a ter Univerze za tretje življenjsko obdc^bjc.
Občani ločujejo, PUP združuje?
Marija Tťkavw, ki skupaj s sodelavci iz PUP-a (mesljicgťi kon-efrsionarja /a pol>iranje in odla-
Svelnik Kranc AvheHek (ZLSD) je t^tvoril, da ljudje ne bodo veČ dolgo j^eda-li. da v gospodinjslvih zbiramo odpadke ločeno, v sivili in rjavih posodah, .»imeiareki avlo pa vse sesuje visli avlo in odloži na isio odlagališč, la podalek je bil za marjiiktv ga novica. Marija Tekavec je pojasnila, da naj bi bilo lako zalo. ker se je obstoječa kompostarna sesula, nove pa PU?i^ nima. Koje PUP dobil koncesijo za aćvoz in odlaganje odpadkíW, je lorej komposiarno imel, sedaj pa je nima več. Kako bodo to sprejeli listi, ki se Irudijo zbirati smeli li>Čeno in kako jih bodo prepričali, da jih bodo v prihodnje Sc bolj lííčcvali, je ob îakem podatku bilt) za mni>ge s"vcl{iike bUlveno vprai^anje.
bam, kijih meddruginizahieva tudi Evropa, bo imelo čas do 1.1. 21)04. Ce pa kandidirali na različnih državnih in evropskih razpisih m pomoč pri urejanju tega občutljivega podredja, mora odloksprejeii Čim prej v lelu 21)02.
Dcj.«itvo jc, da bo nov odlok naravnan po načelu »sirene ixJ-voza in skladiščenja 1er predelave odpadkov plača pov/ri>čiielj kom u nahiih odpadkov.« Cilj tega je, da bi lako gtwpodinjslva kot industrija proizvedli Čim manj smeli in ludi lako poskrbeli za lepíkř in bolj zdravo okolje. Po novem bodo tudi občinski
sveli vpleieni v izdelavo in sprejem lelnih programov ravnanja s komunalnimi odpadki in lelnih programov odlaganja smeli ter dolgoročnih ukrepov na lem področju. Obveza prav vseh pa bi\ da odpadke zbiramo k>čeno. To, da izvajalcc odpelje in odloži .smeli, ne b<") veC dcwolj - izločiti bo moral embalažo, zagotoviti vozila za ločen odvoz in voditi popolne evidence o vseh zbranih frakcijah odpadkov, kar bo osnova za napoved za »"nlmero laj«, ObveznoRli izvajalca le javne službe bodo bistveno večje kol daslej, poleg tega pa bo treba urediti Se marsikaj, /gradili
bomo miirali nove zbiralnice po vsem meslu, na katerih bo prostora za 4 posode (papir, sleklo, plastika in kwinska embalaža). Potrebujemo nov 7l>irni eenler— večjo zbiralnico za vse ostale c odpadke. kol je tekstil, les,.. Največji problem pa je, da nimamo kompost a rne - odlagal ii>ča za bio razgradljive t^dpadke. la objekt bo Se ptwebej pomemben, ker bo taksa za odlaganje tovrstnih smeli kar trikrat višja kol zu oslale odpadke,
KinU Stropnik (LDS) je opozoril, da uporabno dovoljenje za centralno odlagališče odpadkov po pogodbah poteče konec
ganje odpadkov) in pravniki iz MC> Veletijc, pripravlja nov odlok o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkov v MO Velenje. je svetnikom predsiavila »«iiutek besedila odloka. Razlog, da ga občina potrebuje, so številni novi zakoni in izvršilni predpisi, ki jih je v zadnjih dveh leiih nn icm področju aktivno izvajala Vlada RS. Nov odlok bo zahteval mnogo veČ discipline od uporabnikov in izvajalcev odlaganja odpadkov. Da mesto zadosli vsem zakonskim potre-
Velenje na področju drog ne izstopa
Na letošnjih sejah sveta so svetniki veliko namenili pogovorom o problematiki nedovolje-nili drog v mestu. Tokrat so na sejo povabili tudi Roberta Mmvljaka, načelnika Urada kriminalistične službe na Policijskiupravii elje. Seznanil jih je s problematiko nedovoljenih drog na celjskem, s poudarkom na Velenju.
Izvedeli smo, da Velenje ne izstopa po Uîvrsi-ni problematiki, je nckjevpt>\^rečju. ledensko naj bi heroinski odvisniki, ki so zaradi hude zasvojenosti največji problem, v Velenju porabi-h od 15IJ do 300 g heroina. Dnevno potrebuje uživalec povprečno 0,6 grama heroina, kar lahko pomeni, da je v mestu preko UX) rednih uživalcev.
Mravljak je predstav il prizadevanja policije za boj proti lovrsînemu zlu sodobnega svela, kije
izjemno težak, saj gre, pri preprodajalcih dr<'ig, največkrat za večje organizirane kriminalne združbe. Ce »ulovijo« manj.5e preprodajalce, je njihovo mesto hitro zapolnjeno z drugimi. Kriminalisti se lahko pohvalijo, da so na < elj-skem dtislcj za zapahe spravili dve večji krûni-nalni združbi, ki sla sc ukvarjali s preprodajo drog.
V letoSnjem lelu so na Celjskem (Obravnavali 130 kaznivih dejanj in 240 prekrškov s področja nedovoljenih drog, v Velenju pa 20 kaznivih dejanj in '^2 prekri>kov. Vinka Šmajsa (DeSUS) pa je zanimalo, kako bi legalizacija prostitucije vplivala na področje kriminalitete na področju drog. Mravljak mu, žal, ni mogel strokcflmo utemeljeno c»dg(Worili, Iňhko bi le izrazil svoje mnenje.
lela 2l)M in optvzoril, da bo treba pciskrbeti za podaljšanje njegove življenjske dolK-. 'lekavčeva je opozorila, da s<î svetniki življenjsko dobo podajali do 8. decembra 200.^, da pa se žai moćno zapleta z izgradnjo scžigalnicc, ki naj bi bila v Kidričevem. Aktivnosti je sedaj prevzelo minisirsivo za okolje in prcîstor, kot kaže, pa do izgradnje ne bo prišlo lako hitro, kol hi mnogi želeli. Siropnik in l)ra»4) Martínšťk (LDS) sta opivorila Se na poirebo po komunalnem inšpektorju, ki ga MO Velenje nima. Ce ga ni, lu-di ni nikogar, ki bi lahko nadziral izvajanje tovrstnih odlokt>v. Zalo je Martinček županu predlagal, da Cim prej objavi razpis za to delovno mesto.
Osnutek odkvka so .«prejeli s številnimi pripombami, manj pa jih je bilo na d<ipolnjen osnutek odloka o komunalnih tak-.sah. Odlok je zaživel v začetku ieta, vpraksi pn je p'iknzai nekaj pomanjkljivosti, ki jih bodo skušali odpraviti, lako bodo takse za različne vrsie reklam različne, nove bodo takse za »juke bokse« vgostin.skih lokalih, dru-gasíe b(îdo iw;dnoiene takse za uporabo javnih pwršin za prirejanje razstav in prireditev...
Na seji so svetniki dorekli i^e marsikaj, ludi lokrai so spraševali in dajali pobude. Kak.šnc.preberite prihodnjič.
■ Bojana Špegel
Pogovor s predsednikom uprave Preventf d.d., Jožefom Kozmusom
Slovenjegraški Prevent zdaj tudi v Španiji
Biti zmeraj korak pred željami kupcev, zaposleryfh, lastnikov in okolja, je njh hovo osnovno vodi/o. Njihova vizija pa ostati podjetje, ki z odličnostjo na vseh ravneh uspešneje kot konku^ renca prinaša koristi kupcem, zapo* slenim, delničarjem fn prebivalcem v okolju, kjer delujejOs Prevent, d.d,, S/oven) Gradec je največje podjetje na Koroškem, eden največjih slovenskih Izvoznikov (fan! na 3. mestu). Na področju proizvodnje avtomobilskih se* dežnih prevlek doma nima konkuren^ ce, v Evropi pa dosegla 16-odstotni tržni delež.
Pred kr;Ukim so osemindvajsetim podjetjem skupine Preveni: v Sloveniji, na I IrvaSkcm, Fedemeijt Bosni. Moldaviji in Braziliji Uodaii cnajslo podjetje /a proizvodnjo sedc/nih prevlek, Preveni Vigo S. A. v Španiji. S lem Preveni, d.d., sklenju-je Se eno izjemno bogalo leio, poino poslovnih doyoUktw.
Mi smo se na pogovor piwabili k predsedniku uprave Preveni, d-d-..iofclu Koz-musu.
0 Je bilo morda letošnje leto za Prevent ze zaradi tiapovedi krize v avtomobilski imiu-striji, napuvcilovala z/idnji dve leti, prišla pa letos, se bolj dinamično od preteklih ? JOŽE KOZMIJS: »Zagotovo. Posebej velja to za pogoje, ki so vladali na irgu. Po 11. septembru se je kriza, do katere je že tako ali tako prihajalo, .^e dodamo poglo-
bila. Kljub lemu smo .si prizadevali pridobiti nove trge. Močno smo povečali prodajo na ťraneoskem tržišču, odprli novo tovarno sedežnih prevlek v Zlalaijti, obral v Splitu in tovarno v Braziliji, ki danes tamkajšnjemu Volk.swagnu dobavlja okoli 500 sedežnih garnitur dnevno.« % Konec novembra pa ste »segli« tudi po
Španiji?
JOŽE KOZMUS: »Odprli smo tovarno sedežnih prevlek v pokrajini Galieiji, v neposredni bližini kupeev prevlek .skupine PSA, kjer že teče proizvodnja sedežnih prevlek za Citroen in Peugeot, za modele Berlingo in Partner.« 0 Kako pa to, da ste se namenili prav tja ?
JOŽE KOZMUS: »Za Španijo smo se odiœili zaradi uspeSnega sodelovanja s skupino PSA, obstajajo pa velike možnosti, da bi na tej lokaciji prevzeli celoten razvoj sedežnih prevlek za špansko proizvodnjo PSA.«
0 Kaj pa Volkswagen Sarajevo'/
JOŽE KOZMUS: »V Sarajevu imamo pravzaprav že dobri dve leti tovamo za izdelavo aviomobil.sk i h sedežnih prevlek, letos pa smo od holdinga Unis odkupili 42-odstoini delež lastni,Uva lovame avtomobilov Volkswagen Sarajevo, ki danes sicer posluje v zeio skromnem i')hsegu. Zaposlenih ima 80 delavcev, ki sestavljajo avtomobile znamke Skoda in izdelujejo nekatere avtomobilske dele za koncem.
Pričakujemo pa. da bomo skupaj s koncernom v naslednjih letih pnvzvodnjo v tej tovarni močno povečali, tako da bi bila v dveh ali treh letih na nivoju, kol jo je imel pred letom 1990 takratni TAS Sarajevo.« 0 Kaj Prevent sili^ da se nveljav^a tudi na področji/j zunaj slovenskih meja? JOŽE KOZMUS: »Slovenski prostor je z^ taksno proizvodnjo, kot jo imamo mi. posebej kar se liče avtomobilske industrije, premajhen. Poleg tega ta vse bolj glo-balizira poslovanje. Če hočemo bili in osiati dobavitelji, moramo i^iijenju .slediti. Prepro.sto nemogoče bi bilo razvijati partnerske odnose s takimi koncerni, kot so Volkswagen. PSA, Renault in njihovimi sistemskimi dobavitelji, če bi na njilio-voglobalizacijo odgovarjali, čes: dokler je to v Evropi - v redu, zdaj, ko je vaSa proizvodnja drugje, si pa lam iSčite druge dobavitelje... V tem primem kiij hiironebi dobavljali več nili za evropsko proizvodnjo.«
0 Gremo zdaj »domov«, I^emno veliko drnžin - na Koroškem in v Šaleški dolini je povezanih s J^eventum, Ki}lik(f? JOŽE KOZMIJS: »Težko je reči, ker je iz marsikatere dnižine pri nas zaposlenih po več članov. V najbližji okolici jev naSih iwamah zaposienih okoli 4.000 ljudi, če pa se ozremo pi^ Sloveniji, pa že krepko čez 5.000. Ob tem nisem upošteval dveh dodatnih panog, ki se v okviru Prevenia pojavljala sele v zadnjem obdobju, lo je
Jože Kozmus: "Če hočemo biti in ostati dobaviteljif moramo giobalizaciji avtomobilske industrije slediti. Tudi v Braafijo aH
Španijo.«
gradbeništva in lesne industrije.« % Biti monaster v taketn sistemu, kot Je sistem Prevent, postane najbrž način življenja. Imate spbh kaj prostega cosa? JOŽE KOZMUS: »Predvsem nimam delovnega časa. Ves dan si praktično v službi. Tudi, če nisi fizično prisoten, .si s podjetjem v razmišljanjih. To je gotovo delo, ki človeka popolnoma angažira in vsakemu managerju osiane običajno, žal, za družino in hobije zelo, zelo malo ča.sa.«
■ Milena Hrstlč - Planine
25 let Območne obrtne zbornice Velenje
Mnogi dogodki so srebrni jubiiej poziatiii
Pred 25 klije skupin^i ohrtni- lavw v, po nekaterih finanćnihpcv jaii pogoje za odpiranje novih de-
kov nu območju M\n Vdcnjc, ^ošCanj in ŠmurCno oh Paki /.nň\ň polrebij }>i> svoji sl.inovski, nt'silrankar.skj in strokovni oi^a-ni7itcijt. ki ixj zastapaln njihuvc
inicrewř. S spreminjanjem razmer je obrt dobifu novo vsebino, xbomica p» jo postali« pomemben Clen pri pospeševanju pod-Jelnistva, njegovem razvoju in s tem pri razvoju <iki)lja.
Po besedah Sonje .lamnikar. sekretarke zbornice,sije (a stanovska organizacija pridobila mesto v dnižbi, ki ji gre, na osnovi doseženih uspehov. »Ihiim. da smo zaupanja vredni sodelavci, prepoznavni v okolju in ludi izven njega, saj smo sami ali p« vsode-kwanju s krovno organizacijo v Ljubljani izpeljaU nekaj pole/, ki so pomembna pridobitev lokalno skupnost« Ki^nkreln<'> le-los je zbornica v sodelovanju s St>Ukim eenirtim Velenje pripeljala v mesUî priložntwli iri izpile za mojstre, srečanje velikega In malega gaspodarslva, katerega pobudnica je bila zbornica pred Štirimi leli» je-po navedbah Jamni-karjeve - edinstven projekl vSlo-veniji. Čeprav Številke ne povedo vsega, so nekalere vendarle /^o-vorne^' zadnjih 10 letih je slevilo Članov zb<irnicc naraslo zaenkrat, od 40n na približno 800. V malih pt»djetjih vSaleSki dolini je zaposlenih približno 20-odsloikov de-
datkih pa znaSa delež malih vgo-spodarslvu Doline približnol5-odstolkov. >»0d zaCelk^w do danes je zbornica doživela kar nekaj sprememb.Se posebej papo sprejetju obrtnega zakona, leta 1991. Prednt>stne naloge smo zapisali na treh področjih: izvajanje javnih p(X'>blaslil (izdajanje obrtnih dovoljenj» licenc za prevoze. priliť>d-nje leto tx'ïmo tem dodali Še obveznosti na področju gradbeništva), precej pt>?x>mosii namenjamo i/xíbrnževanju (pt) 38 letih odmora imamo mojstre svojih slrok ludi v naSi zlx)rniei), tretje področje pa predstavlja zastopanje interes<w naših obrtnikov. ZniMnij njihwegii poslovnega življenja, pri urejanju pogojev za delovanje se dogaja marsikdaj kaj takega, za kar so potrebna dogovarjanja in usklajevanja z lokalno skupnostjo, še kar nekaj je sivari, ki bi jih lahko omenila. Dejstvíí je. da so srebrni jubilej marsikateri dogodki pozlatili.« Kot je ob tem še podčrtala .lam-nikarjeva. je zbornica na široko odprta obrtnikom, ki želijo rešili kakšno vprašanje ali želiji> vstopite med obrtnike v prihodnje.
Odgovor na vprašanje, kako v naslednje desetlclje, pravi Jam-nikarjeva. poznajo. Olede na razmere in prihajajoče (iase vedo. Ja bodo morali spodbujati razvoj p(xIjelnLšlv-d na asmivi idej.uslvar-
Krajevna skupnost Skale -Hrastovec
Bogatejši za dve cesti
Kmjuni krajevne skupnosti Skuk;- Hnutova'selMMlo(}eceml>ra2(K)l me<l drugim spominjali tudi po pi»S4KJol)ljenih dveh cestnih odsekih, in sicer Koren • (îrolKlnik ter Kori « Martine«
Priložnostno otvoritveno slovesnost bodo pripravili danes, v četrtek. ch 1.^. uri pri domačiji Vuda^k. Srečanje bixio nadaljevali ob spremljanju programa v dvoraiti škaiskegii kulturnega dni.itva.
mtp
Nove storitve Telkom sistemi s področja telekomunikacij
S Hojia! ceneje v svet
VELENJE- Hčerinsk<i podjetje Premogovnika Velenje lelkom sistemi Je (ih sprostitvi trgu telekomiiniksicij sprejelo i/.xiv, raxšírilo svojo de« javnost in iive<llo nove storit« ve P(kI skii|)nim imenom Hoh Ih!.
«Gre za cenejši način lelcťo-niranja v tujino, pri čemer se za premxs telekomunikacijskoga prometa uporablja Voice over Internet ProttKol ali po naše prenos govora s pomočjo inicrnctncga protokola. Pri i cm po.sredujcmo pogovore veliko ccncje kot to omogoča klasična telefoni-ja,<' pravi direktor lekoma sistemi Slavko Zevart.
Prijava in vključitev je enostavna, vendar pa morajo vsi bodoči uporabniki storilcv Ilojla! najprej sklenili naročniško razmerje s Telkom sistemi in se povezat i z njihovim usnicrjcvalnikom. Račun prejmejo potem od njih. »Tudi zdaj, kojcTclckomz uvedbo več ponudnikov intcmct-ne telefonije spastil ccnejc, je telefoniranje preko našega
Slavko Ževart: »Za storitve Hojia! ne zaračunavamo naročnine aii prikijučni' ne.«
Hojia! vedno nižje za 20 do 30 odstotkw.«
Novost so uvedli šele pred nedavnim, predstavili so jo tudi na srečanju malega in velikega gospodarstva v Rdeči dvorani.
Umkp
lavnic, da bo v oktilju, v katerem ustvarjajo, razmerje med velikimi, srednjimi. malimi in manjšimi gospodarskimi enolami pravo. >»Vkijučevanjevokoijeoslaja naša predntjstna naloga. Skupaj z lokalnimi skupnmimi smo in bcfmo tudi v prihodnje sprejemali swd-bude za razvoj podjetništva, iselimo namreč biti enakv>pravni go-spotlarstveniki v svojem okolju in tudi n3v:^cn. Bolj kot doslej želimo bili vpeti v delovanje velikih sistemov. saj imamo marsikaj skupnega. Na to je med druipm opozorila tudi letošnja poslovna razstava ob srečanju velikega in malega gospodarstva, na kateri so naši obrtniki pokazali, kaj in kakt> znajo naredili ter zakaj so ludi uspešni,« je .sklenila pogovor Sonja J am ni kar.
mtp
SostanJskI proračun bo »težak« dobro milijardo sto dvajset milijonov tolarjev
Kostna moica, laiiico tudi v ietu 2002
ŠOŠTANJ, 10. decembra - Na zadnji seji svet;« Občine Šoštiinj v letošnjem letu, bila je v ponedeljek zvečer« so sprejeti pnn račun />a leto 2002. Te/a k bo dobro milijardo 120 mililonov lolai;|ev. Na sami seji, ob sprejemu proračuna. Je bil v zvexi s predlogom podan en sam amandma, svetnika Antona Skornška (SLS -I- SKD}, nanaša pa se na toplifikacijo Ga-lïerk.
Svetnik je menil, da je la za Ciabcrkc veliko dražja rešitev kol bi bila plinifikacija injc,po njegovi occni neracionalna, xa-lo bi bilo naložbo smiselno .Še enkrat prctchlati. Marko Kom-pan (ZLSD), ki sc s tovrstnimi zadevami poklicno ukvarja,
jc pred svetnike razgmil zelo strokovno in podrobno razlago s katero predlagatelja amandmaja ni prepričal, prepričal pa je - če že niso bili prej - druge svetnike, Proračun je bil sprejet v obliki kol jc bil predlagan.
Da za sežig kostne moke
Svcl občino SoŠlanj se tudi strinja z rednim sei^igom mesne, perne in kastne moke vlermo-elektrarni Šoštanj ludi v letu 2002, pod pogojem, da o tem TES in občina skleneta ustrezen sporazum in seveda pod pogojem, da emisijske in imisij.ske vrcdncvsii med sežigom ne odstopajo od normalnih, in da zaradi stíhgn ne bo zaznali škod-
ljivih snovi v zraku in okolju.
Vrtci dražji za četrtino
Vrtci bodo dražji in to za toliko, kol so predlagali, za 25 odstotkov, pa Se to bo, po njihwî oceni, dovolj le za minimalni standard delovanje vrtca. Največ staršev v Šoštanju - četrtina (105), plačuje K) txistotkov programa in zanje bo ta podražitev konkretno pomenila dvig cene okoli 1-200 tolarjev mc.sečno, devetim stari>em, ki plačujejo 8U odstotkov programa pa bo ta podra?itevv denarnici od 1. januarja prihodnje leto predstavljala 11 lisočakovmcsečnoveč.
■ Miiena Hrstič - Pianinc
Konferenca o kakovosti na temo Človek, procesi In družbeno okolje
Zaposieni so ključ uspeiia
VELEN.ÎE, 6. decembra - Pri Savinjsko-šaleski območni {^o-spfKJarski zbornici od leta 1997 aktivno deluje društvo za kako* vost in ravnanje x oknljurn, ki ima več kot 70 članov, večinoma strokovnjakov v delovnih okoljih Savinjsko-Sale^kc^a območja zadolženih za okoljcvarstvena in kakovostna vprašanja.
V hotelu Paka v Velenju so pripravili že tretjo konferenco o kakovosti, na kateri so predstavili 12 strokovnih referatov. O pomenu kakovosti v dcksvnem pn^-cesu in o skrbi za družbeno okolje, katerega središče je seveda človek. Sla uvodoma govorila predsednica d rušiva za kakovt>st in ravnanje z okoljem Vilma Fe-ce in župan mestna občine Velenje Srečko Meh, ki je poudaril, daje skrb za lepo mesto ena naj-p(^membnejših nalog občinskega vodstva in da to opazijo tudi drugi, saj je Velenje v očeh strokovnih komisij najlepše mesto v Sloveniji, nosi pa tudi evropsko zlato medaljo Entente Florale. Seveda pa bo treba še več narediti. da bodo Velenjčani na svoje mesto p(.>nosni, da jim bi>zagtî-tavljaloŠe kvalitetnejše življenje. '*Moto tokratne konference je človek, človeški kapital /. /na* i^em, čustvi, pripadnos^o in pripravljenostjo za s*]>remcmbe. nje-j^ova vpeto.Ht v različne sisteme upravljanja v velikih in malih podjetjih, človek kot nosilec razvoja," je dejala Vilma Fece in ob tem poudarila pismen vzpostavitve motivacijskih odnosov v podjetju in odprtega ter korektnega komuniciranja z družbenim okoljem, v katerem podjetja poslujejo in se razvjjajc>, Alenka Avberšek, direktorica Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice, obenem pa tudi tajnica drušlva za fcikovosi jc zvc.seljcm poudarila, da ima na Savinjsko-SaleŠkem območju že 35 lídstotkw velikih gospi^dar-skih družb certifikate kakovosti ISO 9(101 in 12 odstotkov okc^lje-van^tvenC certifikate 14ÍJ01. Mnoge med njimi uvajajo ludi druge oblike preverjanja kakovosti. Med srednjimi pt>djetji Ima certifikate kakovosti 20 odstotkov podjetij, oko I je varstvene pa tri odstotke. Mala podjetja in pod» jetniki pase tovrstnih preverjanj kakovosti v glavnem še niso lotila.
Uvodne referate so pripravili Ja-HKSIav VrCaCnik. direktor Termoelektrarne Šoštanj o pomenu komuniciranja z okoljem za doseganje razvojnih ciljev: ma^. Samo Hribar, podpredsednik OZS. o človejHdh virih kot elemenlu konkurenčnosti slovenskega gospo-darstva in dr. Davor .Savin, redni profe.sor EPF Maribor,ovrcdn<v tenju čbveškega kapitala. Z referati. o přímenu komunikacije s področja varovanja okolja, sistemov kakovosti, varnega in zdravega dela in varovanja okolja, pomena kakovasti rezultatov laboratorijskih raziskav In merilne negotovosti za strokovno lastno
delo in korektno obveščanje jav-
nmti pa80St)del0vali še Matjaž Lenassi (BSII IliŠni aparati), mag. Irena Vodopivec (Gi^renje), Ingrid HeufTel (Meblo Nova CJo-rica), Tomaž Smolar (Impol Slovenska Bistrica). Matjaž Delopst (BSH Hišni aparati), may. Slavko Plazar (Premogovnik Velenje). Bojan Skrt, dr FVanc Seme. Emil Jcromel (Gorenje rCL). MatjažŠalej (Erico Velenje).Vilma Fece (Gorenje), An» drej (ilinšek (Erico Velenje). Albin Repše (Razvoj poslovnih sistemov ) in Ive Kotnik (ŠC Velenje). Predstavnika Mebla in Im-pola sta predstavila slogan; z zaposlenimi do uspeha in konkretna primera pridobitve certillkala .SA 8000 (družbena odgovor-nost).
Konferenco wi sklenili s predstavitvijo uvajanja sistemov kako-vos>\i v mala podjetja. Na to temo bodo pripravili delavnico žc januarja prihodnje leto, île nekaj časa želijo pritegniti k sodelovanju tudi najmlajše. Tokrat razpisali natečaj za najbt^lj
izvirno risbo na temo Moji starši in urejeno delovno okolje. Prvi dve nagradi sta prejeli učenki osnovne šole Blaža Srniča iz Luč, tretjo pa učenka osnovne šole Mozirje.
■ Mira Zatmšek
REKLI so..-
ma«. Samo Hribar: "Za realizacijo ambicioznih, a uresničljivih razvojnih progriimw, je treba krepiti samozavest z izobraževanjem, ki je na prenizkem nivoju, še posebej v predelovalni Industriji. Za izobraževanje bo treba namenili več kol odstotek družbenega proizv<xla, na vse nivoje šolanja pa uvesti sisteme pozitivnega pristopa k iskanju znanja in vedoželjnosti." dr. Davor Savin: "Čiweški kapital mora biti osnova n(we ekonomije, ki bo doIgoroCn<5 zagotovila rasi produktivnosti. Pri Ircih se lahko učimo, kako je treba spodbujati podjetništvo, izobraževanje in vključevati dobre kadre že v času šolanja.''
Jaroslav Vrtačnik: "V letih inienzivne proizvodnje energije v obsegu, ki ga okolje ni preneslo, je bila lokalna jav-
nost bistveno bolj kritična in (odločujoča država. Prav lo okolje je bistveno prispevalo k ekološki sanaciji." Matjaž Lena.ssi: "Pomena znanja se v Slovenijiše pni malo zavedamo... Edini konkurenčni kapital je znanje, ne pa poceni delovna sila. V BSH s posebnim modelom inovacij, po katerem nagrajujemo sleherno idejo, spodbujamo razmišljanja pri vseh zaposlenih, kar vodi k nenehnemu napredku podjetja in kooperantov..." Mag. Irena Vodopivec: "Pomen zavedanja posameznikov v Gorenju opredeljujemo z znam-zmorem-hočem.Tovo-di k dvigu samozavesti posameznika. lakšno razmišljanje omogoča produktivno in motivacijsko fleksibilnost strokovnega kadra znotraj podjetja."
Na tokratni konferenci so govori// člani društva za kakovost in ravnanje z okofjem in njihovi
gostje o Óioveku, procesih in družbenem otcolju.
13. decembra 2001 «"^ÉAS
UTRIP
Marko Markoja, novi (stari) predsednik ŠSK-Ja:
»Pripravljamo zgibanko^ ianuarja odpiramo iajniio in iitalniio«
Polem ko so velenjski šrudvntj« Marka Murkojo pred kratkim 7.t clru^ić izvolili m predsednik» Šaleškega študentske}*» kluba, ho ena prvih nalog novega predsedstva« da spremenijo statut in pravilnik delovanja društva. Ce hi to naredili xe prej, gotovo ne hi prišlo do zapletov s sklicem in i/vedl>o redne letne sktipščine. ki sojo, kot smo podrobno pisali tudi mi. monili sklicati ponovno. Vse se je dohro i/teklo, /ato je sedaj (as za izpolnjevanje predvoiilnih ohljuh. »Poslovnik že imamo pripravljen, statut pa nam sedaj popnivlja ixlvetnik, saj so ti akli zelo stari, zalo miirslćesa ne predvidevajo. Veliki» stvari je tnlprlih in nedefiniranih,« k mojemu razmišljanju doda Marko Markoja. V predvolilnem programu jc poudarjal predvsem lo, da si v novem mimdalu žeil dokonCail prostore ŠŠK-ja, ki so jih namenu predali oktobra. »Veliko dela nas Čaka v programskem smislu, saj moramo se<laj izkoristili dohro računalniško opremo, ki smo jo do-hili oh odprtju prostorov. Sredi januar* Ja l>onu>z;iMi pripravyati računalniške tečaje, ki hodo za naše člane l>rezplačni. Med tednom bodo p<»tekiili tečaji /a dijaško sekcijo VI CSS. Verjetno hodo ti priznani tudi za izbirne vsel)ine. Med vikendi pa iKinio pripravljali tečaje za študente. Zaenkrat je cyl>er cafe dol)ro izkoriščen, za računalniško učilnico pa mno« gi Še ne vedo. Nekateri študentje 2e upo-
Marko Markoja, predsednik SSK'ja: »Ko t odo zaz/vef/ novi prostori, po mojem nikoli več ne bo problemov s étevitom članov kluba". rahUajo tudi to, tahorniki rodu jezerski zntaj pa v njej izdelujejo svoje nove inter* net strani.«
ŠŠK pripravlja ludi novo zgibanko? »Radi hi holje predstavili nove prostore^ hkrati pa privabili Študente, da se nam pridru^.^o. V s<imem delovanju kluba letos ne bo velikih novosti. Glasbena sek-
cija dobro dela. tudi športna, za dijaško pa računamo, da bomo letos naredili veliko več.«
Program za doccmber jc tako bogal, da bodo redki zdrzalijc prepričan Marko. .Slcvilni konccrli, prav vsak vikend v dc-cembru jih pripravljajo, bodo lemaiski in namenjeni druženju icr zabavi. Nekaj žurov pripravljajo Uidi v Mariboru (v Š'iUKU) in Ljubljani. Za 18 tisoč SIT pa bodo iabko člani ŠŠK-ja ^iivesirovuli v Budimpcšll, od 29. deccmbra do 2. januarja. Prijave Že zbirajo. Sredi januarja pa bodo v novih proslorib odprli čajnico in čitalnico. Odprli bosta vtó dan, vse dni v tednu.
'//d ŠŠK pravijo, da je eno najbogatejših društcvv dolini.
»Računamo, da homo dobili okoli 20 mi» lU^nov tolat^jev. Do marca \Ht obrokih âe odplačujemo Izvajalcem za iz^radi^jo novih prostorov. Načrtujemo pa, da l>omo skupaj s Pro - spletom izvedli zelo hi^at projekt. Ostajajo tudi Dnevi mladih In kulture, pa tudi sodelovanje na Kuni* gundi. Novost pa Valentinov ples.« In kako bodo poskrbeli, da Šlevilo članov Se narasle?
»Mislim, da bo to lett>s lažje prav zaradi večjih in lx>ljsih klubskih pnistorov. Ko hiKlo ti /iizlveli, po mojem s (članstvom nikoli več ne ho težav,« jc prcprican novi (stari) predsednik kluba.
■ Bojana Špegel
A PERSPEKTIVA
Recica ob Savinji
Devetletno šolonie pred durmi
Popolno osnovna ^olo na Ročici ol) Savinji so po treh desetletjih neus]>ť^nih naporov končno odprli na začetku lanskega šolskega leta. Zaradi dohrih prostorskih in ostalih pogojev so že lani
pričakovali uvrstitev med tiste slovenske ki hodo zjičcle de« vetletno .klanje in (udi začeli uvodne priprave. Lanska pričakovanja se niso uresničila, letos pa so bili izbrani med 1U2
slovenski osnovni .^li za pričetek programovvbodočih l.inT.ra/-redu.
Lani začele priprave so letos lorej ie nadaljevali in le okrepili. Po prcdsi aviivi programov učiteljem, svetu zavoda in svetu slarSev» imenovali so projektni skupini za obe iriletji, starcem pa poslali /^ibanki> o devctlelni Soli. Za uvedbo nwega sislema šolanja seveda rabijo podporo stari^cv, to pa so dobili sredi prejšnjega ledna na skupnem sestanku s starši.
/.daj bodo na vrsti sestanki s .siarSi učencev L in 7. razreda, kjer pričakujejo njihovo dokončno soglasje. V tem primeru bo(k^ februarja opravili vpis. Drugače izpolnjujejo prostorske pogoje, pri čemer jim manjka Ic Se nekaj malega učil in {»preme, kar bodo uredili med počitnicami. Tudi kadrovsko izobraževanje in usposabljanje je v teku, vac te in ostale aktivnosti pa bodo seveda nadaljevali vse do konca prihodnjega avgusta.
mjp
Kratek stik zaradi elektrike in (ne)sporazuma
y zûdnjih diieh smo ponekod síišali» da je Satexka dolino spef pridobila na veljavi. Predvsem zaradi premoga in elektrike. Slo» venija se je namreć sptisiih v električni hoj s sosednjo Avstrijo. Pri /em seveda ostajamo zvesii svoji doktrini in vodimo ohram-hni hoj, saj so nas na svojstven naćin napadlo naši .severni sose-di. Prepovedali so uvoz naše elektrike v njihovo državo, češ da Jo pridobivano na okoljtt neprijazen način. Mislili so seveda na elektriko iz krške nuklearke. Ta elektrarna jitn je te dolfio trn v peti in jo znajo tudi velikokrat dohro politično vnovČiti, ko jim to pride prav. 'Maj so.Ke ht ili drtt^ačnega hoja in tokrat smo jim od» govoriti. Tudi mi smo prepovedali uvoz elektrike iz Avstrije. Za» to naj hi hilo večje povpraševanje po nasi električni energiji in zalo nekateri pravijOy da je Šaleška dolina, ki je znana po prido» bivanje tovrstne energije, pridobila na veljavi. A kot je ie običaj, ima tiuii ta zadeva dve plati medalje. In na udaru so zato lahko drugi, tudi iz te doline, ki elektrik^} "vgrajujejo'* v svoje izdelke. Kakšen ho vseslovenski ohračun, kako se ho računica izrekla, te-ga seveda Še ne vemo.
Skoraj še bolj od tega meddržavnega e/eklričnego boja vzbuja pri nas visoko napetost urejanje razmer med našo državo in Vatikanom. Urejanje teh odnosov je glede na čas dokaj različno; že so naši predstavniki in predstavniki !r\'ete države skoraj diiali pisafa v rokah, da podpišejo .^potazům, pa se je vedno nekaj za-iuknilo. Na vse načine se kaže, da je to za mnoge Slovence zelo kočljivo vprašanje, kizade\'u tudi vprašanje prave vsestranske sHvereno.'!ti in nevmešavanja. Na naši vladi so zdaj sporazum sprejeli s preglasovanjem Cerkvena .uran je zadovoljna, listi, ki so pri nas najmanj zadowljni, že mahajo z rejcrendumom. Odločijo naj ljudje. Upajmo, če bo do lega pH.šlo, da bodo ljudi tiiili popolno obvestili, za kaj gre. Zdaj namreč mnogj tega ne
veno, zato je ze tudi med navadnimi ljudi nekaj povsem nepotrebne nnpi'losti
Na našem območju (pa t fid i drugod) zadnji čas precej govorimo tudi o alkohohi. Ne le zato, ker si spo\'(ičuno trašarlno želi država odrezati še večji kos denarja, bolj zato, ker postaja alkohol nidi vse bolj priljubljeno legalno mamdo med n\ladimi. V Celju je pred Časom eden od srednje.^olcev skoraj umrl zaradi prekomernega uživanja alkohola. In to že kar v jutranjih urah. Mnogi gostinci siže pred začetkom jutranjega pouka zadovoljno mane jo roke, ko Šolarjem točijo alkoholne pijače. Kako to vpliva na njihovo spremljanje pouka, koliko mladih jih ho treba zaradi lega imelipopra\'ni izpit in kako to vpliva na nadaljnji niz\'oj, jim je seveda španska vas. Do česa lahko pripelje tdivanje alkoholu, pa smo lahko prejšnji teden na najbolj tragičen način videl v bližini, nedaleč od "šaleškega" vstofw na avtocesto. Trčenje avta. ki je bil v rokah vinjenega voznika, v drugega, je bilo usodno za iri četrtine Šentjurske štiričlanske družine. Tu popravnega izpila ni! Lahkomiselnost je izstavila račun, ki ga ne mogel nihče nikoli poplačati.
Malo nepričakovano (nekateri pravijo, da fojrpričakovano) je iz I.jubljane prišlo .sporočilo, da Agencija za regionalni razvoj ni potrdila regionalnega razvojnega programa Savinjske (statistične) regije. S tem dokumentom so se na širšem celjskem območju ubadali že precej časa, s\'oje pozitivno mnenje je izreklo 26 občin tega območja, v centru so tekli ne. Med očilki je tudi ta, da r tej regiji za uresničitev programov preveč pričakujejo od države, premalo se naslanja na lastne sde in srecbitva. "Do-mačinf sestako obrazložitvijo seveda ne strinjajo. In hodo protestirali!
■ (k)
Falcon
yiada si za milijonov dolarjev (nekaj manj kot 9 milijard tolarjev) privašči francoski preslii. V prihodnjih leuh namreč namerava za tak denar kupiti letalo. No\i fak on WIIX. enega najprestižnej.ših, nujudobnejših, naj-:7iwglji\'ejŠih, predvsem pa daleč najdražih letal na s\'ntu. Dei et milijard ni malo... nikakor nc.
Res je hil Čas, da vlada l.earjcta kije imel stnmišče za zave.w. .'ikritega v enem od Sť.dmih se^lefev. produ in ztrmenja za nekaj dosu>jnej.Šega. Letalo je bilo občutno premajhno, preglasno za okoljske standarde nekaterih eiwpskih letališč, ter konec koncev celo nevarno za naŠe najiiŠje držtivnike. Desetletnica samostojnosti je izgledala kot dobni priložnost, da se svetu IKtkažemo v dobri luči, da kupimo nov avion, a se je vlada naredila francozei... dvh&sedno. Mimo razjJisti (priredila je pravila, da je to zakonito).K je odločila zn Slovence najslabšo možnost in Še to pod pretvezo večnamenskosti.
Zanimiva je primerjava, ki jo lahko z nakupom novega vladnega letala najdemo v novem pivraČunri, kije bi/sprejet ravno prejšnji teden. In to ne en sam, temveč dva:pr\'i :a kio 2002, za njim še tisti, ki iKtonira javne finance Še za leto lf)t)X Namreč: posebni delpronrčurm je tako imenovani načrt razvojnih programov za prihodnja Štiri leta. Crno nu helem .u) z^ipisani tako rekoč vsi redni projekti, ki jih z davki, prisSpwki in drtqiimi polnili proračuna frnancim vlada {ter tisti, ki v malho dajemo). Povetlano dnigačc, ali bo vlada v prihodnjih letih kupovala maslo ali tofxi-ve, ali gre denar za bolnice ali vojašnice, za ceste ali driuvni.^kt aiione.
Ni kaj. Državni vrh se bo za 9 milijard tolarjev sicer vozil z novim letalom. Udobno lahko vanj na usnjene sedeže sede S ljudi, ki hodo po novem lahko leteli celo do New Yorka aH nekaj dlje. Vpmšanjepa je, kako bodo ti isti ljt(dje poiova It denimo v Litijo, Zagorje ali morda izArje vasi proti Velenju. V taistem proračimn je namreč na .'ieznamu inve.uicij fwd po.tiavko 13022404 za investicijsko vzdržex anje in gradnjo državnih cest zapisanih vsegtr 14 milijard tohajev. Po\'edano dnigače: vlada zit grndnjo pmv v.^eh maffstralnih, regionalnih m lokalnih cest v* državi namenja vsegt^r 50 odstotkov več denarja kot za udobje osmih ljudi, ki hodo z letalom leteli v iMH'prečju 300 ur letno. IMt milijona drzin ljamn-proti osmim izbrancem: 6352 kilumetrov cest proti 20,21 metra francoskega usnja^ afriškega tika in prcd.'iedniŠkega udobja: 15 m ilijard proti 9 milijardam tohirje\'; .skoraj 600proračunskih postavk proti eni sami.
Ne vem sicer ali lahko Falcon 900 EX, ki ga kupuje naša oblast, pristane v Lajša h, znff:jiovopa ne more pristati na travnati stezi v Turiški l'fl.w pri Slovenj Oradcit Slednje drži kol pribito. Predsedniki države, vlade^ državnega zbora in ministri bodo morali tako k nam (na Korošk/i za^tovo) na oiyiske po cesti. Še vedno ito rreba preko trojanskega gradbišči} ter po neznosno dolgi '»velenjski ma-^strali«(, kjer je prehitevanje na veČini ceste tako ali tako prepovedano.
Tak je ptč centndizem. Vse poti tako ali tako vozijo v Ljubljano, pa naj bodo asfaltirane, tlakovane ali makadamske. Ni pomembna pol, pomemben je cilj. In ker je cilj Ljubljana (l^ri: tle nar in moč), je na poti pač treba potrpeti. Koncc koncei'pc/, zakaj bi >*oni^ k nam, ko lahko »mi" k njim. Kako, pa je tako ali tako »našo problem.
Žal tisti, ki kupujejo letalo in razjJorejajo cestni denar, ne starvi-jejo lam, kjer stanujem jaz. Zal se dvakrat tedensko ne vozijo po najdaljših 85 kilometrih slovenskih cest. Žal ne prezdijo po uro in pol v avtomobilu, ko hi lahko (četudi bi vozili fx) omejitvah) z odsekom opnnih v slabih 45 minutah. Ne! Tlstr ^sfjodje potujejo z leudom ...z novim Falconom *J00fiX.
■ Oenfs Oštfr

' /
Razvili medobčinski prapor veteranov Šaleške doline
VELHN.I1Î • 7. dccembra - Komisija zžt veterane Olalnske gasilske zvezo Velenje, ki /.družuje gasilska društva iz mestne občine Velenje ter občin	in Šmartno ob l*aklju pred pripravila slovesnost,
na iuiteri so razvili medol)činski ]>rHpor gasilskih veteranov. Na njej seje zbralo okrog 25i)gasilfikili veteranov in več gostov, med njimi tudi predsednik Sveta veteranov Gasibke zveze Slovenije Hubert Ne-mec.Komisija za veterane GZ Velenje je pripravila pester kuilumi program in razvitje prapora.
Sredstva za prapi^rso zbrali veterani gasiLskiii društev Šaleške doline sami, v akcijo pa se je vključilo 2t)fi članov. S spominskimi trakovi za ptApoT HO nekaj sredstev prispevale tudi omenjene občine ter velenjska Premogiwnik in Gorenje.	■ Hlnko Jerčič
v SREDISCU POZORNOSTI
13. decembra 2001
Pogovor s predsednikom uprave Qorenja Jožetom Staničem
áá
Nikoli ni mogoče recij to sem opravii^ zdaj sem iaiiiio miren .
99
l/tek<ij(>ce se leto so /^mi-movale številne svetovne krí/e, ki so vplivale negativna tudi nil fîospodiirska }>li>itnju. Seveda Slovenyf niso ohslu, še po-selnj p» jiti čutijo listi, ki / Dvrupo in svetom ie trgujejo. Mednje v naSem bližnjem okolju sodi Gorenje, ki prodji nn liije vec kot 95 odstotkov celotne proizvodnje. O tem, kuko preživljajo ta čhs in o nućrlih /21 prihodnje, smo se pogovarjali s predsednikom upnive (îorenju Jo/etom Sta-ničem.
0 //. september je ZftZnamo\'at vsa svetovna dtifíajanja^ kako je vplival na Oorenje? "Rcccsijo čulimo v Gorenju že celo leUv^njc leto. Prodaja nai^ih proizvodov je nuíčno padla vvscj ccniruini Evropi,.« posebej v Nem^îiji, Avsiriji in Franciji- Ta Í7pad prodaje nam je na sreCo a<ipelo nadoknadili na drugih ir^iščih, lako da kljub vsemu beležimo rasi. V tej svetovni konkurenci je rei> te/ko in nenciino je ireha bili na pre^i/^
9 A? vendar prihajajo fudi letos iz vasefio okolja podatki o do» hrib poshvnih rezidiaiih, ve vedno heleiJte zelo visoke ra-sti tant od /5 do 20od.iíoíkov po posanteznih programih. Nisie prekriiiCni? "Nikakor. Preprosto se časi, bi Uiiiko rekel, zdaj sem lo opravil in sem lahko dva tri mesece nîiren. nikoli ne ponudijo. Ce ht^čeS ohranjali aH pa cclo povečeval! iržne deleže, moraS bili bolj^, še boljši. Prav golovo smo delavci Ciorc-nja dobri, saj /alo îudi rijslcnio nekaj lel /apovniijo. A oscN no sem vedno pod viisom iLslc-
ga kar pričakujemo in za prihodnje lelo se kiiže dokaj črn sccnarij. V zahodni Cvropi skorajda ne napovedujejo rasli, ali pa kvečjemu vvisini pol od-slolka. Kako se bo to preneslo na nas, je lc2ko predvidevali. Vsekakor nc moremo pričakovali, da smo svella oaza, kjer vsega lega ne bomo čuiili, pa ludi eoprniee nismo, da bi lahko vse to enostavno ''odgnali^. Ćasi .so resni in lega se Ziivedamo z vs^-) odgovoru osij i)."
0 Shven.ski ^spodarstveniki, prav iako fudi vi, nenehno opozarjate na previsoke stroske, ki ste jih zaenkrat obvladi/vali z velikimi, za 'Sve-torne razmere nenormalno visokimi rastmi. V bodoče bodo te bolj umirjenej kaj to pomeni? "Bolj umirjene rasti smo v Cîo-renju začrtali že v slrate^keni planu pred iremi leii. Pa smo bili v poslu bolj dobri kol smo predvideli in dosegli več. To zdaj vsekakor ne bo več mogoče, dv<^Številčnih stopenj rasli ne bo več mogoče d<'>sega-li. Včasih se bo ireba zadovoljili řez.eaoodsioino ali ničelno rastjo.
Siroi^ki pa so listo, s čimer se moramo j'>osebej "spopasii". Zaslužki, ki jih še lahko dosegamo ao lako skromni, da je Ireba eelolen delovni proces podrobno obvladovati in resnično odpraviti vse pomanjkljivosti. Sicer se znajdeS na rohu prepada in v rdečih Številkah."
0 Iáíío se izieka, rezultati so več ali manj zfwni. Kak.ûU so in kolikšno rast dejansko načrtujete prihodnje leto?
Predsednik uprave Goretija (drugi z leve) Jože Stanič: "Novih programov ne moremo kar iz
kiobuka potegniti, bi biio preenostavtiol
''Re/ullali so dobri, boljši od pričakovanih, po posameznih programih dosegamo od 15 do 2il-odsioîno riu>î. /Cal pa lemu ne sledijo pokazatelji uspešnosti. /a naslednje leto načrtujemo zmernejšo rasi lam med 8 in 10 odsioiki, s tem da računamo, da bo rasla bela tehnika nekoliko počasneje, ostali programi ( kirenja pa lii-ireje."
0 Med vrsticami ste pred ne» davnim izjaviti, da (hrenje v prihodnjt ne ho imelo toliko zaftoslenih. Pomeni to od-pu.wanje ddavcev? *'/c nekaj časa brez dlake na jeziku poudarjam, da nas je preveč. Še vedno je nai>a pro-duklivnosi prenizka za konku-
riranje v evropski skupnosti. In če govorim, da nas ne bo več toliko, mislim na to, da nas ne bo toliko za isto količino dela. Torej moramo ali narediti več ali pa odpuščali, vsekakor načrtujemo rasi. Res pa je, daje na^azaptxslcnosi precej asimetrična, da imamo preveč tako imenovanih re;^ijskih mesi. To bomo morali spremeniti, vsekakor pa bomo to slorili postopno s prestrukturiranjem in prerazporeditvami."
^Zadnji dve leti zff Gorenje ni» sta bi/i ztMčilni zgolj po viso^ ki rasti, ampak tiuli po /z-jenuro velikem vtaf>ajtju. kako bo bodoče? "Tako velikih vlaganj ne bo
več. A 5e vedno veliko vlagamo in bomo tudi v bodoče, lam nekje v višini okoli 6D milijonov mark, kolikor zna^a na^a amortizacija."
9 f^ied drugim ste letos kupili nekdanje industrijsko cono tovarne usnja v Sostanjiu Kaj boste tam razbijali? "Tudi mi novih proizvodnih programov ne moremo "kar iz klobuka poiegnhi*^. Bi bilo preenasiavno, Več želez ima-mov ognju, /.acnkral prastor čistimo. Mislim, da bo 10 zelo lepa industrijska površina ki ;o bomo znali koristno uporabili."
0 .SV hoste vključili v raz^eštn-O' nje problemov delavcev EKi, ki so v velikih težavah?
"Pred leti smo imeli program /a OKO, pa ne vem po čigavi krivdi so sc takrat odločili, da so Sli svojo pot. Mi smo bili prisiljeni svoje razvojne korake naravnati drugače in komponente, ki naj bi jih delali tam, delamo /daj v lastni hiŠi. Za EKO nismo zainteresirani,.^' posebej, ker jih zdaj, ko je vmes 5e proizvodnja lelevi-/oijev, tudi prastorsko ne moremo zaokrožiti." 9 Ravnanje tuje^ lastnika za nOsše okolje ni obiihjno. Kaj menite vi o tem? "Kolegom sindikalisiom rečem, daje lo lepa ktlb in neizprosna logika po kateri mora biti ena inenav.Siij 2,1, če lo ni, se stvar zapre, ljudje gredo na bor/o in skrb zanje prevzame drŽava s svojimi six:ialnimi programi, pač lakžnimi kot jih ima. Tako pač je, A mi bomo skakali vsaj dokler bc zadeve razreševali s siKialističnim relleksom."
9 Ko govorimo o Gorenju je tre-mano največ ufiihanj o tem, kdo vas ho zomenjal na tem mestu ?
**lmam kolege iz uprave, pa ludi Širše, ki znajo dobro delali in so sposobni vodili Gorenje. Mislim, da ne bo nobenih travm, ko b<5m odšel." 9 In kdaj se vam IzieČe man-dat?
"Ćezleloin pol." ^ imate zt^ ta Čas íe kakšne po»
sehne načrte? Jože .Stanič: "Veliko. Vsak dan je treba delati, tako kot da bo vedno trajalo in se ob enem obnašati» kot da se bo ju tri nehalo/'
■ Mira Zakoáek
4. srečanje malega in velikega gospodarstva
Direktorica območne razvojne agencije Jasna Klepec
Ne le tedenski dogodek, ampak celoletna dejavnost
Podrobna ocena lelo.ši\|eca srećar\jsi veltkeca in malega pispodarstva Suleške in Zgornje Savinjske sicer še ni i/deluna, prvi in zelo ugodni vtisi [i-A so že strnjeni. Letos so srečanje vsebinsko dopolnili, saj su plenarnemu delu. pi»slovni raz* stavi in srečanju podjetnikov, žiipanov in p(h> slancev cicKlali okrogle ml/e in .srečanja o posameznih p<KJri>čjih. vse skupaj pa je temeljilo na vodilni usmeritvi • povezovanje in skupni nastopi.
"Udeležba je presegla naša pričakovanja, saj smo skupaj našteli preko 315 udeležencev, torej velja ocena, daje bila dopolnjena zasnova pravilna in smiselna. Prav tako jc pomembna pobuda udeležencev, dii naj srečanje ne bo zgolj tedenski dogcïdek, ampak dejavniKl skozi vse leto, kar pomeni, da morajo območna razvojna agencija, gospodarska in i5Í'»rlni zbornici ler oslalc podporne ustanove podjetjem in podjetnikom skozi v,se leto pomagali pri uresmčevanju sprejetih zaključkov in pri doseganju boljših ptviUwnih rezul-iatov"je med drugim povedala direklorica območne razvojne agencije Jasna KJepcc.
Breme organizacije letošnjega srečanja so no-
sile Savinjski>šale.^ka območna razvojna agencija, Savinjsko-ŠHleška območna gospodarska zbornica Velenje in območni obrtni zbornici Velenje in Mozirje, prvi pa je sodekwala tudi kmelijska svelovalna služba.
"Osnovni namen je bil vsekakor dosežen. PoiZ' delani podrobni analizi bomo dobili tudi usmeritve za nadaljnje delo, saj je srečanje navrglo veliko koristnih zamisli in konkretnih usmeri-lev, posamezna podjetja pa so dobrodi)Šlc pobude prispevala že v pripravah na srečanje. Predvsem žeiim več sodelovanja občin in županov, saj se nekaleri tokrat z udeležbo niso prav izkazali. .Sicer pa velja zahvala vsem. ki so srečanje podprli, tudi medijem, ki so srečanju namenili precej pcrzomasli," je še dodala Jasna Klepec.
mjp
Sonja Jamnlkar, sekretarka Območne obrtne zbornice Velenje
»Poslovna razstava ni sejem!«
Ohntočna obrtna /iMimica Velenje je f)ila na letošnjem srečanju ^ellke«a in malej'a ^osprnlar* stvsi nosilkit aklivnosti pi»slovnera/st;tve v velenjski Rdeči dvorani.
Kar nekaj časa je bila v zraku dilema, riiz-stava da aJi nc,vendar je vzirajmKt Sonje Jamnikar, sekretarke zbornice napt^led v odločiui prevladala. »Razstavo ocenjujem kot enega pomembnih delov celotnega projekta srečanja. Dokazali smo, da imamo mnli podjetniki kaj pokazali, in
da lahko ponudimo velikemu gospodarstvu, poleg storitev in proizvodov, Še re.^ilve za nekatere zadeve, pi^av tako tudi naAim občanom. Ob tem mi^ram poudariti, dii so bili mnogi malœ neučakani in so pričakovali rezultate prej, kot so ti prišli. Nenazadnje to ni navadna sejemska prireditev, ampak poslovna razstava, ki zahteva še kaj wč kot le ptwiaviiev stojnic. Irdim, daje dosegla svoj cilj
Alenka Avberšek, direktorica Območne SavInjskO'šaleške GZ Velenje:

m namen.«
Na letošnji .seje predstavilo 35 ra/stavljalceviz Šaleške doline in celjskc regije. Kol pravi Jamni-karjeva jc k tem potrebno prišteti še tiste, ki so se na njej predstavili na svoj način: tekslilci, frizerji, cvetličarji sckcijc, ki so na dostojen način okrasili Rdečo dvorano. Marketinški del razšla-ve so zaupali ljudem, ki se na to spoznajo. Jam-nikarjeva meni, da so bili letos bolj razpoznavni kol na minuli razstavi.
Če bi ocenjevali njeno uspešnosi po številu sklenjenih pogodb, bi ...«Nikoli ni lako. da bi eden ali pet pogovorov prineslo posel. Vemo, da so se vsi razslavljalci dosiojno predstavili in bili pripravljeni za sklepanje paslov. Po zagotovilih nekaterih je do slednjih tudi prišlo. Mnogi so si kupce, poslovne partnerje pripeljali na razstavo.«
Jamnlkarjeva je še povedala, da so se člnni izvršilnega odbora zbornice na zadnji seji dogovorih, da bodo poslovno razstavo pripravili tudi na prihodnjem srečanju velikega in malega gcspo-darsiva. Pri tem bodo ohranili zasnovo letošnje, na kateri so oblikovali lako imenovano zlaio jedro. Da bi bila razstava še boljša, bodo v začei-ku prihodnjega leta pripravili pogov<5r z letošnjimi razslavljalci in njihove ideje ter pobude up<3šie-vali pri zasnovi nove.	■ tp
»Srečanje je nedvomno uspelo!«
V naslovu zapisan stavekje izrekla Alenka Av-iHTsek« direktorica ()bnu»čne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Velenje, kj je hitu n:i 4. srečanju velikega in malega gosp^Klarstva nosil-\ii\ akthTiosti pten^ime^a dela srečar\|si v tiotelu V-a-ka Velenje, » luko smo menili or{>ani/jitc»ijf sreûin» jii In udeleženci. Iz>e<ll>a v več delih • plenarni, okrogle mize in p<»slovn;i ruzstava • seje pokazala za umno odločitev.« Kot je podčrtala Avberško-va.so razprave udeležencev pokaza le, dase li zavedajo še močnejše konkurence v prihodnje. Tudi to, da jih lahko reši le znanje, ki ga je potrebno - poleg g<*>THîdan>lva -pxwezali. jim ni luje. Srečanje nameravajo v prihodnje obogatitiz novimi vsebinami. Med drugim bíído ponudili priložnost za s<5dclovanja, predslaviivc na njem ludi novim mladim podjetjem. »Nekatera med njimi so me na okrogli mizi o e-poslovanju presenetila. V našem razvojnem programu imamo med prednoslnimi usmeritvami namreč zapisan razvoj visokih lelmo-iogij, omenjena okrogla miza pa je pokazala, da imamo pet, šest lakih podjetij, ki imajo .sorodne, dopolnilne storitve na tem področju. Imamo torej zavidanja vreden p<Hencial, ki ga moramo vsi v našem okolju razpoznati in mu pomagali pri razvoju.« je Ae dejala Alenka Avberšek.
13. decembra 2001 «"^ÉAS
DOGODKI
Era, d.d., Velenje
I • * • * • * I
»Prihodnost pripada tistim. Ici si upajo tvegati!««
VELENJE, 4. decvmhra - Za delniško dru^tH» Era VVIcnjejc' letu 2<Kn jubilejno (e(o. 5n-lc*tnic(i ddnvanja si> /^znamovnll /. mno-Klini poslovnimi dof>odki. h kato^ rim so prispevati svoj dclex ludi >^pc>KÍcni. Nekatere mvd njimi so na posebni, a ic (radicwnalni prireditvi m? posebej nn^rddili. Priložnostni kulturni proj^rum so pripravili učitelji in ucenci ter ^odiilni orkester velenjske ^las* 1>enc ^ole ter plesalci plesne pine Kiitje Cater.
V nagovoru zbranim v veliki dvorani vvHcnjskc glasbene šole jc predsednik uprave Era, delniška družba <*vido OmladiO menil, dn jc hilo jubilejno leto prepleteno 7. mnogimi izzivi, 5e moènejSo konkurenco in vključevanji v mednarcsdne go/ipodarske tokove. »Skupina Oru je postala sodo-l^na mednarodna družt^a. S slrp-nim dogovarjanjem in sodelovanjem, ki temelji na zaupanju in spoštovanju. preraJCa v korpora-
cljt% ki zaposluje 1^65 Sijdclavcev, Poslovno sodeluje z dfužt>o Koloniále 1er se vključuje v/družen-je Suma 2000.« Med prednostnimi nalogami so najvišje zapisali razvoj živilskih in ncživilskib maloprodajnih trgovin na tisno-vi lllozc^ťijtí bližnjega mkrboval-ca z blagom dnevne poircx^nje v prodajnih centrih v vetjih in srednjih mestih na Štajerskem, razvoj stroškovnih trgovin Adul, Prima Cash iSc carry ter grtîsisiic^nc do-javncxsii. Kot jc Se dcjal Omladil, so v Eri v letu 2(K>1 opravili solidno delo in uresničili večino načrtovanih ciljev. Razv(^jno pa jc bilo to leto najuspei>ncj5c, Icmu v prid govorijo rezultati.
Razmere v trgovini in gibanja v Evropski uniji» po besedah Omladiča. kažejo poirebo po nadaljevanju vseh oblik povezovanja, umnega gospc^darjenja in standardizacije poslovanja, V prihodnje nameravajo Siriliprodaj-ne površine, posodabljati prodaj-
na mesta in se prilagajati spremenjenim potrebam potrošnikov. Era se želi uveljavili kot uspešna mednarodna družba in si pridi^-biti in utrdili položaj trgovine prijaznih nakup(.w s prodon^m na trge jug<w/Jiodne Evn^e, s povezavami s strateškimi partnerji v Evn^pi, s pridcibitvjjo I5-odsto:-nega iržnega deleža v maloprodaji v Sloveniji, s pospeševanjem trženja z m arketin.^kimi projekti, sodobno informatizacijo pt^slo-vanja ter tvornim sodelovanjem z okoljem, v kaierim deluje. Z regijskimi cenlri Prima caslta ^ cary naj bi p<\stala vodilni oskrbovalec za gastronome in gostince.
V nadaljevanju gi'>vora jeOmla-dič pozornost namenit zaposlenim. Menil je, da so li najpomembnejši člen v razvojni verigi. Pogoj za Erin razvoj so namreč znanje, izkui>nje, pripadnost in motivacija vsakega zaposlenega. »Ponosni smo na vas. Prepričan som, da bomc) v irdem konku-



4' ^

mm..
I
r '-i
Naj sodetavci:
'Ponosni smo na vas", je med drugim podčrta/ predsednik uprave Era d.d.,
Vetenje Gvido Omiadič
renčnem boju z ustvarjalnostjo, odprtimi medsebojnimi odnosi in jasno opredeljenimi vrednotami znali segali di>volj visoko.'lô je zaveza, ki nas žene v priziide-vanja za zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, delničarjev in okolja. Prihodnosi pripada tisilm, ki -si upajo tvegati in pisali nova pravila, tistim, ki bt^do izkoristili priložnost in sami ustvarjali prihodnost,« je se dejal Gvido Omiadič.
V nadaljevanju prireditve so na <ider povabili vse, ki so tako in drugače sodelovali pri razvoju Ère: jubilante ter naj sodelavce. Teh je bilo kar 29. Naj poslov<Kl-ja zi) leto 2t)0I sta postala Simo* na Sitar, vodja Erinc^a Prima cash &oirry Cepe ter Stojan Komen Í7. poslovne enote Adut Ilirska Bistrica. Prestižni naziv naj prodajalne med ncxivitskimi trgovinami je letos pripadal Eri Zibki, med živilskimi pa trgovi*
ni Dolina živiU So§tan,|.
V Eri pa ne mislijo le nase. ampak ob vsakem večjem dogtnlku z donatorskim prispevkom pomagajo ludi drugim. Na tokratni prireditvi so s čekom razveselili velenjski zdravstveni dom. Denarni de) najvii^jega občinskega priznanja, ki ga jc Era dobila letos, bodo tu porabili za nakup aparata zii rehabilitacijo v fizioterapiji.
mrp
Novinarska konferenca poslancev LDS Jožefa Kavtičnika In MIlana Kopušarja
«»■«♦•■•■»■«»■«♦•a
Do lepšega jutri tudi z državnim denarjem
V državnem zboruje Šaleška do« lina v tem mandatu zelo di»l)ro /iistopanH, saj jo predstavljajo kar trije poslanci, Bojan Kontič (ZLSD) ter Jožef Kavitcnik in Milan Kopu.^r (oba LDS). Slednja sl4i s tistim, kar sta uspela za svoje lokalno okolje doseči v državnem pn>računu m naslednji dve leti, zadovoljna. To je bila tudi tema novinarske konference, ki jo je v imenu poslanske pisarne sklical predsednik mest« nega odbora LDS Velet^e Drago
in to v letu 2004. V proračunu za prihodnje leio je zanjo, za območje občine Siiátanj, zagoiovijenih 92 milijonov tolarjev, v naslednjem leiu pa Se nadaljnjih 52 milijonov. Poleg tega pa je uspeta s svojo piîbudo tudi koroSka poslanka in zagotovila v proračunu i 00 in 80 milijonov za izgradnjo te cesie izsmeri Črne na Kort>ákem. V proračunu je tudi 81) milijonov tolarjev za preplasli-tev ceste Pesje • Šoštanj in urcdi-
znanost in mladino. Med drugim je uspel organizirali srečanje ministrice dr. Lucije Čok s predstavniki Šolskega centra, ki so predstavili program MICA (med-podjetniški izobraževalni center), nad katerim so biti Čokova in njeni sodelavci tako navdušeni, da so uspeli v državnem proračunu v te namene zagotoviti 100 milijonov tolarjev. Poieg tega pa je akt ivnosotle lovai pri pobudi za oblikovanje višješolskega središča v tem okolju.
Od leve proti desni: Jožef Havtičnfk, Drago Martinsek fn MHan Kopušar
MartiniWk. 'n»kratni proračun je pravzaprav prvi pri katerem sta omenjena poslancu kreativno s<»-delovala,Jc pa izjemno pomem-l>en, sa j so v njem začrtane nalo« ge prihodnjega dvetelnoga obdo«
l>jB.
Milan Kopui^ar, kije tudi župan občine Šc>>Sianj. je zelo zadovoljen, ker bodo v priiiodnjem dveletnem obdobju s pomočjo državnega denarja v ŠoSlanju uresničili veliko nalog in to tistih, ki jih že dolgo pestijo,
Zelja pi> ureditvi cestne povezave iz Šoštanja preko Zavodenj in Slemena do Î'rne na Koroškem je res že zelo .stara, njena izgradnja pa se je vlekla že vrsto lei. Kai^e, da bo le postala stvarnost.
tev Koroške ceste v Šoiitanju. Dfzava bo sodelovala le pri uresničitvi ene najpomembnejših nalog občine Šctšianj, pri izgradnji nove osnovne ?bte. Prihodnje leto bo namenila zanjo 60. naslednje telo pa še 140 milijonov tolarjev. Omenili velja ie sredstva, ki so namenjena za dokončanje mladinskega centra v Šmanncm ob Paki, za posodobitev zdravstvenega doma v SoŠianju in pa seveda za centralno čistilno napravo, ki jo bo soťinancirala tudi evropska skupnost... Ko occnjujc opravljeno poslansko delo, poslavlja Jožef Kav-tičnik v ospredje strokovno delovanje v odboru /z Št>lstvo, Šp<5rl,
JožeťKavtičnik je ^adovc)ljcn tudi, ker so uspeh zagotoviti, da sodi tudi Premogcwník Velenje v holding Slovenske elektrarne (prvotno ni bilo tako predvideno), s tem pa je dobita cclotna energetika v dolini ustrezen položaj in možnost za nadaljnji razvoj. sevedik pa tudi za prestrukturiranje in zagotavljanje nadomestnih delovnih mest. Uspeh je vsekakor ludi, pravi jožef Kavtičnik. da so uspeli zagotoviti nekaj sredstev za p^WKkv bitev cest- V naslednjem letuje v državnem proračunu predvidenih 11 milijonov za projekte za posodobitev .^alei>ke ceste v Velenju in 35 milijonov za preplasii-tev, v naslednjem leiu pa 7» re-
konstrukcijo 160 milijonov tolarjev.
Oba poslanca si želita šs več so-dekwanja z okoljem, saj si brez tega uspešnega pt^sianskega dela ne moreta predstavljati. S skupnimi nastopi je mogoče so-dekîvati pri marsikaterih državnih razpisilt za sofinanciranje različnih progrannw in tako "pripeljati" sredstva v lokalno okolje. Tako Jožef Kavtičnik meni: "Prav gotovo bi lahko kaj več naredili ludi za boljšo cestno povezavo Velenje - Arja va.s, če bi se bť>lje organizirali. Tako pa sem na zadnjem pogovoru s predstavniki gospodarstva in Savinjsko-šalcške območne zbornice prvič .slišal odločno zahtevo gospodarstvenikov po ustreznejši cestni povezavi do avtoceste." Kako pa pt^slanca komentirata precejšnje povečanje državnega proračuna in ptwečanje davka na dodano vrednost v času. ko se gospodarstvo otepa z restrikci-jami?
Jo/^f Kavtičnik: "Minister tone Rop jc predlagal manjši proračun, poslanci pa so listi, ki vlagajo Številne dopolnitve, sledijo ležka usklajevanja in vlada je popustila, Osebno sem proti povečevanju davka in tudi proračunsko porabo bo Ireba obrzdali. A tega ni dobro sloriti kar naenkrat, investicije so nujne tudi v težkih časih ... Davek na dodano vrednost pa bo lt>l:kšen kol v večini evropskih drŽav," Milan KopuŠar: "Sodeloval sem pri oblikovanju proračuna in moram reči, da ni bilo mogoče rav-nati drugače- Ce bo potrebno, bomo pač morali sprejeti rebalans. vsekakor pa mislim, da stanje v gospodarstvu ni lako zaostreno kot bi radi nekateri prikazali.*'
no Milan Kopui^ar vztrajďl pri predlogu o spremembi občinske meje? "Vsekakor, če je zakonodaja takšna, kot je, bomo svoje zahteve pač uveljavljali preko sodišča."
■ Mira Zakošek
Območno združenje slovenskih častnikov
Dosežki in načirti potrjujejo pravo pot
Minuli četrtek je bih v velenjskem klubu častnikov in veteranov volilna s^a konference obmo^n«^*» zdrui^^nja slovenskih ca.«tnikovVel4H\ie. Pregledali in ucenili so delo v preteklein štiriletnem obdobju, sprejeli delovni načrt uu lc(f) 2002 in oblikovali smernice /a delovar^c v naslednjem obdobju. Izvolili so tudi 13 članov predsedstva, sedem izVeletija, štiri iz Soštaiya in 2 iz Smart net:» ob Paki, pači2lede na ^teviloclanov v posamezni občini, člana 15 • članskega predsixistva pa sta še predsednik Slavko Korenič in podpred.vednik Marko Kompan. ki soju n:i ta položjija pon<»v-no izvolili.
Obmi^no ^^druženje Šlejeokoli dOfl članov v vseh treh občinah, s svojim delom pa se jev preteklih letih in v letošnjem še posebej, zelo izkazalo in ptMrdiUî svojo vlog\>. Odmevna so srečanja čiistnikov inveler.inov, tudi vsakoletno športno tlruženje naCiolteh, za letošnje leto so se posebej poudarili slovesnost ob 10 - letnici osamosvojitvene vojne s lehnilčnim zborom
v	Velenju in slavje ob 10 - letnici prevzema hclfkopteija na Goltch. v celoten sklop pa sodijo Še ri«/dične predstavitve in usposabljanja, kamor stv di tudi obisk častnikov nacii^nalnc garde iz ameriškega CV^Iorada, stiilni-ca njihovega delovanja pa so tudi predavanja o akluahiili vojaško - političnih dogajanjihdi>ma in v svetu. Stari in novi predsednik Slavko Korenič je tîb tem nied drugim dejal: "Pokaziili in dokazali smo veliko enotnost častnikov gletle tcmeljniii usmeritev našega delovanja, slednje pa je v pravv teni ot>dobju na veliki preizkušnji. V Sloveniji sc namreč spreminja xestava obrambnih sil. prav lako sestava in organiziranost Slovenske vojske. Prilagajamo sc namreč zahtevam Naia. klnr se nujno odraža tudi na vlogi in položaju častniških organizacij. Dcj«itvo je, daje deîn časiní5kih organizacij drugod po svetu dosli bo\j naslonjeno na delcřvanje obrambnih scsiavin kot pri nas. Mi vseskozi zagovarjamo izJuxlL^, daje na.^a častniška organizacija nepolitična in nestrankarska, obencni pa vojaško - stanovska. Kol takšna bo bo v prihcxlnosti skladno z dolgt>ročnim načrtom razvoja, opremljanja in organiziraiu^ti Slovenske vojske poslala cnaod sestavin obrambe, ki bo sodelovala v procesu usposabljajija častnikov, ki delujejo v rezervi, ki so brez razporeda in ki so aktivni v profesionalni sesUi-
vi	Slovenske vojske. Razpravi« je tako ali drugače potrdila, da jc naše delovanje bilo in še bo preptwmivno in da smo 6istniki na pravi poli."
UJP
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od S.deccmbra 2001 (Jo 9.dccembra 2001 so povprečne dnevne Koncentracije $02, izme^rjena v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje. Občine šošlanj m Občine Šmartno ob Paki, presegate mejne 24-ume Koncentracije 125 mikro-g S02/m3 ira-kâ v naslednjih dneh:
7.tl6cemt]ra 2001 AMP VELIKI VRH 1 Sd mlkro-g S02/m3
M£$TNA OBČINA m£NJ£ USAD ZA OKOUE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
			
			
			
			
t fcll lii^l	m	1&, ShB, i	bli^
&OtTMJ lOmiK* 2AV0SWJC «RAiKA Vi LE* JE SiEL»(tVRM eooA
B3.dec □4.d«e SS.dee OS.cIm S7.dee □S.dec as.dec
mejna vrednost: 350 mikro-g 802/m3 zt^ka kritična vfednost: 700 mikro-g zraka
Franco Juri - včasih politik, vedno novinar in karikaturist
»Politična satira
nima meja, določa Jih avtor sam!«
Ltf icdvn dni ^a^ii jcnslfllo v.scm. ki si ^cnihtvii^ludali /.»himivc raz^t^^vc političnih k;irlkii(ur FrHRCij .liirlj» v avM muMnc Jnèb STojL'>T$(na jc/^to, ker si ii)hki> ii)!lťdatť í^í;j>ovc onclnalnc iIa* bv.z vsvmi popmki ^rud. irt mut. kvr si prHvo vrv<ln(Kt rijoi>ovv i/virni>stl liiUkn UNtVMiilv i^rHV i)1> obludu vcř kol
te ene k;irik<i(ure, ponavadi iLstc im pr» vi	slovenskih dncvniknv.
Francu Juri p:i.sujťl/kíi/jil tudi kcil izjemno prijiiťn »i^uvoniLkjir^niOi se-veda. i/.koristili tii<li mi. Zanimiva jcvidvti r»/.Muv(> ktrikadir, s^j io\rsinih raz^uivv Slovenci! ni prjv vtfliko. Koliko raxseav^ denimo. Iccno pripravile vi?
oNa Itíío pribhžiK) Štiri do pel ra/.siav. Letos sem razsuvljai v rojsinem Kopni, tii mcicc imsm prilužnoM prcdsiii» vili karikature in novoknjigi> na Breíini prt Iniiu, v (irudnavi hi5i. v leh dn^ih bom imel	luUi v Struniici. ?aj
<îcin«i v Makedoniji v zadnjem Iclu. imel pa sem zelo odmevno r:iz«iiavo v Ljuhljimi.»>J> izi<lii moje najn^svejie knji» Tn je bilo v/aiciku junija. Razsuiv-na dcjavn<'«iil nI toliko intenzivna kot hi jo poirehosiili zaio.da prikiižemo k*ifi« kiiiure. ki nastaj.ijoviakditn. Vsakdan namreć nadranc niïva karikatura inspixv lí topnkazovdit »i^Cirtsivii je/clo wžki». 9 VzMj^fÚ'' síe počeli ytHiko različnih s/vari, P<f .'iíuMju ^it/^rajijc iti italijanščine na filozofski fakuiíťiis sit verjetno tiajpiej učili? »Res je, bil sem jxdagcíg, profesiir na fi* liy/^ofski Takuiteti. natapa mejepijsvo-jila aH owojíia pí>Uiíka. jo liilo leia 1989. komi je JofcfŠkoijí predlagal, do hi sodeloval pri oblikovanju nove nnsia» jaj^xíe stranke LDS. liifam^Jii mimogn:-de zsLšel v pravo politiko, Pred lom sem bil holj ali manj angažiran v civilno družbenih skupinah, odhifih za Clovç. kfive pmviec... Sledil sem politiki.ven-dar kot nekakšen »disident«, saj se ni» sem identificiral spi »liiićnimiMruki urami. Ta politična izkainja bila, moram priznali, zanimivi ïltvijenje in de-
lo v parlamentu je hil vir navdiha va o.siale dejavnosti, tudi kulttirne. Kot ka-rikaturisu puhliciNt in novhiar sem se ravno v tem Času uiJil opazovali in ocenjevati /;nolraj poUliCnc arene. . kaj se pravzaprav pi'>raja v ntwem odnasu. ki ga imenujemo demokraeija.« 0 Potem ste hiti vvlepoxtanik v Španiji. Prsdviâfi'am. da vam jc ta débita bii' lu zaratli temperamenta fjitili. pa tu-(iijizika, ki ^a ptipoinonus oh-vladate. Šc imaiv kaj aikovs Spawi? t* Vsckakni. Po ^linli Mih /jvljenja v Španiji sem ohranil prijateljske in osebne stike z deželo in Spanci, ohranil pa sem tudi kulturne in pi*.|ovne slike. lii in tam imam priložnost predavati na njlh«wih uiiiver/aii o aktualnih zunanje političnih vpra-^anjih, ki zadevajo na^i siršii regijtJ. Poznavalcev, ki bi Ííkrati prwlavali v î^panSéini, ni veliko. Zato me prijetno izkori^ajo, jaz pii todovoltm!« ^J'rimorvi se poMvadi teiko privadi-jo na celino. Ste tnedtidom v I Juh' tjani. na Fakulteti in v parlanienlu, Žin'li na morju ali v prestohiid? »Sedaj /ivim ob morju. Vmes wm Živel tudi v Ljubljani, ki je /umu zelo pri' jeino me'ito. Kljub dej?^tvii. da ni preveliko. ima zelo intenzivno politično in kulturno Življenje, zelo razvejano človečke, politične insiK*ialnevHlnosô. Kot Istran sem zelo navcz.an na rodno cfe/ek>. ^jvim ob nior^u in z moijem. ki je konstanten navdih. Ne bi zamenjal. C'^ hi mi dali na izlviro kotiček Slovenije. kjer bi najraje živol. bi najbrž izbral količek kjer ^m rojen in kjer živim. Pa ne gre za lokal patriotizem, ampak za simhi^wo s svojim krajem. Priznam pa. da mi je pri sreu tudi Štajerska Sem zahajam redno in pogosto, saj imam tukaj veliko prijateljo* V milejših mesecih leta me Štajerska z svi>jo leptito močno iHÎara.««
0 Vrniva sv k va.vim karikaturam, po katirih w.v zagotovo poiiutjo vsi Slovenci. »živo«, z ori;*iru2lmmi ri^ha-mi z wenù popravki vred, pa vasse'
It

Franco Juri
daj spoznavamo tudi v olfcinski hiši. ()hjav(jali ste Delu. sedqj vasa karikatura vsak dan tla svoj pečat pr-vi strani Dnf^'nika. objavljate tudi v >^mačih« Prinuvykih rutvicah. Verjetno biti kurikaiurisi ne mon^ kar tako. Ni dov olj, da znašrisaii. kajnc^ »Nekateri pravijo, da v mojih risbali začutijo in razberejo politično opredeljevanje. (îrezavsak<.^dnevnoki>mcnii-ranje pi»lftičnih dogodkov. Najbr/. ker sem tudi riovinar, skušam prepletali novinarski čut rittiskoviilcaz risarskt) spre-inostjo. ki jo haje. pti ocenah drugih, imam. Včasili bi celo uspe določeno situacijo bolje pi>komentiraii z risbi» kot z besedo, Ri^ba pomeni /ame psihoterapijo, Vsak dan sprožam napetost in energijo, ki jo pi>liiičnorazmi%ijoč človek ima v .^'bi. In če nima parlamenla in institucionalnih možnosti, da p)ve in vpliva na p<ilitičnc odl^>čitvc. potem potrebuje alternativni kanal. Moj kanal izražanja je v pivi vií^ti politična karikatura. ki přímeni tudi način oblikova-
nja javnega mnenja, lo nije v veliko to-hižlío.«
0 Do kanrv mere fukaj pustite a^tocen» Zi*ri. da vas oriujt{je?
Sleherni ČU^ ek ima svojo eiiko in moralne meje. ki določajo ludi rnsnevr^ki prostor k^irikalure. Dilema ali je ta pn^ tor večji kot pri drugih oblikah izražanja je dilema» ki .se pogosto izraža v javnih razpravah, Če se spomnimo na mike vb Kobalovem nastopuv LutkvJV-nem gledališču, mislim, daje bila javna debato, ktjiib nizkim udnreem kritikiiv Kobala. vendarle zelo koristna. S tem smo skuiali razčistiti jx^me o manevrskem prostoru pt>l i lične sat ire. lii nima meja, meje dojuča avioisam! Ce avtor preide v polje, ki g;i laliko <rznačimo na neokusno, je to njegova sivar. P:iradoks politične satire je prav v neomejeno-sti.«
0 karikatura ima podpis in sporočilo. Xato ste vtrjetno nekaterim holj. drugim pa manj simpatični. Je iff kdaj prišlo do odkritih konjlikiov 5 kaurini od slovewkih politikov/ » Do javnih konlliktovz.iradi karikatur ni prišlo. Noja, morda malce leia l^K^ in 199(1. lakrai je bila naša politična arena dokaj togit. iwvajena avu)cen/,u-re in cen/ure. Takrat p prihajalo do nekaterih iskric, ob dejstvu, da ^cm bil hkrati ptislance in poliiični karikaturist. nekatere je blioio tiesprejem-Ijivo, nekakšna nelojalna konkurenca, '!b delno drži, saj sem til hkrati tarča in pu^ííicťL Mislim, da sc jc naS pc>\i-tični prostor v teh letih prilag<Klil novim razmeram, ludi večji liberalnosti vseh kritičnih govoric, tudi politične satire in kiirikature. lo je terapijii. ki jt> pi>lre-buje sleherna prava demokracija. C'e tegii benignega <xini>«a d.) karikature ni, nekaj Škripa vdomokratičnih vrednotah in tudi v ptilittčni psihoU^ji večine. Up-amsiif;liti,davteh napetih ča,^th, kose po 11, septembru marsikdo 'iprasujc. ali se je diwoljeno legitimno smejati, smo bili prav v Sloveniji sposobr>( ob-
držitti kriiičnn disianco do zgodovine, ki nam jo zavida celo demokratični zahodni svet. Tam že prihaja di> samo« cenzure, kije mi nc poznamo,« % Moram prizrutti. da se mi zdi zanimiv pofiaiťk, da ste doslej izdali le ^tiri kr{jiiiv svojih karikatur. Oh tem se pontislila ali varčni Slovenci odšiC' jejo denar za tak-inc kjtjifie'/ >»Lahko bi malee več. Naklada teh knjig ni visc^ka zadnja je 15tK) knjig Ni bila takoj razprodana, saj jc na.^ kupec zelo >aičen in takšno knjigo raje doN kot lepo darilo. Vendarle mislim, da vsaka izdaja preživi, jc ludi iz ekonomskega vidika smiselna in upravičena, zal je kultura stripa in politične karikature pri nas slnl>o razširjena. Ljmlje se zabavajo ob karikaturi, kije t>bjav)jena v časopisih v<ak dan. A ji namenjajo povtsmi pt»zom<ïsl. Po mojem karikatura v ČUNU pri<k)biva doli>čen(i kredibil-nost - to je stvaritev, ki sama po sebi govori. Vretinosi je toliko večja, ker ii^a kot politična karikatura tudi zgodiivin-skv> dimenzijo. Ta 1(5 ludi izdajamo knjige, je nekak,«iia pt>moč k zgodovinskemu spt>minu tKiftKÍa. Naj>^imnimle na Hinka Smrekaija in Mitja (iasparija. Če danes pogledamo njune karikiiturc. jih lahk\> ol)čudujcmi> kol enega naj-lx>ljřih dtîkazov in pričevanj tiikratne zg\)dLA'inc in dru?J>e.« %Akrlvna politika je zaznamovala eno od va.\ih priHekliii ohdohij. Se boste kdaj vrnili m»! aktivne politike^ »Me srbi. ja. P^'Jiiiični človek sc lahko izraža bodisi s karikaturo, btidisj s članki. Setlaj. ko živim ob m^»tju, ug<^tavljam. da je poiitika Ludi listo, kar se dogaja po naiih ulicah in logib. To ni visoka, nacionalna pt»litika. Vsc se začne prav v okolju. kjerživLš, Ko videvam krivice, rc-cimi) tragedijo inJvisnikov v Kopxu, ki žal sUw{ kol me.sto z največjih .številom odvisnikov, so to vprašanja, ki jih ne smemo ne spregledali in nepresJiSaii.«
■ Bojana Špeget
Knjižnica Mozirje
Nujna soudeležba vseh
Oktobru Je državni /.Ixir končno sprejel ziikiin n knjižničarstvu, ki pri-nasu znutne novo.sti in zahle^e, rye;^)-vint določilom pa seje trebu prilagodili mijkasneje do novembra 2002. ZlasU so z«ikmiskii cluloCila ]>i>i)ieml>-na m matično knjiî'nieo v Mozirju, ki ima sicer tlolmjrazpreclerïo mrežo po ostalih večjih knijih v Z{*oi7iji Savinjski «lolini.
Največja težava je seveda pro^tt^r-ska.stii^a, .si»j knjižnica skupaj z ostalimi po oblinah premore vscg« 530 kvadratnih metrov, po novih dc^ločilih pa bi morala matična knjižnica zagotoviti .'ííXJQ. t)bčiní>k<í pa po najmanj iSO kvadratnih metrov. V Mozirju bo lorej nujna novc^adnja, veseli pa dej-
stva, da sc za .^n-itev ogrevajo tudi na Ljubnem, v Gornjem (iradu in Na7a-rjiih. 1Ô ni pt^sebno nkaljučje. siij pov-.vîd ugotavljajo znal en pt^rasl obiska, kar pa narekuje tudi sodobno računalniško opremo.
Ob vsem tem bo nujno potreben ludi dogovor med í)l>činamí o sou,sta-noviteljstvu, kar pomeni ludi st">raz-memo kritje strt^i^kov. V tem času pt>l-ovieo stroškov/a delovajije knjižnice v Mozirju pokriva mozitska občina. Zakonska določila tzcrjajo ureditev leh zadev že do začetka leta 2002. glede na Irenuino stanje pa mora razmerja med posameznimi občinami uskladili župan občine M(vzirje.
mjP
Knjižnica KC iN - knjižnica za Velenjcanhke
v četrtek. I3.tle(cmbru, bo ob l^.url
Ri'ibert Ivane, ki je preživel dve leti v budističnem samostanu, v sliki in l'vesedi pre<lsiavil svojo izkušnjo budizma, Vsiopnlne nit
ŽABJI KRAU - (ZA PIKIN ABONMA IN IZVEN)
Vsnbot». l5.dccuml>rd.ol> IO.(HHK>vdomu kulture dru)>a pn^.stavazj Pikin abonma.
(ivKtoval bi> Mini teater iz Ljubljane z lutkovno igricv> jLABU KRAU. lo je vesela in zanimiva pravljiw. ki nosi v sebi p<.^membiK> sporočilo. V svetu namreč <»bstajajo stvari, ki izglctlajo grde in stni^e, če paječUwek potrpežljiv, lahko v njih odkrije lepoto, Vs((»pnk'e za izv«» HiH» SM*.
Cerkveni otroški pevski zbor izdal prvo zgoščenko
Spi dete spi
OIntski pevski zlxír župnije sv. Mihnela Soslanj. vodi ga rfirfeenlka Anka Vcrdnik-.îuzbccjeposnel hožiČRozgoščenko/ naslovom .Spi delc^ spí. Z^o^cnka je sad dolgi^leinegn deta. ki seje začelo lela 1972 na K'ljo Alofzjj Kostai^jska, (a-kr<itne|>a kaplana v sosianjski Župniji.
Anka jev 7b(^fu najprej pela. potem pa kol .sesloMka převíjela vodenje zbora. Pravi, da je bilo treba z,a lo zbrali veliko korajžc. a ker je mislila, daje rešitev začasna, da bo trajala samo tako dolgo, dokler sc ne bo pojavil kdodrug. jo jc Nprejela./daj pa Se vedno vztraja in nil i enkrat samkrai jini Ixlo žal. da je tako.
Danes v Ankinem zboru prepeva ^sideset otrok, »Število pevcevv zboru se seveda spreminja, ludi sedemdesel jih ježe prepevalo, Ulrt^^izbor jc in eniodrastcjo. pa odidejo in pridejo drugi. Vsako leto se nam pridriii^ijo novi. Vzlxv ru začno peti pri iítirih ali petih leiih in potem prepevajo vse dlí konca srednje šole. Prihajajo iz ŠoStanja in okolice. V^-jc imamo enkrat tedensko kar na karu ^pnyske cerkve, k^r je pevska si>ba premajhna.« pravi zbonwodkinja.
NjiJiova osnovna naloga jc lepšali bogosluzije s peljem (v mesini ccrkvi v ^stanju in v župnijski cerkvi). vendar pa imajo za sebv^jřc ludi veliko na.slopov na različnih festivalih, humanitarnih koncertih, prt)slavah,pa tudi.snemalisožeza radio Valikaji in Ognjjj^xs.^Pevsktísezoncuíbičajno zaključimo z duhovno-pevskimi vajami pri Svetem Kri?u. OtrvKi se jih zelo veselijo, saj se imamo tam vedno lepo.«
Vse;^ozi so si želeli kakino skladbo posneli. Polem pašo si rekli: ko. naj bo božična! >'Narava je zavila v belino in izžareva neskončen tnir. v noSih srcih igra melodija oh veselju Jez.tisíwega rojstva. V nas živi kot drobna topla lučka, ki ogreva du^c^ in nas pcwezuje v neski^nčno verigo - ve-rigji ljubezni. Ob toj^em kamina okra.vnem drevescu jc zbrana vsa družina. Na dan privre otroška božična zgodbica NhsSIov zgoščenke je Spi dete spi
Danes se veselijo, ker jim je uspeio. Uspelo s p4>močjo
Naslovnica zgoščenke, ki jo cerkven/ zboriek podarja
ljudem...
mnogih. lUdi deklel. ki ne pojejo vec, ki imajo že svoje poklice, a Se vedno rade pri dejt> na kor. kjer pomagajo pri varstvu oirok »Posebna zahvala pa gre Klementini Rednak -Mežnar. ki me v,seskozi spremlja na iastrumeniih in pomaga pri učenju inaiim duhovnik<im. p<v>ebej gospodu Kvari iču. ki na.s velikokrat spremlja skilartî in lepim petjem ter dekanu Joželu Priboziču, kiniunpomagaz idejami, delom in denarno pomočjo župnije,«
■ Milena Krstić ■ Planine
'A

O
(i]g[n]©n(i]DQ
Dirtfkirir Na^e^a Boris Zak»!Ϋkje le redko nasmejan. Časi so težki« mi p» r njimi
A, ko se je skoraj čisio po terminskcm koledarju zaključil cn velik projekt Našega časa, priprava Almanaha. se jc ludi on smejal.
Pred namj je šc cn dcccm-brski projeki - organizacija sllvcslrovanja na Titovem trgu. Tja vas lomo Sc vabili, lahko pa sprcjmcic vabilo žc kar danes.	■
Ansambel Biser kmalu do prvenca
Zoljubljeni v narodno-zabavno glasbo
KiilngrHt\|a »nsambl» Uiser jc ugovornu. .Ses^tavljiijo ga irije mladvnIčHn mUdcnka. ki Jim jv skupni», átí prihajajo i/, okolic« Vcknja (veČina «vi v Podkraju), d«i so mladi In da imajo radi glasbo, ki jo izv^ajo. Prav v leh dncli so posneli prve Iri lastne skladbe, prihodnje leto pa napi »viuliijt^jn |7Í<Í prve •;»m'Ktojnť kaloto in xgoSCenke. Ves řas pa prec^ nastopajr». veselijo pa se prav vsakega vabila na koncert ali nastop.
Ansambel Biser sestavljajo Bo.^ljan U^em (harmonika), Srećko Hudovernik^Klasičnakitara). .Ma; KuAnik- ta kitara in pevka Mojca Uáem, BoSijanova scsira. Ansambel jc bil ustanovljen pred tremi cti. v sedanji sestavi pa deluje mali> v«ć koi eno leto. Zanimivo je. da nihče od članov nímaklaiičneglaslxíne izobrazbe, vsem pa je skupna iskrena ljubezen do nartxlno zabavnih melodij. Na dosedanjih na.stapili so največ igrali skladbe Braneta Klav/arja. Franca Mihelica in Štirih Kovačev, vlei pa so jim tudi pevke Natalija Verboten. Natalija Kolšek in ( Idena Blagnc, zato zaigrajo in zapojejo (udi kakšno njihovo. V repertoarju imajo Se precej popularne hr-vaSkc pop glasbe. ?o novem pa bodo lahko publiki predstavljali tudi lastne skladbe; avior dveh je Boštjan, besedila pa sta pri-
DESIGN OF LOVE §
Zahvaljuj<K' n)o<lrosli velenj* skih olKinskih mož. ki. »t i^/-liko od hli^rye večje mestne ol>čine, niso prepovedali mno^.ičnih prireditev elek-tron ske kulture, ostaja V«lenje zapisano na /emijevidu tistih evropskih mest, ki ostajajo odprta Z2I n ajmtKie mej ^ glas* bene trende in ohlike mkIo-bne mmi^.iCne kulture.
Zaradi le modre odločitve bomo v Velenju, prav sredi najbolj norih božično-novoletnih zabav, priče '}.c pcicmu nadaljevanju /godbe, znane pod imenom LXisign (il Love. Ljubiteljem elektronske glasbe verjetno ni potrebno posebej pripovedovati,/ii kaj gre. Blagovna znamka Dcsi^ Of Love jc namreč dovolj velik porok za dobro organizirano rejvereko zabav<5, ki zagotavlja tako dober progam in izbor DJ-jcv. kol vzorno organizacijo vseh potrebnih spremljajočih služb, od varnasinc ćo zdrav.stvcne. da o astalem. ka-
mor sodijo ncpogrcx^ljiví laserski J^ow, video program, go go plesa Ike (-ci) in podobno, niti ne govorimo.
5. Design or Love bo v velenjski Rdeči dvorani potekal 26. decembra s podnaslovom »XMASSEVE«. Dan po božiču se bo torej mogoče v plesu oČLSiili pretiramo zaučil ill prazničnih dobrot in .sc razveseliti ob zvokih odlične didžejevske zasedbe, [a bo razdeljena na dva velika dela. Se posebej močna ho tista na techno plesiSču, kjer bodo raz-veseljcvah:MAKi.:oCAKO-LA. 26-letni Neapeljčan, ki zadnja i>tiri leta velja za enega najbolj vplivnih protagonistov lamkajžnje tcchno in elektronske glasbe; SPACE DJz. britanski duo. ki slovi po svojem programu na i^tirih gram<ifo-nih: VALENTINO KANZY-ANL lokalni matador, ki sc je tudi v Rdeči dvorani že večkrat dokazal in velja za enega najbolji^ih domačih Dj-
jev in je vedno bolj priznan tudi v svetu. 'Icchno linijo pa bo zaključil še en domači DJ
luyctI van.
í3ogat bo tudi tako imenovani House Floor, kjer bodo za zabavo skrbeli: največji slovenski himse bcnd ROiOR (live), znani slovenski house D.Í ALEKS1.Í, pa EDDY •niEHSHin TLOAITIR (vsi SLO) in v Veliki Brilaniji delujoči PEDJA. Pcleg dveh velikih prizorišč v dvorani, so organizatorji poskrbeli tudi za ustrezno hladilnico. C'hillout so p«.\siaviJi v Mlad I as ki center, za glasbeno hlajenje pregretih plesalcev pa bo skrbel PLA-STY-
Podrobnejšc inlormacije o prireditvi najtdete tudi na spletni strani: htlp://designoť-lovc.slo.nct. nekaj veČ ptida-tkov o glavnih didiejih božične elektronske zabave v Velenju, pa vam bomo natrosili Se v prihodnji .številki,
MMii
Študent naj bo
Ansabief Biser sestavljajo sami mladi glasbeniki, ijubiteiji narodno zabavne in zabavne glasbe. Boétjan, Srečko, Jože in Mojca so Se posebej veseli, ker so pred kratkim posneli prve tri iastne skladbe. Kako zvenijo, boste že v kratkem
stišali tudi na Radiu Velenje.
spevala Ivan Sivee in Brane Klavžar, Vse Iri skladbe so narodno zabavne, posneli pa «i jih vstudiu Fninja Rilania v PireŠicl ki je tudi ic^nski mojster in pnidu-cent njihovih prvih lastnih izdelkov, Fantje in dekle pravijo, da .so z narejenim zadovoljni- V upanju. dajilï hodo dobro sprejeli tudi poslušalci, ljubitelji narodno zabavnih melodij.
Ansabel Biserjevzadnjemčasu precej nastopal, tudi na huma-nitarnili prireditvaii. Na odru vsi uživajo, če pa bi jih radi slišali
tudi vi. se laiïko za nastop pri vas z njimi dogovorite kar z Boštjanom. ki skrbi tudi za la del delovanja ansambla. Njegov GSM je 031-287.1U3.
Mbš
Mr/li dncvt nas silijo, dasi iašíemo zatočišče v toplih prostorih in toplih pijačai). ali pa vsaj li^Uh. ki pigrcjcjo. Vendar pa ni prave zime brez mraza in snega. Mi Se vedno upitmo. da git bomo letos dočakali v neizmernih količinali, zato vas le sedaj olTvei^amo, da začnite z varvcva-njem. saj bomo v mot^ecu niiiivu organizirali pravo Studentsko smučanje. Zaradi Iraškega ogromnega povpraševanja smo sc odločili, dii piînudimo isto p<n.in sicer v francoski Lc Joue Du Loup (lidlup. da bosie znali povsdoií prijateljem). Cena za člane ŠŠK-ja bo skromnih 39.900 SIT, ťogo-div^ina pa trajala cel teden.
tiste, ki pa ne mislijo smučali, organiziramo zapravljanje denar-
ja le prej. seveda pa se laiïko pri-dnilijo tudi ostali. Najprej moramo seveda omeniti veliki dogodek v Mariboru, 2. Na knap lur. Kerse I8.deceml>er neusmiljeno bliža, tokrat še zadnje vabik» in\'si detajli Mariborčani lahko kane kupite na lakulietah pri na^ih pro* dajalcih, cena v predpnxlajije tiki Sri'z-T člane ŠSK-ja in lOCK) SFlza vse ostale, na dan dogodka pa bodo karte po 1200 SIT na Siukxi. Cene so enake tudi za Ljubljančane. li pa bt>do morali doplačati Še minimalnih 500 SIT za prevozi/ Ljubljane tn nazaj. Priporočamo, da si svoje mesio zag(Uo-vile čimprej, to pa (alik*) naredite s kratkim klicem na W1/775567» kjer dci>iie ludi vse ostale informacije. Kljub vsemu pa mislim, da b(wtc§e vedno na'5]i čas za petkov konceri skupine Al<>mic Biiehwnx
v prostorih mc-šSk; skupina je mednarodno znana, bila je pred-skupinn Mcinilicc, lako dn jih jc res vredno sli^ati.Nsislednje obvestilo velja predvsem za zagrižene rekreatorje. Ta leden vjm pripo-rtjčamo tek oki>li jezera, rekreacija namreč zaradi zasedenoi>ti telovadnice odpade. Obljubimo, da vas bomo ra/niigali kdaj dru^íČ toliko boiji Prav lako počasi pričenjamo poiteno izkori^aii nase nove prostore - {>d sedaj naprej bixlo odprti ludi Čez dan ob vikendih. Vabljeni \si. ki imate kaj za delati!
Zadnje vrstice pa so namenjene líštím, ki Imajo kaj za povedati. Po novem letu bo prvi sestanek tleUivcev Rl l-i, zalo do lakrai riiz-m is lile, kako boste prispevali, (irejie drug dnigega in imejte se lep»>!
■ Majs Ahtik
Ob jubileju ansambla Podkrajski fantje
živeli so eden za drugega
Bogata peta obletnica v Vinski Gori
Ansambel Goličnik vabi na veliko zabavo
Vsohotood 19. ure naprej Ih> v v^namenski dvorani v Vinski )>o-rí več kol vesťld. Ansambel (loličnik l>o skupaj s številnimi {>las« heninii prijaK^iji pripravil ÍH>i>aio mjsinodnevno Aihavo ob iHfli obletnici r\jihove$);a delovaiya,
Roberl Goličnik. vodja ansambla, jc namreč v goste povabil Ko-rada in Brendija, Alberta Gregoriča. Ansambel Vilezi Celjski. Mlade frajlc. Ansambel bratov Širukclj. orkcslcr Frajlonarjcv, kvartet Mavrica, skupino Cmok. kantavtorja Simona Goriška, pxřvka Maiejo.Iiin in humorista Štamperlovega Pepija. Posebna gosi-ja večera pa bo vsem znana, priljubljena Natalija Verboten. Program pa bo povezoval Darko Zvij^ej. Po koncert bo ansambel Goličnik poskrlxíL da bo zabava trajala še dolgo v noč, če ne kar ćo jutra.
■ M
Prtd drajsetimi leti .so se v PtKikraju pri Velenju zbrali fantje in ustanovili ansanil>cl I^KlkraJskl fantje. Danes jih poznajo ^Irnm po Slovenili. So redni gostje festivalov narndno-7,abavne glasbe. Med n^lveCJe uspehe uvri^čajo osvojitev kar testih zlatih Orlbjevili značk na ptujskem festivalu. V letih delovanja so izdali $tlri kasete in eno ^oSčenko. na kateri so zdruZilt svoj« ni^lepik' melodOe. V posebmi /a-dovoljstvo pa Jim Je, da so si pridobili fiïntk kn)^ po,slu^aleev. za katere so pravzaprav vseskozi tudi iunili. Prav njim so ob praznovanju Jubileja namenili nedavni konceri v Vinski (lorl in se jim na (aki>en način oddolžili za nji* hovil /vestolK).
Franc Vedenik, vodja ansambla, nam je v pogovoru dejal, daso lahko strnili vtise nekaj dni po nadvse uspelem koncertu. Ti stf res lepi, saj niso pričakovali takega odziva, niso ve-
deli, da jih spremlja in jim sloji ob sirani toliko ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. »Vsem bisc radi zahvalili za ponx)č. Še posebej pa »v krajant>m v KS Podkraj - Kavče. Brez njih bi težko lako uspešno izpeljali koncert. Šele sedaj smo poznali, da smo kar 20 lei živeli eden za drugega. Tega ^poznanja smo Še ptwebej veseli,«
Panije .sti v 20, kiih delovanja sodelovali s priznan imi slovenskimi mentorji in pi.sci tekstov narodno-zabavne glasbe; mentorji - Zmago Frankovič, Boris Roškcr. Edvard Ilolnlhaner. zadnjih lOlel pa jhf^remljalíTOažIbzon: pisci tekstov: Brigita Kobe. Ivan Malavašič: pisci glasbe; Maljaz Kovačič in Franci Kramer. Franc Vedenik je prepričan, da bi lahko z malo več zagnanosli dosegli ^ več, kol stv »V opravičilo: nismo igrali za denar, ampak iz zadovoljstva in vtjsclja do glasbe.«
O tem, da bi se v prihodnje poklicnih ukvarjali z glasbo. nc razm^ljajo. Tudi utvar, dabo-do ustvarjali in razveseljevali ljubitelje naio-dno-zabavne glasbe po Sloveniji Se naslednjih 10,let. si ne delajo, (iodli in peli bodo, je prepričan Vedenik. dokler bo v njih še kanček volje, veselja do «mu/ke«. dokler bodo med saK> taksni prijatelji, kol so danes. Vse dotlej lx)doostali zvesti glasbi, kjer pride lx>lj do izraza fantovsko petje - torej ljudski pesmi. ,lubilej in približno 800obiskovalcev njihovega zadnjega koncerta so jih spodbudili v prizadevanjih za čimprejšnjo izdajo pele kasete. Zanesljivo Se vedo, da se bodo prihodnje leto udeležili ptujskega Ceslivala in poskusali osvojiti še sedmi zlati Orfej, S tem bi pt'>slali najaspo.^neji^i ansamlwl omerjenega fesi ivala doslej.
MTp
Podkrajski fantje na koncertu, s katerim so zaznamovali 20'ietrtieo uspešnega delovanja.
»-Lahko se smejijo. Pred njimi so dolge počitnice in kratki pfa2ni-ki: Dušna Doli nar iz javnih negospodarskih siuzb mestne občine Velenje, zadolžen za šol* stvo, Ivan Planine in Tone Skok. ravnatelja.
FRKANJE
-Sonja Jamnikar ima Čez šaleške obrtnike. In to že dolgo vrsto let. Zadnje čase je vse bolj navdušena goiBstka. na golf igriščih se sprošča in pripravlja na jubilej obrtne zbornice, 25-letiiico.
Podaljšanje
Pri nas amo podaljšiili prepoved uporiiK' mesno kcwlnc moke. Su^ianjčani, ki so šc vedno skepllíní. naj sc ne veselijo. Prepoved velja )e /a krmljenje i^ivine, ne za sežiganje v 'lèj>u.
Trinajstica
Bolj ko se hlii^amo koneu lela, bolj nekaleri .^ptvnava-jo, da je 13 res ne.'irećna /íte-vila. Kljub priporočilu sindikata mnos^ niii nd daleč ne bi^o videli trinajste plače.
Toplo, vroča
(»orenje je dodobra ogrelo hladne Ruse. Zdaj upajo, da bodo v Velenju pogoreli. Rusi!
Brez kazni
Za lisie» ki Spricajo. dejansko sploh ni predpisane kay-ni. Vendar to ne velja za ^iarje: Ic za poslance.
Bratstvo
^sci^ianj^ki Trg hrduw Mravi-jakovso lepo uredili. In si nakopali kriiiko nekaierib. da je iio TA »con 1er« preveč de-
narja. Pa saj se lahko na leni Trgu bratov Mravljakov bratsko srečujejo ljudje i/ vse občine,
(Ne)veselo
December je vesel mesec. Zal je ludi res pisan:volani zelen in na cestah rdeč.
Varno
Marsikje se hvalijo s iem, kako vame hiie imajo. Prave Varne hiše morajo, ?aLc«ta-jaiivilegali.
Kondicija
AUeiinja Jalonda Ceplak imu sicer dobro kondicijo, a je v boju za naj osebnost »pretekla« le nekaj kri>gov. 'la lek pač ni odvisen od nje. ampak od navijačev, i Ivaliii se znamo z n;o, pcxlpreii pa ne.
Bolečina
Zaradi oddaljevanja i'drav-niSke komisije od Velenja so nekaleri že kar bolni.
Prezimitev
Saj jc kar naravno: nogometni trgovci bodo prc/imiii viSje, rudaiji bolj glc^boko.
Stari vici
Pride JanezeK v drogerijo in že na vratih na ves glas vpije: "Dajte mi škatlo kondomov, dajte ml Škatlo kondomov!
"Ko ie bil na vrsti, mu prodaiaika pravi;
"Poslušaj, Janezek. Prvič, ne vpij
na glas. Drugič, to ni za otroke in iretjtč, naj priae ponje očka sam! "Janezek pa nazaj: "Poslušajte, vi, Prvič: v šoli so nas učili, da govorfmo jasno in glasno. Drugič. lo nI ZA otroke, ampak je PROTI otrokom. In tre^ič, to ni za očka, ampak za mamico, ki gre za dva tedna sama na morjel"
VEČ
Vdienje, Oorlško46
DvhvHi Ali-
J^Moix/elamiil/t wí 7Ji> ih ídMobsohohjh T/L 03 896 0ÍS2
Cei je,
Dvhvnt íwt!
odî.SOdo 19.00 ob d^hvuiklh od do IJ.OO nb sobotah Tel . OS S4 5 12 3 J
Ravne na Koroškem,
Ikiwn i Au.
od 8M da mđO ob dflffvM od 8M da /S.OĐ ob wAowft
if
Jabolčni nektar YO
jjbolkûînbweg.H	^
Turizem na Solčavskem
Trajnost ni razvoj za trajno boljše življenje
Precihini je IwOj^arska dolinci v vseslovenski Hkcgi turistKne /^e-7.e (lohilsi prí/.nítnje /ji drugi najlepše urejen hribovski knij, l»ni turistični naj^efj slovenske televj-/ge/a Inijnoslni pnstop knt/-voju turi/:mM na p(KÍn>Ciu Solčav-ske^ii« letos pi< so bili dnnutcini še enkml pr^elno presenečeni. I/.-Iirsini so bili nanireć m n:ijlep^e urejen hrílxtvski knij« česjir cli bmskeu» opustoi^ei^u /«»radi vremenske ujtne niso pn6ikov»* li. Vendar so ])lli ocilno dovolj pridni, d» S4i vsaj najhujše posledice pntvocasno odpravili.
Vundar niso pridni, zagnani in iTvimi k pri [cm.à.'vcC vredni so napc^ri na razvojnem pi.îdn>Cju. lb posebej velja za raTvoj luri?« ma, pri Čemer imajo svojstvene /amisli in obetavno strategijo.
' Turi/em vsekakor nudi velike razvojne	/ato ga i^limo
vkljućiliv trujnosini razvoj eelo-(nega solčavskega podroCja. To pomeni, da moramo v.so naravne in Cioveáke zmogljivosti čim bo-Ije i/knristiU in s lem nenehno krepili primerjalne predmeti, ki jili nudi na^ obmi>čje. To je slasti i/red no bogata naravna de-divina z ra/nolikim izroî^llom Solčavskega, lakšna je pac naša lurlMiina vizija. S krepitvijo programov dopolnilnih dejavnosii v kmetijstvu tcilmo k razpršenemu razvoju, ok<iljski pn^grami pa se sreCajo in združijo pri razvoju turizma kol resnična nadura J nj a kakovosU naše ponudhe." razlaga direktor podjetja Logarska dolina (iasti Lcnar.
'ludisieer je Solčavsko na turi-sličnem poJročju že danes/nano po razpršenosti ponudlx;, saj se turizem ne "dogaja" samo v Lo-garskl dolini, ampak pokriva ee-loino območje. Gusli L«nar: "To
Gusti Lenar: "V Logarski do-fini nočemo in ne moremo čal<ati na morebitno vnovično povezovanje v ćotini, že začeto in uveÍjavÍ]eno de-io nam tega ne dovoijuje"
polijcuje ludi ptidatek, da Imamo že danes na čudovitih mestih 12 lepo urejenih tiirisličnih kmetij s preko IňO le;^išči, kar je svoje-vrslna p<^scbnost. Vse to bomo še krepili in širili, k temu pa bo gotovo prispeval tudi zakon o dopolnilnih dejavnost j h. saj belimo, da bi naše kcmlije pt>leg gozdar-siva in kmetijstva razvija L' tudi turistično dejavnost. Bistvo le zamisli je, da bi praktično vse, kar izdelamo na Solčavskem nepiv sredno prodali gmlom. To velja za kmetijstvo, imamo pa Sc zajeten program na podrc^Čju (okolja in okoljske problematike. Tega izvajamo h nekaj let. velja pa za postopno umiritev motornega p^c^melavL^^ga^skidolini. Bistvo tega vsekakor ni popolna zapora
prometa, saj lei^imo k temu, da bi p m etna dt>gajanja pi^ča.si preselili iz naravnega parka na sirèe območje Solčave. Knijje namreč v zadnjih desetletjih nekako zaostal v razvoju, lo pu je dobra prilika, da ponwno zaživi, kol se 5podohl."
Izključno turizmu «) namenili zahteven program povezovanja nosiieev le dejavnasli, pri čemer dtwegajo vse lepše dosevke, kar je seveda v nasjirotju s lak-šnlml "dosežki" spodaj v dolini. "Po našem trdnem prepričanju je smotrno povezati določene dejavnosti, kot so skupna promocija z razvojem in trčenjem dodatne ponudbe. Tak sistem v l^igarsk; dolini teče .Šc nekaj iet. zdaj ga skušamo povezati in uveljavitiza celotno področje Solčavskega. Bistvo tega programa je. da mora vsak. ki želi dolgoročno razvijali turizem In to tudi tržiti, k skupnim napo-mm nekaj prispeva, seveda skladno z zm(^gljiv<»stm I inpcmudbo, ki jo trii na lurl^llčnem trgu. Najbolj bi.stven<^ in najbolj pomembno je pwezovanjesskupnlmna-stopon^. Pi^sameznlk je premalo, zalo je povezovanje v čim kršeni okviru a'snično nujno. Velika škoda je,daje to piwezova-nje na p<^drť>čju /gornje Savinjske doline v ziidnjili letih skoraj povsem zamrlo- /aradi tega lahko rečem, da se Solčavsko v zadnjih letih vse bolj povezuje s Ćrno na Koro^cm in Železno Kafilo na avstrijski strani državne meje. Ib je seveda dobni, je pa zelo slabo, da lakšnep stxlelova-nja ni med kraji in nosilei turi-sUčne dejavnosti v /gornji Savinjski dolini." je odločno zatrdil Crusli Lenar.
mjp
Podelitev nagrad Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje
Plúkťte /A (ri> ki vidijo s srcem 16. oktobru Je Upravni odbor MZPM Velenje sprejel sklep, d^ oh letošnjem tednu otroka« kije, ko( vsHko leliK potekal pr\l teden v oktobru, nn^radi (n Velcnjčan-ke. Vse tri -Majda Kesničar, Andreja Zelenik in Cvetka Ko2elJ -so si priznanja prislužite izreden. predvsem pa nesebičen prispevek k druzl)enj v/|>{)Ji otn»k. Priredîicv so prejšnjo sredo zvečer pripravili v velenjskem Mladinskem centru, prisotne pa Je uvodoma navdušil Igralec <>aši)er Tié /. monodramo »JoJ, kako sem prišel na sveti?« Prireditev je bila prav na svetovni dan prostovoljcev, kar je bil kp
slučaj. Prav vse tri nagrajenke namreč za lepši danes na^lh otrok skrbijo v svojem prt»stem času, za lo pa ne pričakujejo plačil«. Majda Lesničar je bila učiteljiea, mentorica pionirske organizacije. predsednica Sveta zveze pionirjev. mcntorica In soorgani/a-torka Likovnega sveta otrok v Šoštanju, pa ravnateljica in mcn-tnnVa male Napolnikove kiparske kolonije, .le članica organizacijskega odbora Pikinega resii-vala. mentorica vzgojiteljem v kolonijah, bila pa jc tudi d^%olei-na vsestransko aklivna predsednica MZPM Velenje. Ob tem je sekretarka M/PM Velenje pc-vedata: >«Majda skromni» pravi.
Nagrajenke ob tednu otroka pred podelitvijo piaket.
daje samo upokojenka. Majda Je upokojenka, (oda upokojenka t velikim srcem, z velikim strokovnim znanjem in /. mnop;imi izkušnjami, kijih z veliko |h»zor-nosljo prcnJaja otrokom, mladostnikom in odraslim.« Andreja Zelenik je bila pred leti aktivna mentorica pt>čilniških dejavnosti v DPM Ki'>nov<\jc aktivna predsednica odbora za prosti čas in avtorica pa'^jckta »praznovanje rojstnih dni«. »»Je tudi graditeljica temeljev Pikinega festivala, v^a leta avtorica mnogih dejavnosti Cestivala in največja poznavalka vseh segmentov le-tega, ZaAndrejovcelotivclja.da bolj ko: z razumom razmišlja ssr-cem. Lj udi in stvari vidi s srcem,« je dodala Kovačeva. Cvetka Koželj, tretja nagrajenka, je gonilna sila DPM Edvarda Kardelja in uspešna sntwalka akcij dru.itva. zlasti uspešna organizatorka tradicionalne prireditve »Žurček«, Iqer vsako leto otriKi u-sivaijajt^ v številnih delav-nicali, tekmujejo, .vc igrajo Cvetki ni vseeno, kako mladi mestne četrti Edvarda Kardelja preživljajo prosti čas, /Hto v^ctra-Ja in v skoraj nemogočili razme-rali lietonskej^a naselja orj^a nizini aktivnosti z njimi in z;inje,«Je pred p<idelitviJo plakete in čudovitejša šopka povedala Kovačeva. P<»tem pH vse povabila še na prijetno zakusko.
■ bš
Kmet Jože Krt Iz Raven pri Šoštanju
Najskrbnejši lastnik gozda v Območni enoti Nazarje
Sredi prej^nje^a tedna je Zavod M gt>zd(>ve Slovence na pri-redilvi v hirnišču tretjič zap<»-red p4»delll priznanja najlHilj skrl>nim slovenskim lastnikom gozdov. Med 14 dohilniki laskavega niiziva jebil tudi kmet .)o2e Krt, po domaće Limovš^ iz Raven pri Šoštanju.
»Kar tc/kogabŒtcv teh dneh naSli doma,« nam je zaupal Milan PcjgorclCnik, vodja Krajevne enote Zavoda za gir/dove Slovenije Šoštanj. >»Je v gozdu?« nas je zanimalo. »To ravno nc, ampak p(5maga pri kolinah,« nam je odvrnil, lam smo ga ludizmt)-tili. Kljub temu si jc vzel čais saj je bil razlog, zaradi katerega smo ga v hladnem dopoldnevu obiskali, zanj nekaj Izjemnega. »Naziv najbolj skrben lastnik je veliko priznanje za trud In delo v g{v:du- Ni ga tako malo, pa Se zahtevno je. Pasie-dlce nepravilnega dela sc) dolgotrajne, saj drevo nc zriiste ćez noč. Naziva se nisem nadejal. Že to, da som nekako zmag«d na predizboru v ObmoCni enoti Nazarje, kamor sodi Krajevna enoLa Šoštanj, je bilo zame presenečenje.« je priptivcdovaj vidno zadtwoljcn.
(jo^odari z 22 hektarjem velikim gozdom na goRko-viftin-skcm obmoCju. Veselje za skrbno ravnanje s pljuiîi sveta, kot pravi, je prevzel od očeta in ga Ubpc&no prenaša tudi na sinova Biaj^a in Matjaža ter Ženo. »Vsi smo nekaki) povezani z gozdom ne siimo za to, ker je pomemlx;n vir zaslužka za naSo kmetijo,
ampak tudi sicer. Užitek je po gledati po urejeni površini, po vitki In lepo ra.ščeni smreki. Ob icm moram pohvalili vodjo krajevne cnoie in rejonskegii gozdarja, s katerima delam z roko v roki Včasih ni bilo tako. Veste, ni tako enostavno »obvladovati« zadeve. Potrebnega jc kar veliko znanja. Nekaj ga siccr pridobimo na tečajih, z izkiíínjami» stroka pa je tudi pri tem zelo poircbna.«
(rospodarjenje z gozdom je predvidel v HI letnem gojitvenem nacrtu, kjer je zapisal, kaj in kdaj sc bo kaj dogajalo. Največ dela je obiOajno spomladi, lakrai je čiisza sajenje, redčenje mladegi gozda in podobno. »Skrb za gozd nc zahteva sam(j veliko dela In truda, ampak tudi denarja Država sofinancira za izvedbena dela od 20 do 30-odstotkov, malo več pa za gojitveni del. Menim, da premalo, glede na pomen, ki ga ima gtwd.« Ob tem se je Jože spomnil. kako so pred leti ugotavljali na območju, kjer ima gozd> kar do r»(lH>d.su>tkw m«uij?U> prirast zaradi ^)nesnazc\'anja z žveplom. Takrat so sc lastniki s Tciem dogovarjali o izdelavi studije. o odškodnini, vendar so uspeli le lastniki gozdov v /a-vodnjah, na tem delu pa so asta-li praznih rok.
Poleg gozda se na kmetiji Li-movSek ukvarjajo Še z rejo krav dojilj in mladega pitancga goveda. Jííže pravi, da se nc bi miigel odločili, ali gre raje v hlev ali v gozd. Delo na kmetiji ima rad.
Jože f<rt je prvi gozdar v Krajevni enoti Šoštanj, ki se kiti z nazivom najboij skrbryega slovenskega tastnika goz* dov.
pravzaprav kar cela družina, z zemljo živi od malih nog dalje in težko bi se lotil kaj drugega.
Prihajajoči časi za kmetijstvo, meni, niso najbolj spodbudni. Država se bolj slabo cxiziva na pripombe kmetov. Evropska skupnrwt, v katero hiti Slovenija, pa ima svoje zahteve. »Nc vem. nc vem, ali sc bo dido živeti od kmetije. Ml si vsekakor želimo, da bi zmogli napore, sc bomo trudili za to, kolikor sc bo dalo, a sinovoma pravimo, naj si kak.^en poklic že pridobita.» Krtovi so torej odločeni, da bodo vztrajali, ker so tega vajeni, ker jc slovenski kmet že od nekdaj klen in pokončen. In prav je tako.
mtp
Dobrodelni koncert Lions kluba Velenje
Denar za glasbila za varovance VDC -ja
'1'isti« ki dajejo, so bogatejši, pr.ivjj4>« Člani Lions kluba (7. Veler^ja negujejo već desetletij staro preprlčarye na mzlićnc načinov; 'lUkobfh do v snhoto, 15. decembra, s pricetkom ob 19^^(>uri vor^elskl dvorani glasbene ^ole Vrd-na Komna Koželjske^a Velenje pripnivili novoletni dobrcKlelnl končen. Program IxmIo iz* vedli velenjski ^tuden^e |>lasl>e: Tina Žerdin tharfa), Kristina Štiklar (violina), Primož Krajne (harmonika} in .4na Avberšek (klavir). Zl>rana donatorska sredstva bodo name-
nili za nakup glasbil z^ var<»vance varstveno -delovnega centra Ježek Velet^je.
Vsiopnicc po 30(Hi SIT bodo na voljo na recepciji hotela Paka in uro pred koncertom.
V petek, prejšnji teden, pa so nadvse razveselili Matjaža Štajnerja iz Z<\vodenj, šludenta četrtega letnika Visoke pt'wiovne OdloČili so se, da ga bodo to Študijsko leto Stipendirali. Maljíiž jc bil tega darila nadvse vesel, ker imajo v družini - tudi sestra jc študentka - zelo skromne dohodke.	■
Med podpisom štipendijske pogodbe (foto: vos)
12
VI PIŠETE
13. decembra 2001
Razstavišče Crna garderoba
Likovna ustvarjalnost Zahodne Štajerske
VELENJE,6.tlocemhra -Vra/^ stiivjSču Orna gardťmlm v Mu/x>-ju prť[ín>jinvníJh'a Slovenije v Vt»-Icnju MJ odprli razstavo del likovnih ustvarjalcev Zahodne jcrxke. To jc 1. medobmočna ra/-na njej pď se svojimi likovnimi in kiparskimi deli prcd.stav-IJa 46 |Hi Ml mean kov i?. 9 izpostav .Invne^a sklada RS /a kiilturnv dejavnosti: iz Celja» Šentjurja, ko}*Hsku Slatine, Šmarja pri Jel^h. Slovenskih Konjic, Laškega, Žalca, Mo/.irja in Velenja.
Razstavo jc txlprI velenjski žiip-an Srećko Meh. ki je tudi predsed-
nik DruSrvii SalcŠkili likovnikov, predsednik Zveze kulturnih dru.<lev Šaleška dolina in od nedavnega dalje ludi predsednik nadzomegH sveta Javnega sklada RS za kulturne dejavnosli. Oh lom je poudaril vlogo sklada in zvc/c vskrhi za k"uliunn> ustvarjalnost. Izrazil jc zadovoljstvo, ker jc v zadnjih treh letih kar5ohCiUiov konialo likovno akadcmjjt>. »Upam, da bodo tu <xstali. da bodo našli dek) in ustvarjali. Če bomo znali poudžiriti pomen izohra^a-nja, potem bodo imeli d^MUj priložnosti za to.«
Med drugim je še povedal, da so vik> Rojile v Velenju pa^uredili za potrebe likovne gimnazije in de-javnttfit članov DruStva šale.^kih likovnikov, v Sončnem parku, ki ga urejajo, pa naj hi uredili razstavni prostor na prostem. Razstavo, odprla bo do konca januarja prihodnje leto, sta pripravila velenjska izpostava Javnega sklada RS Z-a kulturne dejavnosti in Muzej premogtwnišiva Sli'Jvcnije. Pri-loýjíostni kulturni program so izvedli pevci Rudarskega (Okteta.
tp
Zsto dober obisk na otvoritvi prve medobmočne razstave Je presenetif organizatorje, pa na-
jbrž tući katerega od razstavijalcev.
Glasbeno doživetje v Skandinaviji
Mlada velenjska orglavka v Oslu
V soboto, 3. decembra, je bil v okviru norveškega tekmovanja mindih glasbenikov v Oslu izveden k<»ncerc» na katerem Je igrala tudi orglavka Nina i>(alekar, dijakinja 4. letnika srednje i^las-bene ^>le HYana Koruna KoîelJ-skcita Velenje v rao^du mag. Eme Zapusck.
Mlada glasbenica jc vabilo prejela po njenem mpchu na 5. evropskem tekmovanju mladih or-glavcev v Ljubljani septembra letos, ko jecKVojiUi ireljo nagradtw mlajši starosini kategoriji. Na vi-
sciki šoli za glasbo v Oslu. k;<mor som jo spremlja la, sva s skupnimi močmi osvojili zapleteno elektro-nikt> lamkajšnih oi^l in pripravili v.se píítrebno za nastop. Na koncertu-so .se poleg Nine predstavili Še trinajstletna noiveška čelistka Frida Fre^lrikke Wa'rwâgen in brata dvojčka Humburger iz Nemčije v klavirskem duu. Mladi glasK'niki dovršeno izvedli zahteven program, ki so ga med drugim sestavljala dela Brucha. ('as-sada, MendelsJH^hna, Rave la, Ssve-clincka, Bacha in Langlaisa in
navdušili poslušalce. Glasbeno doživetje se je nadaljevalo tudi po koncertu na skupni večerji konccrianiov in udeležencev norveškega glasbenega tekmovanja, kjer so se imeli mladi umetniki (in nji))iwi ^reroljevalci) možnost bolje spoznali raed.seboj in izmenjali izkušnje. Različni jeziki tu niso bili ovira, saj je vse piwe7ova-la glasba, ki je univerzalni jezik in razumljiva vsakomur, pa naj bo iz Norveške, Nemčije ali Skiveni-
■ Barbara Sevšek
Ob 40. obletnici smrti pedagoga Gustava Šiliha
Kar malo i»1>rHbljen<» zveni mhc\, tla Je nasa mahi Slovenca velika uiradi ljudi, ki so s svojimi mislimi, dojtciki in znai^ein razširili meje r\jenc m<ýhni»slí. V ti^ množici velikih mož in žena ncbiteni imena usta» jiýo pri/nana in cenjcna, nekatera pa v nialenkostih vsakdana neupravičeno tonejo v pozabo. Ime Gustiiv S i liha. peda;»! »ga, pisatelja in neutrudnega v/goj i lelj a ne bi smelo biti med niimi.v^ju nevn>dni^ak'5ki dolini. ki ji Je s 2;voJima literarnima deloma postavil svojevrsten spomenik
GustaSilih seje rodil 31, julija lifti.'^vvclcnjukolsin gra^insikega oskrbnika Lovr;i.lzkus[Vii svialnih razlik in pomanjkanja jc v njem prebudilo željo po učiteljskem poklicu, da bi z osveščanjem in izobraževanjem pi")maga] svojemu narodu. 1912je diplomiral naučile-Ijlšču v Ljubljani Iz Št, Pavlu pri Preboldu, kjer jc dobil mcstoiičilelja.iía je prva-sveuwna vojna zanesla na so^o fronlo. Ranjen v roko sc jc zdravil na Češkem, naiopa kol oficir skupaj z Maisinwimi borci osvobajal Maribor, Po 1. svetrmii vojni je poučeval na realki v Mariboru. trgiw.«i:i k^i v Mariboru in C'elju. likra-li pa študiral pedagogiko, psihologijo in nemški jezik v/jgrcbu, kjer je 1. 1928 diplomiral. Svc^e znanje je izpiîpi>lnjcval naDijnajuinv^.«nevLL 1^28 je pcwlal profesor pedagogike na marit)oiskem učiteljišču. Na z;ičetku 2. svetovne vojne jc padel v Jierrusko ujetništvo, kasneje pa. ker se ni nuigel z družino preseliti
v okupirano Ljubljano, delal kol knjigarnar bli/.u Gradca. Po vojni se jc viiiil na učiteljišče kol prole-«>rpedagtigike,poupi^kojilvij. I953pa prevzel vtxle-nje Vzogjnc svetovalnice v Mariboru. Po hudi bolezni je umrl 27-decembra 1%1 v Mariboru.
Gustav Šilih je bil naitruden delavec, kije. kot je sam zapisal, vm: kar je dosegel, dosegel z veliko vložene energije in dela. Pi'jznan jebil koidi^leUcn in priljubljen pedagi^g. ki je svoje bogato znanje znal oplemenitili z ljudsko preprostostjo in iTjcinnim .v^cialnim čutom. Poveziwanje leorije spr<iksi> jc bil moto njegovega pedagoškega razmišljanja. Njegova temeljna prizadevanja so bila ves ča.^ usmeijena v izobraževanje učiteljev in ^laišev. da bi po&lali boljši vzgojitelji otrok- Izrednovclik pomen jcpripiswal zdravi družinski vzgoji, zalo je veliko časa in energije posvetil svetovanju slar^m -ludipvi uradni upi^kojjivi.S svojimi knjigami, člaiiki in pedagi'&kimi razpravami so<li med najpomembnejše slovenske pedagoge nt utemeljtleljc st>dobnedidaktikc.Sililia je velika ljubezen vezala na r^xlno Šideíikti dolino. Prav la ljubezen je vcijeino »zakrivila«, daje dogajanje mladinske pt^vesli Nekoč je bilojezcro in mladinskega romana Beli dvor postavil v nxlno dol ino-Pedagoška in literarna zapuščina Gustava Sililia ostaja kot bogata dediščina <ianašnjemu rodu bralcev, slar^v in v/gcrjiieljev,
■ Koiektfv OŠ Gustava Šiliha
MlADI DOPISNIKI POROČAJO
Zbirajo gradivo za glasilo
Zlan^ikimleiom jc naofinwni soli Mihe PiniarjaHv leda ponovno začel delovali novinarski klub. Izdali smo prvo Jievilko Šolskega glasila in piva izdaja je bila UkH najtežja, številko smo ustvarjali celo šolsko leto. Na koncu pa je celo kazalo, da jc bil ves trud zaman. Uredniški otlborse je potem odločil za iztlajo črnobe-lega tisia in ne barvnega- Priilobili smo si sponzorja, ki je poravnal račun/«« lisk, lakialna urednica jc pc^skrbe-la. daje delo polekalo urejeni» in po Uiketn vrstnem redu kol smo si ga z;imislili- Pri delu nas jc usmeijala in vi>dila mentorica Minka Bubik. Nabrali smo si veliko ii'ku,^cnj. zalo upam, da t>o letos naše g)ař?ilo. ki ga že pripravljamo, se bolj^e-
■ Mitja Hontič
Miklavževa nje v devetletki
VoS Šalekje na5c najmlajše ^^iskal Miklavž. Pri zajtrku sojih kuharice «preslraf>ilc« z ropoianjem po vratih jcdilnice. Učenci so se razveselili drobnih daril, ki jim jih je pustil MiklavŽ.Ta pa Uidi niptvabil na dve Miklavževi šibi, katerima so z veseljem p<^iskali meslo v učilnici, za okras, sevedii. Po obdarovjuijii scï nadaljevali svoje delov učilnici.
■ Literarni krožek - Nina in Marko, 4.b
Mladi pomagamo živalim v zatočišču
V	soboto, I, decembra, smo sc člani knížka »^TÍRl TAíXO- z osnovne Me Gustava Siliha udeležili ekskurzije v Zatoči.^če (Ayil) za brezdomne živali v Mariboru, ki je edini urejeni a/il vnaii državi.
V	I3-leinem delovanju je to zatočišče reiiilo 7481 živali (predvsem psov in mačk) in pt>ztlravilo ter vítií-
lovnaravno okolje 187 živali.
Eičkarjismozzajiitnanjcm poslušal i prc<lavanje predstavnika azila in si ogledali bivališče leh/ivali. ki so jih ljudje zavrgli ali pa jih ne morejo vzdihe val i. Vspi>mi-nunan'ibiî najbolj ostal spielKKlspsi,skaterimsnv) razveselili njih in sebe. Pred izletom smo na soli zbiri«! i hrano, ki sojo prostovoljno prinašali učenci.
(,)dUičilisinose.da b«'>nioše naprej zbirali hrano, saj se t wii v Velenju usianavlja podobno društvo, zavrženih živali pa je vedno več.
Vse prebivalce Velenja prosimo, da nam p^miagajti tako. da čimbolj skrbijo svoje hisnc živali, in da ptxî-pirajo ustanavljanje društva v našem mestu.
■ Za >'$TIRi TAČKE»: Suzana Koprive, Barba* ra Breznik. 7. a OŠ Gustava Šiiiha
MNENJA IN ODMEVI
Prologe ostanejo v mestni občini Velenje
Nerazumljiv nii je zahtevek župjuui pištanja a\ p<wlaiïca državnega zbora Milana Kopusarja o tem. da naj bi del Družmirja in del Preliig pripadal občini Soslanj.
Tri četrl stoletja sem preživela v Družmirju. moji nekdanji rojstni vasi. in potem v Šoštanju, ki setn ga pr^ni svi'^i volji zapustila, vendar.so mi številni dogodki ostali v spomina.
V kraljevini Jugoslaviji je bil moje oče ('»dbornik občine Šoštanj - okolica, ki jc bild sestavljena iz kraja Dru^mirje. Gaberke in Rav-ne. Spominjam se. da so takrat želeli nekaleri krajani vasi Prelome, da se njihova vas izloči iz fare Skale in priključi fari Dtužmirje. ker jim je bita cerkevtilizii. pa tu» di otroci Si) t>biskovali k)lo v Maštanju in ne v ŠkahJ). Iz tega pa bi bilo nič. ker je lemu naspT^"ílovala cerkev oziroma s^calski dekan. .Sama sem po vojni Sivlelovala v KLO Družmtrje, kije deloval na isti ravni kol občina ^šlanj - okolica.
Danes s« čudim neupravičenemu zahtevku občine SoStanj. V svetu občine jc direktor gecxictske upra-
ve Velenje, ki bi moral imeli v mezincu meje med občino Šoštanj in Velenje. le so morale ostali na isti rnvni. kot so bile pred zdnižitvijo le h dveh,
Ziimerim gospodu županu za zahtevek DEL DRUŽMIR.1A. ki v celoti mora pripadali občini
SoStanj-
_■ Štefka Vuga. Cetie
Delavci Gorenja imajo veliko srce
v Gorenju, v tej veliki družini, sem bil celih 27 let. Začelo se je leta ly6H, ko je bilo ležJco za službo in so ljudje odhajali tudi na tuje. Mnogi mladi smo lakrat začrtali pot Gorenja. Rodila sose številna ptiznanstva in prijateljstva, ki so živa še danc.s. čeprav seui zaradi bolezni doma že sedem let.
Prvič je usoda posegla vmes leta
1987. ko meje na službeni poti -bil sem s kombijem - zadel vlak. Vlekel me je 220 m, /.lomljena rebra, notranje krvavitve, počena ledvica, zlomljen n(xs - pa vendar živ. Kombiniramo voziloje bilo popolnoma imičeno. a jaz sem jo vseeno odnesel, kot po čudežu. Ta tragična nesreča mi jc najbrž še poslabšala že načeto zdravje. Potuhnjena sladkorna bolezen je li-
ho in spreino uničevala moje ožilje. Posledica lega je bila ampjia-ciju noge lela 95. Bolezen, kalcro spremljajo grozne bolečine, mi ni vzela dobre volje in upanja Zi« na-prej.
Invalidsko upokojen sem kljub tej tragični izgubi noge še kar do-bn> opravljal razna la;^a dela • posvetil sem sc kuhanju in izletom po Sloveniji. Sloveniji) zelo lAobro poznam in jo ie spoznavam & svojim prirejenim avtom. Pa še nekaj zelo dobro vem; da sem inîcl srečo delali v takšnem kolektivu v Vzdrževanju in Nabavi, kjer je resnično prijateljstvo in posluh za človeka Še kako velika.
Letos maja jc bolezen spel udarila. Bil sem še ob drugo nogo in invalidski voziček so sedaj moje noge. Zelo seiu bil presenečen in srečen, ko me v petek. 16. novembra. obiskali bivši sodelavci. Za <iobro voljo jc skrl>cl Frančck s svojo frajlonarico. Pesmi, šale in .spomini -SO kar krožili od u.si do ust. Ni me sram priznali: tudi .solze sreče so bile zraven.
Iskreno hi se rad zahvdil vsem, ki sti prispevali denarno pomoč: posameznikom in Sindikatu, da so sc na tako lep in human način spomnili name. Vse lo mi daje moč in voljo za v naprej, kar bom tudi zelo potreboval.
Posebej bi sc rad âe zahvalil
Čudovitim zdravnikom v ljubljanskem kliničnem cent ru, bolnišnicama Trnovo in TopolŠica. dr. Rusu in njegovi sesiri Bredi, kakor tudi patronažni sestri Andreji. _■ Jaka Veier
Prenova Trga bratov IHraviJakov v Šoštanju
Na la poseg so .se .Sošlanjčani pripravljali kar nekaj lel. Vsi smo živeli v pričakovanju, da bo poseg nekaj nevsakdanjega, kar bo .Šoštanju dalo nov videz svetlega in prijaznega mesta, ki bo sočasno kazal zgodovin.ski izgled in toplino nekdanjega mestnega objema. V takšnem pričakovan)u snio vsi nestrpno pričakovali začetek obnove I Zaradi večnega problema, ki je vedno in povs^id prisv^lcn, to je denar, .se je čas za prenovo, kar preveč i>dmikal- Toda kakor pravi star pregovor, kdor čaka dočaka.
Najprej so iybtdW najbt>lj.^ga ponudnika. VÁi izvajanje del. kakor 10 zahteva zakon. Nato pa horuk. kakor je ludi prav. Vendar sam začetek jc bil nevsakdanji in nerazumljiv. namesto, da bi z denarjem. kije bil na voljo, uredili eno najbolj nevarnih križišč v mcsui. To je križišče ccsle. ki edina povezuje industrijski del mesta z osta* hm svetom. V tcnî križišču w se žc
dogajale pn^melne nesreče. V zadnjem časa je bilo tega manj, kar je posledica stečaja tovarne usnja. Vendar loje le začasno mrtvilo. Tu se že pojavljajo novi industrijski obrali, ki so porok za ponovno oživitev mesta .Šoštanj. Industrija pa rabi sodobne cestne in železniške ptwezave za svoje nemoteno in uspešno tlekwanje.
Do sedaj so poizkusili z raznimi prijemi, od prometnih znakov za omejitev hitrosti, grbine na cestišču. policijske kontrole, vendar vse skupaj brez večjega uspeha. Grbine na cestišču so pozneje odstranili, ker je to molilo lam živeče stanovalce. Za tako prometno cesto prej omenjeni način ni sprejemljiv! Edini pravi način za ureditev tega prometnega vozla jc razsiritevvozlišča opremljenega s svetlobno signalizacijo. To je velik zalogaj tudi za občino, vendar nujen za vanu'i in hilro 4>dvijanjc prometa. V to kislo jabolko ni do sedaj upal zagrisli nihče. Tudi sedanje vodstvo se je tega problema izognilo. Križišče torej čaka na novo smelejše vodstvo.
Lotili sose prenove trga, torej bo jz mcsla nastal trg. Ib je staro mestno jedro in tako naj bi ludi ostalo. Vanj pa so postavili ^>grom-ne železne stebre, nanje priudili kup žarometm in še več raznih žic. tako vse skupaj sponîiiija na
raketni ščit. Ne bi ocenjeval arhitekture. ker sc na to ne spozjiaaî. Sem pa prepričan, da jcs tem mesto izgubilo svi%j zgodovinski vi-dez-
M Janez Urbane
Pogoreli, a v liiši v manj kot mesecu dni
Ponoči. 3. oktobra, je Rednako-vim iz Kavč v celoti pogorelo ostrešje in mansardno stanovanje. Pomoč je bila hitra in konkretna. Nova streha in dom sla zrasla s solidarnostjo mnogih v nekoliko manj kot mesecu dni-
Ko iščemo dobrega duha, ki je l»skrbcl za čudežno hilro in učinkovito ureditev našega doma. ga ne najdemo, kajti vseh. ki so pomagali je veliki^- Zahvala gre predvsem predsedniku KS Podkraj-Kavče Oliju Brglezu, vsem krajanom, prijateljem, sorodnikom in zmuicem ter ptnljcijem, ki jih je preveč, da bi jih lahko naštevali.
Ib kar je človeški solidarnosti uspelo storili za na.s. naj bo za zgled vselej, koje luunanost poklicana na pomoč.
Hvala vanî dobri ljudje, da bomo lahko novo leto pričakali v toplem dom il.
■ Rednakovi
13. decembra 2001 »"^CAS
TO IN ONO
13
HOROSKOP
OVEN 00 213. DO 21.4.
Jeseni ní vaš letní 2^elí si boste već scxica in topMe želeli si bosle veC časa preživeli na svežem ?aKu, Kje ob vodi 2al pa bo nekaj nasiednjiíi dní v V3§em deíovniku taVo nalrpanih 2opraviíi,dasi vsega tega šenebosiemogllprivoši^íti vvam željeni meri PoCasi se vam bo pretiravanje zdeioin poa^alo Znake izčrpanosti vzemite resno. Teio vas bo pravi čas opozorilo. kdaj bo potrebovalo počitek in več športnih akti^osti.
BIKODÍ2.4. DO 20.5.
Dolg čas vam vnasleďijih dneh k bo. saj si bostenasli delo, ki vas bo sicer fizično irčrpavaio. notranje pa bogatilo Zato se boste kljub rahli utrujenosti odlično počulili. Sobotni večef si boste še posebei dobro zapomnili, saj boste v njem spoznali človeka, ki bo vvašo prihodnost prinesel marsikaj zani* mivega Z neko staro zm&o boste pometíi, zato boste lažje zadihali. Zdravie -me na pohodu, pazite, kfe se zadržuiete^
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Zadnie čase se vse preveč ukv^iates preteklostio. Premfeva-te dogodke ki jih ne morete več spremenili, kef so zgodovina Tovams^ekakorpravničnekoristi Pbskusiteživsti za današnji dan. ob lem pa raje mislite na iutri Čeprav si želite, da bi se veitko stvari razletio dri^ače. kot so se, si morale priznati, da vam trenutno manM z^o malo. da bi se lat^ko pohvalili, da je vaše živ-ljenje srečno. Bližnjic do sreče namreč ni!
RAK OD 22.6. DO 22J.
2eleli si boste zelo veliko reči. zato boste pravzaprav zadovoljni kefse vam bodo nekatereuresničiležev prihodnjih dneh Ob tem pa^te, kaj boste obljublialil Česi boste na glavo vtem tednu nakopali preveč dela, bosts naenkrat nervozni, opravili pa ga neka} tednov ne boste. Ne utapljajte nemira v slaĐih razvadah ki vam krepko škoduieio
LEV OD 23.7. DO 23.8
Boli ko bo vsa deželaodeta v jesenske bar/e. boli boste čutili vsebi neverjetno csamljaiost ki si je ne boste ďialírazložiti Nikar se sedaj ne zaprite med šbri stene, sai se vam lahko me-lanhonično razpolož ^je vleče še lep čas. če ne boste sami kaj prifxavlietî storiti zaJo, cSa ga preâneîe S partnerjem še nekaj dni ne boste naáli skupnega jezika, zato ga pustite čim boljna miru. Ko bo čas. bo sam našel pol do vas.
DEVICA OD 24. 8. DO 23.9.
Čese boste še tako tnjdlli in kazali nasmejan obraz, bodo vsi. kivas dobro poznajo Izvijali da vas nëcaj skrbi Slabelo bo [Xedvsffln zdravfe, tako vsše kol nekoga od vaših bližnjih. Sedaj boste tudi vi ugotavljali, da noben denar in materialne dobrine ne morejo nadomestiti tedragocencďi Strah bo ver-jetno odveč, da se ga boste nebili, pa lene odlašajte z obiskom pri zdravniku.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23.10.
Mirne dneve, ki se bodo ačeli že kar vleči. izKaistite zase \(o boste ugotovili, da vamnaenkrat ostaja prosU čas. česar niste bili vajeni, razmislile čemu ga boste posvetili v prihodnje. Če boste dobro načrtovali, bo to koristno tako za vašo kariero kot finančni položaj, ki zadnje čase ni več roâiat. Ker pa bo v Iju-beaii vse lepo in boste končnospoznall. kdo vam pomeni največ, boste uspešno pomdali tudi s stvarmi ki vam še pred kratkim niso Šle od rok
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Zadnje čase sle (^cej turobni in tečni Malo ie že kriva |€sen vsega pa tudi ne rrwre biti Krivo vreme Ste že pomični, da se vam to zadnje čase dogaja pogc&teje kot v preteklosti in da se zatem morda skriva bojazen pred prihodnostio? Ne zatiskajte si oči pred pravimi čustvi in občutki, pustite jim, da pridejo na plan Ni vredno, da bi za nasmejanim obrazom še dolgo skrivali precej^jo osamljenost. sai boste sicer vsak cten bolj nemirni
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Vulkan, ki ie že netój dnj vihral v vas. se bo počasi uminl. Ugo-tcpvili boste, da posledicesploh ne bodo t^o hude, kotstespr-va mislili, spozr^li pa boste tudi, da vam ni treba nenehno z ná(om tekmovali In ko boste prenehali s svojim dosedanjim početjem, se boste vnekaj dneh počutili kot praojeni. F^lni bo^e new enegije in načrtov, n^omu pa boste pripravili lep s^er, ki zna biti začetek česa večjega
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Izivi, ki jim boste izpostavljeni v naslednjih dneh. bodo od vas zahtevali hitre reakcije in zelo veliko prilagajanja. Pri tem morate pazili davasneboizdal vaš včasih predolg jezik Najprej krepko premislite, potem preudarno povejte. Sicer si lahko v kratkem nakopljete na vratkup so\Tažnikov. ki vam bodo krepko zmešali štrene Na čustvenem področju vas v bližnji prihodnosti čakajo velike spremembe.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Zelja po spremembi že dolgo vrta vvas Želite si bolj živahne družbe, večl^al si boste želeli med ljudi, a se nekako ne boste znali otresti stanh navad Tudi odnos s parKierjem sb bo krepko ohladil, a tokrat ne le po vasi krrvdi \^eto bo vplivalo na vašo ustvarjalnost, ki bo v teh dneh neverjetno velika in raznolika. Zamikalo vas bo. da bi se spoprijeli s povsem novim področjem, ki ga bosle kmalu obvladali.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Bolj malo boste gowrili o sebi In svojih t^vah, čeprav bo vaša glava polna obremenjujočih misli Nič ne bo narobe, če boste spet našli svoj mir ob kakšni dobri knjigi, ali pa če boste poklicali kakšno priiateljico. ki jo že dolgo pogrešate in si želite poklepetati z njo. Kljub temu, da se počutite precej obremerieni je sreča še vedno na vaši strani
Praznični december. Čas, ko smo radi obdarovani in ko radi obdarujemo. Žal se ob tem mnogim prikrade večno vprašanje. Kaj izbrati? Kje dobiti darilo, ki bo drugačno, pika na i našim čustvom, iskrenim željam...?
Dovolite da vas povabimo v velenjski nakupovalni center, v Butik Grazla. Grazia je v Velenju prisotna že enajsto leto, zato to ime nikakor ni tuje tistim, ki cenijo lepoto, kvaliteto in izvirnost. Vse to se namreč v Graziji trudijo združiti v svoji ponudbi že vse od rosnih začetkov. In ni jih malo, ki jim zaupajo, pravzapravjihje vsako leto več. Predvsem zato, ker se zaradi dobre ponudbe strankev Butik Grazla rade vračajo!
V prazničnem decembru 2001 so v Butiku Grazia, specializiranem za prodajo moškega in ženskega spodnjega perila, spalnega programa, kopalk in številnih dodatkov, poskrbeli za res graciozno ponudbo.
Novost v njihovi ponudbi je program ženskega perila znamke Triumph. Njihove spalne srajce in ženske pižame so kvalitetne in izvirno lepe> kot nalašč za darilo sebi, če se radi razvajate, ali vam najdražjim predstavnicam nežnega spola, Posebnost v njihovi ponudbi so tudi nedrčki z zelo iskanimi C in D košaricami.
Vsi, ki ponudbo Grazie že poznajo, vedo, da bodo pri njih vedno našli bogato ponudbo moškega in ženskega spodnjega perila priznane znamke Schtesser. Ta zagotavlja kvaliteto in božajoč občutek ob nošenju. Ponudbo dopolnjuje kvalitetno perilo španskih proizvajalcev. Mnoge so znamke Selmark in Teleno že lepo sprejele, sploh slednja pa ženske navdušuje z vodnimi in zračnimi nedrčki, prijetnimi za nošenje, Pa ne le to prsi optično povečajo tudi za dve številki.
Še posebej bogata je v tem mesecu ponudba različnih modelov tangic. Imajo tudi tiste na tri ali štiri trakce na bokih, ki bodo absolutni modni hit v prihajajočem letu.
Če želite, da vam bo leto 2002 prineslo veliko sreče v ljubezni, ne pozabite na rdeče spodnje perilo. V Graziji so se potrudili in police zapolnili z več kot bogato, cenovno ugodno ponudbo rdečega ženskega in moškega perila. Zakaj? Legenda pravi, da morate vsaj košček rdečega perila nositi na silvestrsko noč, zjutraj, prvi dan v letu, pa ga morate odvreči- Dovolj bo le podvezicaalitangice, odločitev pa je vsekakor vaša. Važno je, da bo rdeča!
Odločitev, da darilo ob prazničnih božičnih in novoletnih dneh izberete prav v Butiku Grazia, bo dobra odločitev! Bogat darilni program vam zagotavlja lahko in lepo izbiro, poleg tega vam bodo vse izbrano okusno in izvirno aranžirali. Zaradi velikega povpraševanja so se namreč odločili, da aranžiranje ponovno umestijo v svojo bogato ponudbo!
Zalo bodite prepričani, da ni nikogar, ki v Graziji ne bi našel odgovora na vprašanje "Le kaj ji (ali mu) manjka?". Pri njih boste vedno dobrodošli.
VKLEKJE
Zgodbe Iz omare
v Kulturnlcl •••••• •••••••
Gost večera - dr* Hubert Pozornik
v lorek, 18. decemhra, pri* prav|J»Ji> v velenjski knji^^mi Kiilturnici) nov /anlmlv ilo^o-<tek. V lokralmli »Z^iKlhah iz omare« \w Milena Ž«vari uctsti* la (Ir. Hiihcrla Po/amik«).
Hubert Požarnik (1937) je psiholcrapovi, redni član Ncmi>ke akademije /a p.siho-analizo in gcssuijoci profesor na ra/nih evropskih miivcf7ah. Objavil je Številne strokovne in poljudno-strokovne članke ler več knjig s področja menialne-ga zdravja, družlKvstovja in varstva okt"»lja. Ena zadnjih njegovih knjigje Prihodnost napredka, zagouwo pa ne bo giworii le o njej. Vabljeni!
■ bi
Že 8. Družina -ključ sreče
Tokrot v nozorski iporlni dvorani
Prireditev s iHimenUlvim na* sloviim "firu/ina • kUuč sreče" Ixxli» v Na/^^rjiih kunec tedibi Yedli 7«o&mlč po vrsti. T« pttir-juj« dejshc», da seje privlačna predstavitev drii/inskih voksil-nih skupin xares prijeta« ol>e-nem pa Je pred leti prerasla okvira Zgornje Savinjske doline. Ibdi letos namreč pričakujejo družinske /^se(tl>e h Zgr»r-rye in Spodnje ter Šaleške doline in K<iroi^ke.
Vse doslej so bile prireditve v dvorani nazarskega delavskega doma. ki pa je bila za številne obiskwalee zares pretesna. Zato so .se odločili, du bodo izko-risiili lepe prostoreke ugodncxsii v novi nazarski Športni dvorani, nastopajoči pa ne K)do več strogo omejeni na minule in seicun-de. «ij bodo obiskovalci prireditev sprotócnospremljali oh mizah. Prircdiieljibtxiomozlrska ohrrnična izposiava republiškega sklada za kulturne dejavnosti, občina Nazarje ler tamkajšnje kulturno, (uristično in gasilsko druáivo, prireditev pa se bo to soboto začela ob 17,00.
m)p
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE SEBA, objavljene v tedniku Naš čas, 29. novembra 2001:
1.NAGRADA:	kombinezon: PAJER BORIS, Malgajeva 13,2380 Slovenj Gradec,
2.NAGRADA:	dežnik: PEČNIK VOJKO, Škale 50. 3320 Velenje,
3.NAGRADA:	kapa:
OBERČ ANA. Florjan 184,
3325 Šoštanji
Nagrade prejmete osebno v podjetju SEBA, Lava 9/a, Celje s predložitvijo osebne izkaznice aii pokličete na tel:03/425-70-10, Čestitamo!
14
TV SPORED
«»^AS 13. decembra 2001
ČETRTEK, 13. decembra
PETEK, 14. decembra
SOBOTA, 15. decembra
NEDEUA, 16. decembra
PONEDEUEK, 17. decembra
TOREK, 18. decembra
SREDA, 19. decembra
SLOVENIJA 1
08,00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Poúkltóukom 09.50 Zgodbe iz ško^ke 10.30 Avstralska kronika, 2 11.30 Obiskali smo..., 12/17 12.00 Razgledi slovenskih vrhov 12.30 4x4
13.00 Poročila, sport, vreme 13.10 Napovedniki, vremeni
panorama 13.30 Inter^^u 14.20 Uailo 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šporl, vreme 16.45 Priklici Džina iz zvona.
kratki igrani lilm 16.55 n.šola 17.45 Resnična resničnost 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi
22.30 Kultura
22.35 Šport
22.40 Vreme
22.50 /ne/znani oder
2$.20 Resnična resničnost
23.55 Dosežki
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 12.20 SP v biatlonu,
individualno (M) 14.30 TV prodaja 15.00 Videos potnice 15.35 Hladna vojna. 1/12 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Medpnjateňi.5/13 18.00 Joumeytothecenterof
the earth, 1/2 19.30 Videospotnwe 19.55 Evroliga V košarki:
Peristerí • Ur^on OQmpija 20.20 SP V rokometu
finale 22.40 Šoferia,3/18 23.30 Akcija!, 8/14 00.20 Posetwn pogled 02.05 Videospotnce
09.10 Drapon Ball. ris. ser^a 03.35 Hroščeborgi, mlad. s^ija 10.00 Vsiljivka, nad. 10,55 Črni biser, nad. 11.50 Prepovedana strast, nad 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo ja biti milijonar 14.05 2akon v Los Angelesu 15.00 TV pnxlaja. nan. 15.30 Oprah show 16.25 Prepovedana strast, nad. 17.20 Ômi biser. nad. 18.15 Vsiljivka. nad. 19.15 24 ur
20.00 Raztresena Alfy. nan. 20.55 Prijatelji, nan. 21.30 Seks v mestu. nan. 22.00 Zahodno knlo, nan. 22.50 Trije, nan. 23.40 M.A.S.H., nan. 00.10 24 ur, ponovitev
<53>
Umnmít
ar
B2
09.00 Odprta tema. ponovitev oddaje, Poti do uspeha 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Zakaj ukinjanje zdravniške
komisije v Velenju? 11.10 Videostrani 10.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Mladinski program-Brez
panike 18.55 Nai spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Košarka, posnetaktekme. Prokom TrefI Sopol : Pivovarna Laško 21.30 Beli Janino, zabavno-
gfasbena oddaja 22.45 Reg ior^lne novice 22.50 Naj s()ot dneva 22.55 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Prisluhnimo tišini 09.00 Oddaja za otroke 09.20 Fračji dol, 9/23 09.40 PrikličiDiinaizzvcffld.
kr^ki igrani film 09.55 11. šola 10.30 Resnična resničnost 11.05 Dosežki 11.25 Alpe-Donava-Jadran 11.55 Dr. Ouinnova. 15/29 13.00 Poročna, sport, vreme 13.45 Čari začimb, 7/20 14.15 Prviindnjpi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjih in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.^ Atnafriki. 4. oddaja 17.15 Iz popotne torbe 17.45 National geographic, 5/10 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.(B Vrtičkarji. tv nad. 20.35 Deteljica 20.45 Po^ub v Glasgowu, 22,00 Odmevi 23.30 Kutlura 22.50 Polnočni klub 00.00 National geographic, 5/1Q
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 SPvbiatk)nu.átaíeta(Ž) 12.05 SPva)psmuč.S(M) 15.25 Hokejski tumir
Siovenija:Norveška 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Med prijatelji. 6/13 18.00 Joumey to Ihe centre of
rhe earth, 2/2 19.30 Videospotnice 20.05 Nebesa, pekel in Nirvana, 1/3
21.00 B^šč in beda Kurtizán, 9/9
22.00 Kriki.,amer, lilm 23.45 Ljubimkanja in nogomet.
4/7
00.35 Iz siovenskih jaz klubov 01.35 Videospotnice
_ .TV
09.10	Dragon Ball, ris. serija
Û9.S5	Hroščeborgi. mlad. serija
10.00	Vsiljivka, nan.
10.55	čmi bfser, nan,
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	Lepo je biti milijonar
14. tO	Zakon v Los Angelesu
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah shov/
16.25	Prepovedana strast, nan.
17,20	Čmi biser, nan.
18.15	Vsiljivka. nan.
19.15	24 ur
20.00	Newtonovi fantje, amer, film
22.10	Privid zkrcina, nan.
23.00	Trije. nan.
23.50	M.A.S.H.,nan.
00.20	24 ur

kanali
2T
«e
09.00 Dobro jutro, intwmaívno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Na; spot dneva 10.10 Beli pianino, ponovitev 11.25 Košarka, posnetektekme. Prokom Treti Sopot Pivovarr\a Laško 12.55 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Regionalne novice 18.10 Športni blok 18.15 Miš Mai, kontaktna
oddaja za otroke 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Naj spot dneva 19.05 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Ogla» 20.00 Lokalni utrip Spodnje
Savinjske doline 20.40 Gremo v kino. oddaja za
ljubitelje filma 21.10 Ljudje Evrope: Privatizacija, cfôkumentama oddaja 8/20
21.20 Regionalne novice 21.25 Športni blok 21.30 Lepo je res na deželi-srečanje ljudskih pevcev in godcev na Bočni 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Na) spot dneva 23.10 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Zgodbe iz školjke 09.00 Gulimišek 09.25 Radovedni Taček Û9.40 Pod klobukom 10.25 Petite menteuse, franc.
lîlm 12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Mostovi 14,30 4x4
15,00 Pa imamo Afriko, amer, film
16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Grdi raček Tine, 2/26 17.10 Trnovo robidovje, 6/8 17.50 Návrtu 18.15 Ozare
18.20 Zvsehkoncevsveta,
5/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Lftrip
19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.05 Vrtičkarji. tv nad. 20.30 Balzac, 2/2 22.05 Obiskali smo..., 13/17 22.35 Poročila, šport, vreme 23.10 Oz, 1/8
00.00 Videnje odrešenja, 1/4 OD.SO Zvsehkortcevsveta,
5/13
SLOVENIJA 2
09.00 Videospotnce 09.35 Raymonda imajo vsi radi. 13. del
10.00 SP v biatlonu štafeta (M) 12.05 SPvalp.anuč. smuk{f^) 13.45 SPvalp.smua.SVSL(Ž) 15.25 Hokejski turnir
Slovenijafrancija sledi 6. krog lige prvakov v rokometu (M): Ademar Leon-Celje F^v. Laško 17.50 SP v rokometu: Bofzano
in Trento 20.20 SP v rokometu (Ž),
pol finalni tekmi 22.30 Sobotna noč 00.25 Videospotnice
07.50 TV prodaja 08.20 Slonček Benjamin, ris. serija
08.45 Princesa Sissi, ris. serija 09.10 Ora^on Bali, ris. serija 09.35 Hrosčeborgi, mlad senja 10.00 Jezdeci senc, ris. serija 10.30 Možjevčmem. ris. serija 11.00 Pasji policjsL nan. 11.30 Mladi Herkul, mlad. serija 12.00 Šolska košarkarska iiga 13.00 Preverjeno 13.45 TVdoberdan 14.40 Zakon v Los Angelesu, nan
15.40 Zoya, 1/2
17.10 Moja mala punčka, amer.
film 19.15 24 ur
20.00 lepo je biti milijonar 21.10 Gillian za 37. rojsini dan,
amer. fi[m 22.50 Časopis, amer, film 00.50 24 ur. ponovitev
inmtl
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav 09.50 Ori<ester slove rtske
voj^ 10.25 Med valovi 11.00 Afrika. 5/13 11.^ Ozare 11.30 Obzorjaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.25 Balzac. 2/2 15.00 fzvir(n)i 15.30 Lingo, tv Igrica 16.00 Čari začimb, 8/20 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik In praznik 17.45 S k^venski magazin 18.15 Razgledi slovenskih
vrhov. 4/4 1845 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zroalo tedna 19.30 TVdnevnik,šport,vreme 20.05 Mario 21.50 Pod preprogo 22.45 Poročila, šport, vreme 23.05 Zgodbe o knjigah 23.15 Howardov kot, ang. film 01.35 Razgledi sk)venskih vrhov. 4/4
SLOVENIJA 2
08.30 Videospotnice 09.20 SPvASSL(Ž),1.vožnja 10.05 SPvbiattonu.
zasledovalno (Ž) 11.05 SPvbatlonu.
zasledovalno (M) 11.55 SPvASSL{Ž),2.votnja 12.50 SPvASVSLlf^),2. vožnja
14.25 Drsanje, finale grand prix.
posnetek 16.55 Hokejski tu mir Slovenija :Latvlja 17.20 SP v rokometu (Ž), finale 19.30 Videospotnice 20.05 Hladfia vojna, 2/12 21.00 Homo turisticus 21.30 Končnica 22.30 Coriezova vrnitev 23.50 Videospotnice

441
aa
07.50 Tv prodaja 08.20 Slonček Benjamin, ris. serija
08.45	Princesa Sissi. ris. serija 09.10 Dragon BalL ris. serija 09.35 HroŠČeborg i. mlad. serija 10.00 Jezdecisenc, ris. serija 10.30 Možje v čmem, ris. serija 11.00 Pasji policist, nan. 11.30 Mladi Herkul, mlad. serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Popolno, amer, film 15.00 Otroški zdravnik, nan. 16.00 Goi^kí zdravnik, nan. 17.00 Blažen med ženami, nan. 17.30 MuppeUd na Manhattnu,
amer, film
19.15	24 ur
20.00 Lepo je bili milijonar 21,30 Športnascena
22.15	Nepozabno križarjenje,
nemški film 00.00 24 uf, ponovitev
Hmnmti 37 4G S2
09.00	Miš Maš. ponovitev	j 09.00	Miš maš, pon. oddaje
09.40	Vabimo k ogledu	\ 09.40	Novoletna voščila
09.45	Naj spot dneva	: 09.45	Iz pon. odd. Dobro jutro
09.50	Lokalni utrip Spodnje	1 10.35	1041. VTV magazin, pon.
	Savinjske doline	1 10.55	Športni torek, športna
10.25	Gremo v kino		informatrvna oddaja
11.05	Ljudje Evnjpe:	1 11.10	iz olimptjskih krogov
	Privatizacija.	i 11.15	Športni gost, pogovor.
	dokumer^tama oddaja		gostje' Atletski klub
	8/20		Kladivar Celje
10.25	Videostrani	[ 12.00	Iz sred. oddaje Dobro jutro
18.55	r^aj spot dneva	: 12.50	Oglasi/Vabimo k ogledu
19.00	Novoletna voščila	1 12.65	Novoletna voščila
19.05	Iz pro(^kcije ZLTV •	\ 12.^	Glasbena gostja: Natalija
	oddaja televizije Impulz		Kolšek
	Kamnik	1 13.^	Lokalni utrip Spodnje
19.35	Videostrani		Savinjske doline
19.50	Vabimokogledu/Ogla»	i 14.30	Iz pet. o<Idaje Dobro jutro
19.55	Novoletna voščila	i 15.20	Videostrani
20.00	1042. VTV magazin,	: 18.00	Novoletna voščila
	regionalni informativni	1 18.05	1042. VTV magazin, pon.
	program	1 18.35	20 let ansambla
20.30	Glasbena gostja: Natalija		Podkrajski fantje,
	Kolšek, kontaktna oddaja		posnetek 2. dela koncerta
21.30	Novoletna voščila	1 19.35	Zakaj ukinjanje zdravniške
21.35	20 let ansambla		komisije v Velenju''
	Podkrajski fantje.	1 20.35	Gremo v kino, oddaja za
	posnetek 2. dela koncerta		ljubitelje filma
22.45	Maj spot dneva	[ 21.K	Novoletna voščila
22.50	Videostrani	[ 21.10	Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Utrip 08.20 Zroalo tedna 08.40 4x4 09,10 Afnafr^,4.del 09.40 Iz popotne torbe 10.00 Dnevnik velikih mačk. 6/10
10.35 f^ational geographic. 5/10
11.30 Návrtu
11.55 Zvsehkoncevsveta,
5/13 12.25 livlr(n)i 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje m zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Ne/znani odw 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telebajski 17.05 Radovedni Taček 17.20 Moja encikkipedija živali 17.45 Dober večer 18.35 Žrebanje3x3plus6 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.05 Komisar Rex, 10/15 20.55 Gore in ljudje 22.00 Odmevi 22.50 Branja 22.55 Br^zreza 23Í5 Dobw večer
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
14.30	TVprodaja
15.00	Videospotnice
15.35	Nebesa,1/3
16.30	Rad imam Lucy
17.00	Medprijatejji,4/13
18.00	Tele f^, tv Maribor
18.30	Štafeta mladosti
19.30	Videospotnce
20.05	Parada plesa
20.30	Svetovni izzivi
21.00	Studiocity
22.00	Stoletje odkritij, 9/10
23.00	Brane Rončel izza odra
00 25	Videospotnice
09.10	Oragon Bali, ris. serija
09.35	Hroščeborki, mlad. serija
10.00	Vsiljivka. nad.
10.55	Čmi biser, nad.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	TVprodaja
13.10	Športnascena
14.05	Zakon v Los Angelesu
15.U0	TVprodaja
15.30	Oprah show
16.25	Prepovedana strast, nad.
17.20	čmi tHser, nad.
18.15	Vsiljivka, nad.
19.15	24 ur
20.00	TVdoberdan.nan.
20.55	Sedma nebesa, nan.
21.50	Urgenca, nan.
22.40	Tnje.nan.
23.30	r^.A,S.H.,nan.
00.00	24 ur, ponovitev
•cninMil
S7 40 «S
09.00 Dobro jutro, informativno
• r^edrilna oddaja 10.00 Novoletna voščila 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Naj spot dneva 10.15 1042. VTV magazin,
ponovitev 10.45 Glasbena gostja Nataiija
Kolšek 11.45 20 let ansambla Podkrajski fantje, posnetek 2. dela koncerta 13.00 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Novoletna voščila 18.10 Regicmalne novKe 18.15 Rokomet, posnetek tekme. Gorenje ; Pro energija 19.45 Videostrani 19.50 Vabimo k ogledu / Oglasi 19.55 Novoletna voščila 20.00 Košarka, posnetek tekme,
Krka ; Pivovarna laško 21.35 Regionalne novk^e 21.40 Novoletna voščila 21.45 Iz oddaje Dobro jutro 22.35 Vabimo k ogledu 22.40 Naj spot dneva 22.45 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 f^ostovi 09.00 Gulimišek, 8. oddaja 09.25 Radovedni Taček 09.35 Čarobni šoteki avtobus. 29/39
10.00 Moja enciklopedija živali 10.30 Dobervečer 11.30 Naokoli po Nemčiji 12.05 Komisar Rex, 10/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Obzorjaduha 14.15 Goreinljudje 15,05 Videnje odrešenja, 1/4 16.00 Pod pekrsko goroo.tv
Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zlatko zakladko 17.00 čarovnikova hiša, 2/12 17.45 Čtovek opica, 5/6 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Titani. 13/13 21.00 Pogovor s slovenskimi
škofi 22.00 Odmevi 22.50 Mein grosser freund,
nemška drama 00.10 čtovek opica. 5/6
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TVprodaja 10.30 Vremenska panorama 14.00 TVprodaja 14.30 Videospotnice 15.05 Svetovni izzivi 15.35 Studiocrtv 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17.00 Med prijatelji, 5/13 17.55 Petrovipnjatelji, ang. film 19.30 Videospotnice 20.05 Novoletno praznovanje z
Avseniki 21.00 2birak:i perja, jugosk)v. film
22.20 Alica.dokum. film 22.45 Delirium credens, slov.
kratki film 23.15 Čudovito življenje, japon, film
01.20 Videospotnice
09.10	DragonBalI, ris. serija
09.35	Hrosčeborgi. mlad. serija
10.00	Vsiljivka, nad.
10.55	čmibiser,nad.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	TVprodaja
13.10	TVdoberdan,nan,
14.05	Zakon v Los Angelesu
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah show
16.25	Prepovedanastrast.nad.
17.20	Čmibiser.nad.
18.15	Vsiljivka, nad
19.15	24 ur
20.00	Preverjeno
20.45	Razbita družina, amer, film
22.30	Trije, nan.
23.30	M.A.S.H., nan.
00.00	24 ur, ponovitev
kAfflAlI
87
«a
09.00 Košarka, posnetektekme.
Krka: Pivovarna Laško 10.35 Novoletna voščila 10.40 Vabimo k ogledu 10.45 Naj spot drreva 10.50 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 f^ovdetna voščila 18.10 Rokomet, posnetek tekme. Gorenje : Pro energija 19.40 Najspotdneva 19.45 Videostrani 19.50 Vabimo k ogledu/Oglasi 19.55 Novoletna voščila 20.00 1043. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Novoletna voščila 10.25 Športni torek, špoilna
informatika oddaja 20.45 Iz olimpijskih krogov 20.50 Športni gost, pogovor 21.25 Novoletna voščila 21.30 Vivaturistica 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Čudežna kovina, dokumentarni film 22.35 t^aj spot dneva 22.40 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Dober dan. Koroška 09.00 Trojčíce, 10/13 09.25 Grdi raček Tine. 2/26 09.50 Zratko Zakladko 10.05 Čarovnikova hiša, 2/12 10.35 Lingo, tv igrica 11.00 Človek opica. 5/6 12.00 Titani. 13/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.35 f^ala lažnivka, franc, film 15.10 Pogovor s slovenskimi
škofi 16.00 f^ostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 filale sive ceik;e. kviz 17.45 AvstraEska kronika, 7/12 18.45 Risanka
19.30 TVdnevnik, šport,vreme 20.05 Sedmi pečat: Mali glas 21.35 Polni!!! 22.00 Odmevi
22.55 Korx^ert za violončelo in
orkester v H-molu 00.25 Avstralska kronika. 7/12
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TVprodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TVprodaja 15.00 Videospotnce 15.35 Homo turisticus 16.05 Pripravl}eni. oddaja o
slov. vojski 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17.00 f^edprijatel)i.6/13 17.55 fvlillion like us. brit. čb film
19.30 Videospotnice 20.00 Evroliga v košarki, Krka Telekom:Real (M), prenos 22.20 Umori. 36/45 23.00 Videospotnce
> _ T
09.10	Dragon Bali, ris. serija
09.35	HnDšćeborgi, mlad. serija
10.00	VsDjivka, nan.
10.55	Črni biser, nad.
t1.50	Prepovedana strast, nad.
1240	TVprodaja
13.10	Převíjeno
14.05	Zakon v Los Angelesu, nan.
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah show
16.25	Prepovedana strast, nad.
17.20	Črni biser. nan.
18.15	Vsiljivka. nan.
19.15	24 ur
20.00	83 urdo zore,amer, film
21.45	Newyorška policja, nan.
22.40	Tnje.nan.
23.30	fvl.A.8.H., rran.
00.00	24 ur, ponovitev
<53>
Hmnmti ftT 40 SS
09.00 Dobro jutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Novoletna voščila 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 f^aj spotdneva 10.15 1043. VTV magazin, regionalni informativni program 10.35 Športni torek, športna
intomiatívna oddaja 10.55 Iz olimpijskih krogov 11.00 Športni gosi, pogovor 11.45 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Novoletna voščila 18.10 Regionalne novKe 18.15 Mladinski program • Čas
za nas 18.55 Najspotdneva 19.00 Videostrani 19.50 Vabimo k ogledu / Oglasi 19.55 Novoletna voščila 20.00 Župan z vami, kontaktna oddaja, gost: Miran Kus. župan občine Muta 21.00 Avtomobilsko zrcalo, 5,
oddaja 21.25 Novoletna voščila 21.30 Odprta tema. kontaktna oddaja • Schengenska meja
22.30 Regionalne novice 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Najspotdneva 23.35 Videostrani
13. decembra 2001 «"^ÉAS
MODROmiLA KRONIKA
15
Svet za preventivo In vzgojo med šestletniki
čarodej in kocke za varno pot
VE(.EN.IE - Skrb /a varnost v promelu s« /ačn« že pri naj-mlujsih in tudi /a to področje velja tisti stari rek, ki pravi, kar se Janezek nauči, lo Janez 7.na. Svet /a preventivo in v/;go-j« v cestnem predmetu Republike Slovenije je v sodelovi^nju 7. Renauitom pripravil nov komplet m prometno vx{>ojo m predšolske otroke. V kompletu so poharvankc / najra/« lićnej^imi vsebinami, kijih min rajo po/nati otroci in kocke, ki kanejo Sest pomembnih situacij v prt>metu.
»V vricih in prvih razredih dc-veilcike - v Velenju je 10 Salck - bo polekala akcija, ki jo jc pripravil občinski svcl skupaj z republiškim sveiom in pokroviteljem Rcnauli(^m, kjer lx\jo oiro-ci na zanimiv in vabljiv način, s pomi>čjo luikarjcv in čarodejev, uirjcvali pojme in spoznavali promcina pravila, ťa bodo otroci v resnični promel ni siluaciji, ki ga nadgradnja igre in učenja, lahko s pridom uporabili,« je povedal Peter Kosi, ki pokriva
delo velenjskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestncm prometu, srečali pa smo ga v vrlcu Najdihojca, kamor je v četriek prišel pravi »prometni« čarodej.
Ro/alija Kovač, pomočnica v<xlje enote Najdihojca je do-
Dvb hudo ranjena pri Mozirju
Kdo je vozil?
v torek 4. decembra, ob 20.15, seje na ref>ionalni c^ti pri naselju Juvanje /godila prometna nesreča, v kateri sta se huje pi»šk<K]ovali dve osebi.
Iz smeri Ljubncga proti M<wirju sla so 7. osebnim aviom peljala 4l-lelni Vclcnjčan S. S. in 35-leini domačin T. R V levem, nepreglednem ovinku jc voznik izgubil oblast nad vozi-loin. Ib jc zaneslo v obcestni smernik in koviasko odbojno ograjo, za lem pa v prometni znak in kozolec, nakar je vozilo obrnilo na streho, voznik in sopotnik pa sta se v nesreči hudo poškodovala.
Kdo izmed njiju jev času nesreče v^y/il avlo, takoj po nesreči ni bilo jasno.
Znesel se je nad avtomobili
Vsoboto,8. decembra, med 21. in 23. urojc neznanec priSeI na parkirni prostor Koroške ce.ste v Šoštanju in se znesel nad osmimi tam parkiranimi osebnimi avtomobili. Na njih je povzročil za okoli lOO.OnOtolarjev Škode.
Vse pride prav
v noči na torek. 4. dcccmbra, je nekdo o)i avtocesti med GraWlja-mi in Lt'jčico ob Savinji ixltujil preko 200 aluminijastih stebričkov zasilne ograje, visokih 160 cm, vrednih okoli 600,000 tolarjev.
Z vrtičkarskcga naselja Kunia kinte pa je ncznancc po vlomu v hiiUai lasi X 1). odne-scl motorno žago. Vix:dnajc vsaj30.00f) tolarjev. Med 5. in 7. decembrom jeneznanec v lem naselju »obiskal« brunarico last A. S. Odnesel je elckiričnc škarje, skobeljnik, vrial-ni slroj. ribiško torbo in sliri ribiške palice. O.ikodoval gaje /avsaj 150.000 tolarjev.
Iz hiš zlatnino, Iz stanovanj denar
Med 2. in 7. deccmbrom jc ne/nancc Na pečeh na območju Mozirja vlomil v nenaseljeno hiSo last I). K. in odne.se I radiokasctofon. Lastnica je oškodovana za okoli 20.000 tolarjev. V peiek, 7. decembra, pa se je neznanec lotil kar treh stanovanj-
Na šošianjski Koroški zadel peško In odpeljal
Poškodovano našli mimoidoči
v petek 7, decembra, ob 17.35 seje na Koroški cesti v naselju	pn»nietna nesreča, v kateri .seje hudo telesno poškodovala 79«letn<i .1.1). Í2! Šoštar\ja»
41-letni O. R iz TopolŠice je vozil osebni avtomobil po Koroški cesti - iz smeri cesie Matija O ubca proti Zfivodnji • v naselju Ša^tanj. Koje pripeljal v desni nepregledni ovinek, je pred seht")j dohitel peško, 79-leino,I. D. Ta je hodila ob desne m robu vozišča v smeri naselja Zavodnje. S prednjim desnim delom vozila jo je zbil izven voziš<ia tako, da je hudo telesno poškodovana obležala v obcestnem jarku, kjer so jo kasneje našli mimoidoči. Vt)Znikje lakoj ponesreči nadaljevalv<yžnjo. Policisti so ga naslednjega dne ob 1.10 izsledili na domu.
dala, da se prometna \7goja prepleta skozi vsa področja »kurikula«, novega vsebinskega nacionalnega programa, ki ga vrtci izvajajo ze tretje leto. »Prometna vzgoja se vključuje v vsa področja - družbe, narave, mate-
Navdušenje v Ndjdihojci
matike Jezika, gibanja in umet-nasti. Vsaka predstava je dobrodošla, še posebej, če nam jo poklonijo tako kol so to in je staršem ni treba posebej plačali.«
■ Miiena Krstíč - Pianinc
Če ste videli, pokličite 113
Ranjen otrol(, voznik odpeijai
v pimedeljek, 10. decembra, ol) 6.50, seje v ulici Hen>Ja Staneta v Žalcu /godihi pnmietna nesreča, v k;tteri seje poškodovala H-letna deklica, vo/nik osebnega avtomobila, ki jede-k]jco /bil po cestišču, pa Je o(ipe(|al naprej.
8-letna S. B. iz Žalca je naprehtxiu za pešce prečkala vozišče iz smeri Bevkove proti žalski asncwni Šoli. V iLstem je iz Savinjske ce.ste pripeljal ne/nani voznik osebnega avtomobila, svetlo zelene ktmnskc barve, ki jo je s prednjim delom vozila zbil po cestišču, Otroku je na kraju nudil pomoč neznan moški, naknadno pa je iskala pomoč v zdravstvenem domu, kjer je biki ugotovljcno,daje v nesreči ulrpela lažjo telesno poškodbo.
Vse, ki bi kakorkoli lahko pomagali pojasnili okoliSčine le pro-mcine nesreče, policisti prosijo, da jih pokličejo na številko 113.
skih hiš na območju Velenja. Med 8. in 19.25 se jc lotil hiše S. Z. na Suboli.Ški. Iz hiše je odnesel za 300.000 tolarjev zlatnine. Med 17. in 18.45 je bilo na Stanetcvi vlomljeno vhišoC.O., neznanec je odîel z zJatnino, vredno 500.000 lolarjev. Med 18. in 20.30 pa je vlomil v hišo J. H. na Efenkovi. Storilec je prclskal prosiore, odnesel pa ni ničesar.
V ponedeljek, iO. dcccmbra, jc ncznanec na Kersnikovi v Velenju vlomil stanovanje in na Škodo lastnikov T. In M. H. odnesel za skoraj 340.000 lolarjev banktwcev v tuji valuti.
Zagorelo na Turnu
Vponedcljck, 10, dcccmbra, okoli 18.45,jczagorclovsianovanj-skih prostorih gritščine 'lum v Hrasiovcu. Ogenj, ki je uničil del stanovanja in inventarja last S. B., so pogasili gasilci. Po prvih occnah znaša materialna škoda okoli 1.000.000 tolarjev, prci.skovalci pa vzrok požara Še ugolavljajo.
Velenjčan »fotokopiral« v Celju
21-ictm Velenjčan .]. jc v ponedeljek. 10. deccmbra, okoli 23.20, na Jurčičevi ulici v Celju vlomil v foiokopimico lasi B. K. Njegovo početje jc opazil občan, kije o icm olwcstil ccljskc polici.sic. Ti so Vcicnjčana prijeli na kraju.
Vlomilci so hudi kadilci
Če bi «idili po lem, kaj najpogosteje odnašajo vlomilci s svojih vlomilskih pohodov, potem so med njimi gotovo strastni kadilci.
Zavodenjski lovci so vzačelku prejšnjega tedna, po vlomu vnjilio-vo koćo, ostali brez 40 zavojčkov cigaret, lOsteklcnic piva in 5 lilrcw vina. Vlomilec si jc nabral za kakšnih 20.000 lolarjev tega blag«i.
Ncznanec, ki je v četrtek, fi. decembra, malo po polnoči v Zalogu vlomil v gostinski lokal jame Pekel je tudi odnesel cigarete, pijačo, celo manji>o blagajno in leleťon in turistično društvo oškodoval za 20.n0n tolarjev.
Vlom v izložbo
V noči na petek, 7. decembra, je ncznanec vlomil v izložbo Ere na Šaleški cesli v Velenju. Odnesel je DVD player, vreden 49.9^1 lolarjev.
Isto n^)Č je iz garderobne omarice v •u izginil GSM znamke nokia. L<Lstiiik, V(J. je oškodovan za okoli 35.000 tolarjev.
Šoštanj spet v akciji
Stran s starimi avtomobili!
ŠOŠTANJ — Človek si preprosto ne more predstavljati« koliko odsluženih, starih« neuporabnih, zarjavelih, ra/bitjh .M avtomobilov Je videli v naravi, lam, Kjer nimajo kaj iskati. V olKinl Š<»štanJ so se letos že druKič <idločili, da Jih «»dstra-nijo. V prvi akcyi« spomladi, so na iKipad spravili 120 avto* miibiiav, v drugi, ki Je potekala prejšnji teden pa HO, sku* psij torej - samo letos - 200Î
Spomladanska akcija je lekla na siroškc občine, jesensko -zimska pana račun ministrstva za okolje in prostor. Občina Šoslanj se je namreč prijavila na razpis in zdaj naposled priSla na vrsto. Dela izvaja podjetje Volf iz Skakavcev v Prckmurju.
»ri.sti, ki st") imeli stare avt<imobile na svoji zemlji so lahko srečni, da st> se jih zdaj znebili,« pravi Andrej Vovk, ki koordinira akcijo.
Bodo pa odslej v občini Šoj^tanj, kol pravijo,do tovrstnih kršiteljev bolj strogi. Tiste, ki bodo pacali stare avtomobile pač lam, kjer bodo obstali, bodo poiskati in jih skladno z odlokom (udi kaznovali.
■ mkfi
Policisti bodo:
Jutri, 14. decembra, piipoldne in /večer 1er v soboto, 15. de* cembra, pijnoči, poz(»mi zlasti na psihoil/.ićno stanje vo/nU kov (beri: alkoht>l!), na t<» »temo« pripnivljajo p<»sebne preventivne akcije,
Do tisiih, ki radi vozij<3 hitreje kol dovoljujejo prepisi, pa bodo pozorni v ponedeljek, 17. decembra, dopoldne in v sredo, 19. dcccmbra, popoldne.
TRGOV/NA KOŠARICA
i\frn<}i'<f 17a (/?ri Veliki PireSici)
Tele/on/fdx; 02! 572 80 80
POSEBNA PONUDBA
PREDPRAZNIČNI DNEVI SO ČAS ZELO UGODNIH NAKUPOV V KOŠARICI!
OLJE ZVEZDA zab. 12/11 samo199,90
OREHOVA JEDERCA1KG	949.00
SLADKOR 10AKG	159.90 MOKASaATSOO
25kgvreča=1kg	85,00
KAVA BAR 1006	144,90
VEGETA 1K6	899,90
SUSlLO STOJEČE ZA PERIL01.499,00 UMETNO GNOJILO NPK15-15-15 UMETUO GNOJILO KAN samo
K0L0F0NIJA1KG
JEĆJN KORUZA 1KG
2.480,00
1.990,00 349,90 32,90
W še UGODNOST: GNOJILO VAM BR^PUČNO fRlPSUEMO NA DOM. 2A70 POWÔÏÏË 5-728-080 IN NABOČfTS ŽBUENO. CiNB VEUAJO DO RAZPRODAJE ZALOG.
^KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE!
FoRi FaShion
FORI TinKO d.o.o.
^ A Prešernova c. lA Velenje
FP15%
NOVOLETNI POPUST
HERML^m
'NEOPAZNI STRELOVODI - CEUE PROV/A'ODNM, PROD.AJÁ, MONTÁŽE. MERH'iT.. SiTiTOV.ANJE
7.a nvdnloltn ías lapfislmm
*	proáajnika^fiklQďúiiúka m prodajo siřelo vodnega pmgrama. Pogoj: V stopnja izobrazbe elekim ali strojne smeri- Od kandiJaia pričakujemo komciciainn in računalniško znanje, nalaoinosi in smi.sel za red:
•	khktmiivilalaterja % konCano IV. ali V stopnjo clckiro smeri za i^ajanje in vodenje montait, na icrcnu. Pogoj: uslxezoa praksa oziioma najmanj 5 let dek>vnih izkušenj: Picdnopt pri \yh]r\ bodo imeli kdnJidali i/ Celja oziroma blířnjc okoliec.
Vsi kandid;iii naj pi^uie vbgi; «^dokarili pošljejo do	nu
EliTtiii Rauivr in ostali d.n.o.. Trn<»vclj!>ka 2.3lKK> Culjc.
Liga Si. Mobil
••éé«»éa»a«»éaaéaééé*éa»
Trgovci držali obljubo, rudarji ne
Nofîofneiasi v ligi Si. Mohîho vsuhoro po oscm-niijsfih jesenskih odigrtili ie dntgi pomlfKlanski Arrjj^, pn'cnsivo pti bodo niiMjmili že 24. febriiar-jii. S^ihf uni krûg je prinťsSei nekajprc^uečcnj, ki so vsaj delno .\prememla riizmerja na vrhu in dnu le-sr\'i(e.
Vodilno Primorjejegusiifv inw/sko liro. gos^epa so se Ajdovcem vsaj dc/no oddolžili za nepntviCcn poraz v Šmannem oh Paki in jim zafirenifi zim-ski odmor. Sman^ini so držati ohljnfyo, da st: bodo ir-ndi neponíženi, kur se je z izidom I : ! tudi zgotU-lo. Primorje ima .sedaj 40 točk in ^liri prednosti prfd drttfsim Koprom, kije 2 nepriàikovanim porazom na Previiljah 20:2 zamudil priliko, da hi Ájdovcťm približal samo na loCko. V ï.jiul-skem vriii30sezma^cz2:OvcseUlidržavniprvO' ki. čcfmiv so f^raki Pnhlikuma lep^i nt)g(/mei, vendar imieini.š'ki \iis nogomeni zucnkrai .^e ne Me-je. Olimpija je doma z J : i) premagala Miin) in.se po loi^kah (35) izenai^Ha z MarifxtrCani, Pet toCk
manj od Mariborčanov in Ljubljančanov imajo .^marCani rui peiem mesiii, torej Nn i^eslem in siuhnem mesaisia I^ihlikum (29} in Mi art (28)j velenjski Rudar pa je.127 točkami na osmem mestu. Velenjčani z zeh sfaho i^ro in porazom z 0:2 na s\ ojem iffi.sčtt z Novo^fričani niso izpolnili obljube, da bodo zanesljivo zmagali in se ob ugodnem razpleut na nekaterih drugih i^iSčih uvrstili i' prvo l)ohvico ksivice, kar pomladi prinaf;a u^fdnej.^i razpored. Izidi so bili za rudarje ugodni, zal pa sami nis<} izpolnili prvega jyogoja. Novoi^oričani sedaj mi devetem me.stu za VelenjČanizao.^Uijajo leza iri točke (24). Osem točk zn njimi so na desetem mestu Prevaljčiini. prav tako /6 točk imajo enajsti Kranjčani, kisi) v.ujholo moniliprîzniuizjnagfj neposrednim tekmecem v [}omšalalt (J : 0}. Domžalčani so .m er fie vedno zadnji i 12). vendar jim druga zmaga v prvensmt in prva na domačem i^.^čfi zûgiHavlja manj.^i ziwsianck zzi tekmeci in da-je upanje na ÍJoljSo pomlad.	■
NK Era Šmartno
Najbolj neugodni gostje
Nogometaši Am.ir.ske Erc so [M>lnili iiHpovedi.da v Ajclovfi^ini ni' hodo t/i;ul>ili. luniH fn) ncml-loccno 1 ; 1 in inoMt piXnlíli. ùa fn> niijbolj neugodna vkipH na go-Kfovanjili. suj su na tej Icsfvici pr> vi v ligi. nn tujili i^rišcili so namreč i>(i skujini» osvojili kar 19 toCk, od skupno scximili /juhk pa S4».|lh kiir piit (losctJ) v j^o.steli. So ludi dalcć mi prvem meslu |>o nii>dločcnili i/idj)i. ssij so Jih nabrali kiir devol, {/jil) ud loga kar pel na domaćem i^rí^u.
Ra/mcrc za ígK) v AjdcJvSCíni Stabile občasnoncmo^c.siij.so
sunki burjtí presedali ludi UKJ ki-lon^etrov na uro, laksnih pc^gojcv vajeni ^oslilcljl pu lokrat niso vnovCili z zmago. ŠmarCunl sc v glavnem branili, domaćini pa so zapravljali prilike cnt» za drugo.
Stane Bevc, trener;
"Vsckaki^T ni^movajcni burje. zalo so Jias domaćini stisnili na naš<^ poloviu^. lakiiCn^) zck^ d(^hrc> smo igrali v drugem pditJasu in so na koncu upravičeno veselili u>Cke."
kot igralci Qre na nekaterih domaćih lekraalK Vendar je bila uv kral .sreća vendarle na njih wi sirani.
V drugem p^ilćasu so bile vremenske razmere vsaj mak> b<ilji>e. Domačini so Se bolj napadali, gtwtje pa so jili dobrt> zaustavljali. Vseeno .so domači v 73. minuli pi>vcdli. vendar sc votLslva nisc» veselili dolg(>.sajsoŠmarCajiile iri minufe kitsneje z zadelki^m Aliba-bića izenačili, Izid 1:1 se do konca srečanja klju(> naporom igral-ccv obeii ma^lev ni spremenil.
Mjg
NK Rudar
« • • a • •
''Hvala bogUj da je konec!
99
Pred tekmo 20. krtiga proti HI'l' <>oricl so v ialN)ru vvleiij.skcga pr> voliuavi {i^lnsmi njpi»ved<ivali Tma-gi», ki l)i jim lib ii{«odnem ra/j>lv-lu na nek^iterih druuih i^sri^ih prinesla uvrsliti^v v pm» polovico lesivicc in s tem ugodnejši razpored v nada^evanju pr>vns(va.
^.al lega prvega pogoja niso izpolnili, izidi t*»ialih tekem pa so jim bili v prid. Kakt>rkoliŽe.Novo-goriOani so ob jezeru zmagali z 2:0, rudarji pa b^.^do prczimib na osmem mestu. Zimski odmor ne bo dolg. saj bodo priprave na drugi del zaC^eli okrog 10. januarja, prvo pomladansko lekmo pa bodo iKligrali Ýtí 24, februarja» ko bo Rudar gastoval v .Sob^Hi pri Muri.
'R> je bila najslabSa predstava
Rudarja v tej se>T>ni in tudi najslabši obisk- Nekaj kot 200 gledalcev soje zbralo na tribuni,svoje nezadc woljsivx) nad slalx> igro je večina sobotnih obiskwaleev izrazila zodhodi^m s tribune že veliko pred zadnjim sodnikovim žvižgom. Domači so si priigrali le dve pravi prilofciiisti za zjîdetek. gtxsije pa so imeli priložnosti na pretek in so kot za ^tavo uhajali skozi luknjavo Rudaijevo obrambno vrsto.
Kako je la igrala je z naslednjimi besedami na najlcpj^l način pojasnil irenerVoJislavSImeunovié. koje ixenil igro nekdiinjega Rudarjevega igralca Krnela Ek-mečiča; "K4>( igralca j^a zvlo cenim. Čcpniv nepri])ravljenju bil
danes Ronaldoza naikiolinimhne i|<ralce. kar je zanje prava sninti»* ta in mondi bi se /omisliti nad lem."
Vojisla\' Simeunovič,: "Pov.sem zaslužena /maga i^ostov, ki si» nas nad(|:rali v vseh prvinah no}*o-metne if^re. Od pne do zjidnje minute je celotna ekipa X mano vred igrala i/redm» sIhIh», daleč naj-slab.^ v tej sezoni. Hvala bogu. da je lelošnje^a tekmovanja konec. Opozarjal sem igralce, da Je Curicu v odlični ťormi. pa (e^a iu-ralci niso doumeli. Zelo nam je manjkal Uivrič. kije bil zadnji čas v odlični Tormi. brez nje;>a pa v konici napada nismo naredili prav ničesar."
■ vos
RK Gorenje
Korak do nafboliše osmerice
Rokometa M veletyskí^i <»ore-nja sti v prvi lekmi osmine finala pokala evrop.skih pokalnih zmagovalcev ^osto\'ali v osred« nji RusUi, Kjer m se v mestu Vo. ronc/ srečali z domačim moSIvom Enerj^la, ki je v močnem ru.^kem prvenstvu os>'o« jila drugo mesto. Na.sproinikov niso poznali, zato s(» pred tekmo napove<lovHli srčno ^ro. s katero bi čim dražje prodali svojo ko//i.
To jim je rudi aspcU>. saj s<.> ruski rokometaši zmagali s 30: 2iS, zaostanek štirih zoidetkw pa je gotovo dobro izhc^diSče le pred .sobotno povratno lekmc^ v velenjski Rdeči dvorani. Veliki» obeta ludi izvrstna igra. Kar bi igralcem (Jorenja lahki"» zad^wtovalo za n:ipred(wanjc v Četrifinalc, torej med osem najboljših evrcjp-skili m^^tevv tem lekmtwanju.
Po>TaIiin tekma l>o v soboto v Rdeč) dvorani s pri čet ko m ob 18.00.
Igralci Ck>renja st^ v prcp^jlni dvt>ran i odlično zaCvIi. Uîdili z 2:0, K : 6 in ! 1:vendar sti dv mači pa zaslug izjemnega stTvl-ca Raztvtirceva izvedli prei^brat in dobili ptílčass 13 :12- Prav po zaslugi tega napadalca, ki je skupno I kar 13 gi'jlov.so Rusi Iri minule pred koncem pi'vedli za btiri zadetke, takšna pa je bila razJikatudi na koncu.
Vsi igralci C Jedrenja so igrali odlično. s 6 zadetki sla bila najbolj učinkovita Kavti^ in Sovič, s kar 20 obrambami pa je bil izvrsten vrata Doubonussov.
Min» h)žun, trener : "D<t9lojno smo zastopali na.íc mesto in slovenski rokomet. Ekipa iz Voro-ncžaimazclovi«>kc igralcvsp)-udarjenimi telesmmtsp^'ibmxit-mi, mi pa smo jim oc^ovorili s tehničnim zna njem in impr^wiza-
8o$tjdn Kdvas (v zraku) Je
cijo. Izid je gotovo ugoden, lahko pil bi bil še bolj. saj smo pri vodstvu Rasov za dva zadetka dvakrat zapored iz^bili žog(^ v napadu in bili seveda kaznovani.
/a ptwralno tekmo se bomo seveda dobro pripravili, saj smo sp;>znaii n,iihwi> igrix Pred domačim občinstvom bomo morali vsekiikor bolje in ostreje zaigrali v obrambi, če pa bomo ob tem ponovili se igro v napadu iz Vonmeza, moram hiti oplim nisi in verjeti v svojo ekipo. Poleg tega ekipa iz VoroneŽa nima mednanxinih izkuiU;nj, saj snic^ bili prav mi prva tujaekipavtem mestu in predsednik kluba je povedal. da botkw nov'i dvorani, ki jo že gradijo, poselîcj napisíJi. da je bilo Cn^renje prva tuja ekipa, ki je zaigrala v Vi>riinežu. Kak(^r-koli že. do tekme si lx»mo malo odpi>čili in.se hkrati ikîbropriprti-
bif skupaj s Sovičem najboljši strelec Gorenja
vili nanjo."
Hortit Plask2in, k^ipetan : "Izid je 7ii nas ug^xlen. čeprav bi lahko bilo celo bolje glede na prilike. Poleglega smo v zadnjih petnajstih minutah malo padli, pri lem pa so nam "ptomagali" tudi «xini-ki. vsekakor pa smo C)digralj eno boljAiii letošnjih lekenî. V soboto bomo dali vse od sebe. upam in pričakujem pa point» dv(^rano in pravo spodbujanje."
Tninc Pbiskiin. predsednik RK (rorenjet "Prenovljena ekipa je ffMovo i,k>kaz;da, daje spo.s<>bna (xligrati kakovostne tekme, kar pričakujem tudi v Rdeči iřvora-ni. Imamo možJKJsll ZJi naprvd*.«-vanje, želim pa polno ilvc>rano, kar si ekipa vsekakor zasluži, gleda Ici pil K\fo golovi» užtvali v vrhunski n>kt»melni predstavi."
■ vos
KK Elektra
Druga zmaga za boljše čase
f^/neč/c (v betem dresu) Ronatdo za rudarje (foto: vos)
S slabijo igro v pmm. vendar odličtio v drugem delu, so ko.^arkarji Elektre presenetili Koper vgosteh. Kljub zaostanku šesinaj.stih točk ob polča.su, raz* lik«! pa je bila ludi že 22. so v drut^em delu /aii^r.sli kot prerojeni.
V napadu so začeli zadevali Marin kovic. Rizman in Poptwič. vsi po vrsti pa so zaigrali izredno borbeno v obrambi. Prvič so piwedli ^le Vîiesti minuli zadnje četrtine in nato předměst zanesljivo zadržiili do konca tekme ter se zasluženo veselili druge zaporedne zmage.
KK Era Velenje
Presenetljiv uspeh v Domžalah
Velenjski koi>ark2irji so v7.kro-l^ii (re^e drfj^vne U^e gostov«di pri Ukstovki v Domžžikih in dokaj presenci (Ijv<» zmaRali. V pni četrtini je hila dokaj enakttvredna. v clrifRi pa soVcIenjčani močno po* t^ri^li in si prii^^rali pre<liHist ennj-.stih točk.
Tudi v tretji in čcirii niso dovolili presenečenja in so tri minute pred k(»ncera vodili že za 22 točk. Takrat je trener dal priliko tudi ostalim igralcem, ki s<3 ptrdili zmagos liX):88.
V 8. krogu Ixjdo v soboto ob 18.IH>v telovadnici (KŠ Šalekv so-sedskeni dert>iju gostili ekipo Na-
^^tanjčanipt>dvt>dstvi>m n(5ve-ga trenerja igrajo kot pre rojen i. Jug«isUwanski strateg Dejan Srzič, v košarkarskih kogih bolj zjian kot Susla. je kar nekaj let prebil v (m'iji. tam je sodeloval ssedanjlm selektorjem slovenske reprezentance Slobodanom Subotičem. med drugim je bil nekaj časa tudi glavni trener Arisa. Poleg tega je v Jugi^iaviji treniral Crvenih zvezdo in Pariizxina tersr>deloval v različnih reprewniančnih selekci-jaii.
Pred prihodom v SoStanj pa je kot strokovni sodelavec deloval pri B-ligašu Postojni.
Pi> prvih treh tednih v Soî^ianju je videti sodclc»vanje aspe^no. dt>-bre igre in rezultate pa b<i treba ponovili ludi v nadaljevanju. Na lesNici vodi Triglav z 12 točkami, sledi mu kar pet ekip z enajsitmi (Hop.si. AJp(w, Zagorje, llelic«. Loka kava), Koper in Rtigla jih imata 10. Z zmagt^ proti K^ipru je Clektra ujela Kra.'^kcga zidarja -obi^ji imajo po devet ti»čk.
V soIkiIo oI> V>. uri v domači dvorani igrajo proti b»ki kavi, ki Je v .soboto presenetljivo premagala Savinjske Ho pse s K3 :80.
TJaŠa Rehar
Tako so igrali
Ugd^.MoM.20.lcrog: Rut]ar-Hrrck>rtca0:2(0:1) Rudar Siibar. Oedč, BinkovsM (Aič), Jesdiiôrik, Galič, Jml {Šumnik, Pla-sec, Hojník. Jcič. Spásojeuč. Mujanosić
(Zager).
StiBlca:0:1-ŠalKC(13j,0:2-Ek-
Prknorje-ERA Šmartno 1:1(0:0)
ERA Wartno: Sr^ Homti, Poft, Štancar (Baštnar).l^ov^ (Mujaknvič). Merrïk. AIibal;ič» ^co. Sm<^. Reposé, Ka(^íčníK(Omtadič).
StrBÍcal;0-Ma(arC73),1 1-Aû. baLia(76).
Pckai pokalnii ziridgovokBV, osmina linab, prva tekma: En^ia Voronsî - Gorenje 30:26(13:12)
(icren|e;Lan^DoubonQssov. Ka-vsé 6. toÀb 6. Prskan. T^nâe 5. Oátir Bělte). Sirk < 3. Dobefsek )Átl HypoHga. 7.kn>g:
Koper - EMîra84 ; 73 (54;S3,49:33. 32:13)
Efeklia: Marinkovie 22. Popovi 13, Rízman 18. Božič 3. šapOBC 8. Dražosič
Piva$CN»7.lrcg: $o$lanj ^potšlca - OĐmprla 0:3(-18.-19..14) Šoštanj Ibpol^a Medved. Snvinek. HribciSek St^iC. S. In D. Sevčrikac i^gosnč. ^iajtič, Miha-fnec.
PrvaBDfíL. krog: PNCe^e-VegratJ 21:24 (12:10) Vegrad: Avber^ Bc^osič 1, Kantar 1.BulA2.RocSa6.0fneioviôl1,Vuk2. Peršel. Mur^ovič, IHailovič. Tretja SKL. 7.^ Usttpvka Domžale - EfíA Velenje 88:100
(24:21.18:32.19:25,27:21) ERA Velenje: Hed^rii Mijđovič 13. ^epïXMô 17, F^^ 21. F^ic, Upnik, Pumđ 1. Bunč. Memlè 25. Leskošek. Valent
OK Šoštanj Topolšica
Veliko razočaranje
Odbajkitrji Šoštanju To-{Milnic« M) v s<)bi»l<» v ^voji dvorani povsem nepričakovano z 0:3 IzguMli proti ljubljanski Olímpíjí. Ljubljančani so bili do s4jboU^ na Aidnjcm mestu, prnvv SoStanJu pa so za« hdťi^ili S|>li»h prvo /ma}>o v dosedanjih sedmih krogih, toj« bilo rH7i)6(ran,K* dtrnuiah še toliko vvqe.
Domači igralci so si od tekme veliko obdali, Ljubljančani pa .so sivari postavili na glavo. Zaigrali so najbolje v iyj sezoni in ptikazali, da ^ niso odpisani. Uomaćinc>m pa lokral n\Uo nii od rok.
na začetku lekmc so nekako šc sledili gostom in prvi niz tesno izgubili, v preostalih ilvch pa so odpovedali, kar sc) gíísijc seveda obrnili sebi v prid in zanesljivo zmagali. Igralci ŠoStanja
TopoKice so Keda.l S šestimi točkami m) osmem meslu, |hi-prwvni izpU pa bodo imeli v soboto na giKStovanJu v Žužemberku.	■ R.K.
Plesni vencek šole Spin
Plesale vse generacije
VELENJE.?, deccmbra - V petek seje na plesnem venčku tečajnikov Plesne ^ole Spin v hotelu l^ka, vodijo Miha Rabič, predstavilo kar 180 plesalcev vseh gencracij. Očitno je v Velenju zavladala prava Spinforija. Z nastopi v zvrsteh hip-hopa 1er (ae-tîta so navdušili predvsem srednjeM)lci in 7x>nske med 25. in 40. lelom starosti.
Poseben bilje poslal icčajlalino aert'^hikez^ odrasle, ki poteka vsako soboto med 16. in 17. uro 1er 17. in 18. uro. V decembru je brezplačen.
■ mkp, foto: vos
Navdušili so vsi, od prvega do zadnjega
Taborniške novice
Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje
Rod /drugje okuli 700 tabornikov iz Velenja in okolice, ki vključeni v številne dejavnosti v ^kupnfislih v káilcríh divlja Sixlclu-jejo s prijatelji, sosedi in drupimi orKani/acuanii.
Zimovanje za vt^dnikc na Kot^íi-ku so taborniki Rtxiu Jezerski zmaj (RI7.) izkorisiili tudi /m redni kini občtii zbor. Prvi sestanek v lalK)!-ni^kcm letuje postregel s spre me in-btî povsem navriiu.saj jc novi načelnik n^du p5>leg Ajuircja Dračiča ixi-$lcj SímkIí Gliii^k. 5<icer načelnik čelc Divji volk v Skalah, starešina rt^du pa ostaja Anion De Costa. Na sestanku so se načelniki dogovorili ludi o nekaterih osialih "IcpcMnih" 'ipremenibah v nidovi upravi. Po pon^ilih vodij izmen na labii^rjenju v Ribnem je ludi Içto^ večina «tvari potekala po ustaljenih siiiemi-ejh. Veliko časa so udeležcnei namenili ludi pK'ihleinatiki premajhnega Števila vodnikov na nekaterih čelah. a prave i'esitve te niso našli. Poleg ostalih ustaljenih ločk dnevnega reda smo slii^ali tudi nekaj in-
íomKicij o zlciu v Tolminu, ki bo priluvJnjc leto. nanj pa se lahko kol udeleženci prijavijo labimiki med petnajsiim in devetnajstim lelnm. Na dolgem in /a večino precej napornem sestanku je bil kot gost prisoten tudi načelnik OOZTS Emil Murne), kije pohvalil delo najštevilčnejšega rodu v Sloveniji.
m Hugo
Peta obletnica
v Peâju deluje labornKki ntó »Li-lijski^rlč«, ki danes. 13. decembra, slavi peto iil>(eliiÍ€o delovanja. Čla-ni delujejo v peiih viidihi pri čemer so trije vť^Rí na pudru/nično ^olu Antona Aškerca Pi'sje. Iger se šesta-jamo.<lvana matično osnovno ÍoI<k ob r\|ih pa naj posebi^ pohvalimo vo<l murnov, ki tesno sodeluje z vrtcem Pesje, od koder prihajajo tudi njihove vodnice.
Juiri. v pelek,bi>mo izvedli oh 17. uri v píT>:siúTÍh osnovne Sole Pcí^je leino skupščino, na katero vabimo vse, kijih naSe delo vsaj malo zanima. Nekaj utrijikov iz delovanja v Ic-lošnjem lelu: zimwanje na Sjemenu, rodoVi> tekmwanjc v mnogo-bi'ju na Slemenu, i/let v ljubljanski živalski vrt ob dnevu tabornikov, la-bt^[jenje v Ribnem »skupaj siabonii-ki iz matične i^olc in Sole Gustav Šilih, zimski pohod, spreluxli doje
zera in igre oh njem. kostanjev piknik. čajanka...
7. naravo do boljScga človeka!
■ Ztata Zevnik
Sreča v vsa otroška srca
Vtxl D^irafc fwxii med najaktivnejše velenjske laKirnike, Sesiaja-jo ga Petra Leban, Tina Kristan. Mateja iCurež, TjaSa Hud;iiin.Uro5 Buřič, Sa5o 0Í\ ir. Tomaž Hudomalj. Milja Donianjko..Ianez Rošer. Primož Vrabič. Mitja Priiri^lk in Ma-Icj ilauptman. Zastavili so si obsežen dekïvni program, v katerega siidi tudi dobrodelna akcija, ki sojo poimenovali Sreča v vsa otroška srca.
V petek. 14. decembra mi-d 15.t)0 in 19.30 bodo v avlah osnovnih i>ol Livada, Antona Aiskcrca in Miho Pintana Toleda /hirali igrače za "otroke, ki molče strmyo v izložbe z igračami, vendar nikoli ne postanejo njihovi najboljši pryatelji." Odnesli jih Ihido v bolnisnicc. vrtce, ntdle^ole, rtdniške družine.
Vsem, ki se bosle odločili, da igračo, ki je ne poirebujete več, odstopile nekomu, ki je bo zelo vesel, bodo hvaležni.
■mz
Na kratko
Smučarski skoki
Perše dober v Švici
Na dveh tekmah la alpski pokal v švicarskem St. Moritzu je /a slovenske barve dobni nastopil tudi VelenjčHn Marko Na wdmtnl lokmi je«»svojil 15.« na nedeljski pa 21. mesto.
Lokostrelstvo
Znova Osep In Sitar
Na vsakoletnem mednarodnem turnirju v Milanu v 24-urnem streljanju je nastopilo 68 ekip h vse Evrope, zmago pa Hi) poÁcli slovenski hikostrelci.
Ponovno sla zmagala Štefan OiU;p iz MozJrja in dejan Sitar iz Zag^)rja» druga pa sta bila Gregi [bvž iz Ljubljane in Vlado Sitar iz Kranja.
Strelskl šport Avberšek prvi
v nedeljskem 4. krogu dr/iiv-ne strelske li{^e /. zračnim orožjem v Ljubljani sta se od velenjskih strelcev dobro odrezala Luka Avberšek, ki je zma-}2al med pionirji, Nisvcta Nakič pa je bila pri pionirkah tretja.
Šahovske noWce Neugoden žreb
v Radljah ob Dravi j bil v soboto zaključni hitropotczni tur-nir3.držiJvnvliye. Med45^hi-sti sta člana ŠK Šoštanj Emesi âpeh in Kranc Stropnik osvojila 17. oziroma 20. mesto, ^»^lanjûmi pa sa med 27 ekipami po rednem delu prvenstva osvojili 11.mesto.
Pred zadnjim krogom so sicer bili še na 6. mestu, za koncc pa jim je žreb iloiočil neugodno Ero Í7.Slovenskih Konjic, Konjičani so bili boljSi. Št^lanjčani pa so s porazom zapravili možnost za napredovanje.
Ckipa ŠKSoŠlanj je v devetih krogih Štirikrat zmagala, Irikrat izgubila in igrala dvakrat neodločeno, igrah' pa so Franc Strop-nik, Ernest Špeh, Srečko f'ulk, Rtíbi Podlipnik, Luka Šumnik, Ivan Kcwač, Sandi Ferenc, Bc^bo Kneževič in Gregor Rupnik.
■ G.R.
Okrasna božična in novoletna drevesa
Rližajo se božični in novoletni prazniki, ko naselja, poslovne prostore in stiinovanja olu'asimo z okrasnimi božičnimi in novoletnimi dreve.Hi. Pretežno so t» mlade smreke, ponekod tudi hori, brini ali druge drevesne vrste, {.«poje, ko se družina mČer zbere »koli okra^ene^a drevesa, ki pryetno diši po smoli in nam pričara praznično v/tJul^e.
Zavedali pa sc moramo, da za te namene pi^ekamo v Sloveniji več kol 2()i).()(J0 drevesc. Zalo ni vseeno, kje in katera drevesa posekamo, saj labko v gozdu naredimo tudi Škodo. Poglejmo, kako lahko 10 škodo preprečimo.
Pridobivanje okrasnih dreves zunaj gozdiw
V	lujini in tudi pri nas gojijo sadike drevesnih vrst namensko za okrasna drevesa. Ponavadi je lo navadna smreka, v zadnjem Času pa gojijo tudi tujerodne vrste smrek. Gojijo jih v nasadih na kmclijskih pvTvršinah, pod presekami daljnovodov, v vrtnarijah in v drevesnicah, torej zunaj gozda
Okrasna drevesa lahko zunaj gozda pridobivamo tudi na za-ra^ajočih se kmetijskih površinah In s posekom samoraslih dreves na presekah.
V	zadnjih letih se vse več ljudi odloČi za nakup okrasne smreke v Joneu, z grudo posajeno drevo v centralno kurjenemu stanovanju ne odvTi^e iglic in je zato lep?^. Spomladi pa drevo po sadijo v vrl in ga pred prazniki ponovno izkopljejo 1er postavijo v stanovanje. Z gojenjem dreves v loncih se ukvarjajo v vrinari-jah in v drevesnicah.
Pridobivanje okrasnili dreves v gozdovih
Okrasna drevesa v go7dwih lahko pridobivajo samo lastniki gozdov (v državnih gozdíwih koncesionarji) v svc^jem gozdu. Torej ne smemo pasekal smrečiec kar v sosedovem gozdu. Lastnik mora pridobivali okrasna drevesa v skladu z usmeritvami in omejitvami odločbe, ki mu jo i/da /avod za gozdove.
Okrasna drevesa v gozdu se morajo pridobivati po principih nege in varstva gozdov. Pri tem seveda ne smemo ogrožali razvoja sestoja, še po.sebno ne lam, kjer ima gozd poudarjene socialne in ekološke funkcije. Zaradi ogroženosti in rcdkosii jelke ni priporočljivo pridobivali za okrasna drevesa. Posek tise pa je prepovedan.
Ko sekanit^ mlade smreke za okrasna drevesa, pi>navadi i^emo smreko s somerno krošnjo, pri lem pa pozabljamo, dii jo bomo paslavili v kol. Zalo je pravzaprav dobrodtvslo, če so veje na eni strani drevesa daljše kot na drugi, laka drevesa bomo dobili lam, kjer ras le i a dve smreki skupaj. Ker bomo odstranili eno, bomo dali prostor drugi.
Nalepke za okrasna drevesa
Vsa dreve.sa zrasla oziroma pridobljena v Sloveniji, torej tudi lista, ki so bila pridobljena na namenskih in drugih negozdnih površinah, morajo bili pri prevozu in prodaji na vidnem mestu označena s plombo (nalepko). Okrasna drevesa se označi s plombo najkasneje na kamionski cesti. Lastniki gozdov, ki bi želeli prodajati okrasna drevesa, pridobljena v .svojeni gozdu, morajo lo upoStcvati, Nalepke dobi lastnik gozda skupaj z odločbo, ki mu jo izda revirni gozdar. Lastnik gozda ne sme pmekali in spravili v promet več dreve.s, kot je zapisam^ v odločbi in koi je dobil nalepk.
Primeren čas za pridobivanje okrasnih dreves
Stara navodila, ki pri izvajanje del v gozdovih upoštevajo vpliv luninega koledarja, pravijo, daje treba drevesa, kijih bomo imeli za božične in novoletne "jelke", pcwekati v času rastoče lune. Tedaj pc^^icana dreve.sa počasneje izgubijajo iglice. V.se kaže, da bomo imeli letos manj težav s pometanjem iglic izpod božičnih drevesc, saj Iclos luna najlepše rasle lik pred božičem.
Vesele praznike vam želimo!
■ Marijan Pensa, Zavod za gozdove Siovenije, 0£ Nazarje
SAM NA ROBINZONOVEM OTOKU
Po uri priplujcmovzaliv Ciunbcrlantl. v objcnni katerega jc niestccc San Juan Ba-utisti«. ki scni poznal žc iz fotografij. Po nekaj neuspešnih posjcaslh ladjica vendu*, le pristane c^ pomolu in mornarja mi pomagata lUi svihù, Čolni doiíiačiiíw so zasidrani v vamom5ÍdrÍ^ču, Ribiči se nc menijo za slabo vreme m pleskajo čolne alipiv pravljnjo ribiške niieže.
N«stanimse v edinem večjem gosiiču El Pangal. ki sc imenuje pt">velikih Ustih, podobnih nasi rabarban» fxxl katerimi lahko človek vedri ali cclo slaiuijc. Jedilnik za v.^itf dneve je enak; ;gulraj pašteta iz lnv botnie, opoldne bela riba ali skainat i losos in nekaj spinači ptxiobnega. zvečer razne vrste jasto^w na razne načine. Zraven po-luijajo 'vino tinto", dobro in močno čilsko lomno vino. pcïdobno našemu rcfoJku,
Vihar na oioku traja dva dni in dve noči. Nikamor ne moření, megla pa je lako nizko, da ne vidim ničesar. Treba je vedeli, da ob olok udaijajoopomni morski valovi, ki jih od azijske celine sem ničesar ne usiavL Najbliži otoki so tri li.soč kilonieirov oikia« Ijcnj. Pii kaj sem pravzaprav priiscl v ladeJ, in la viharV
Odgovor dnbim Ireljí dan, ko se nevihta pole/e in posije fuinee. Occan je sinje mtv dcr. valovi sicer Še vedno nK>čno raÂurka«
nI. horizont pa jasno začrian.kot biozna-njcval leptwrenïc v naslednjih dneh, Osla« nejonii 5clrijeecli<hievi,ČelrU<.lan paK^ priletelo letalo, Če Ih-î vse po sreči in lepo vreme, seveda!
Torek jc in vsi čolni so i/ph)lina ribolov. Vračajo sc 5elc pozno popoldne. V trenutku nastiUîc na pi^molu iržiíieii ulovljenih rh: I dolar za cn kilognun. Najveće ri-
(3)
Piše Marjar} Marinsek
bc. bklriole in poicnovkc so icžke okoli petnajst kilogramiiv in 15 dolarjev niso mačje solze. Sledi vlačenje rib domov na razne načine, zvozičkoni, na kolesu, kar tako za škrge po prašni cesti...
Sedaj venr da prihajajo sem turisti tudi Zaradi rib, 7.1 ali pa zaradi podv^xinoga ri-bokwa, potapljanja in morskih p^ov. ki «e igrajo v skupinah po deset, med katerimi
se lahko kopa,Š. saj je ribjega bogastva toliko, da človeku niso nevarni. Sam nimam prave zelje po kopanju. ne Zitradi morskih psov. lemveč zaradi vetra, ki neprestano brije in ní tiste pripeke. kije lu menda samo januaija.
Tkxia mene zaniaja predvsem Ri>hinzon.
»•Hej, vidva!« nagovi)rfm ribiča, ki sc ptv zibavala na Čolnu in vprašam koliko bi račuiíala za vožnjo s čolnom okc^li otoka. Stoiisoč čilbkih pesov zbaiantam na sto amerii^kili <lolaijcv. Izkaž; sc. tla je etlen izmed ribičev Pedro Rojas, <irugi pa Alejan-droCanuK'ho. Plujeniopoldnevii inpriplu-jemo do /gsxkwinskega Angleškega zal iva. kjer so preti davnimi stoletji izkrcali Aleksandra Sclkirka. Zaliv se nahaja Z4ihodno od sidrišča ob vznožju strmega predgorja in se Ziiradi velikih valov, ki uničujoče butajo ob skale. le s težavo izJtreain. ribiča pa ostanelavčolmi in ga varujeta. Znamenito voU ino, v kalorije Selkirk preživel prve mesece, zagledam ie od d;»leč. Neveijet no! Votlina bi vedno lahko služita za zasilno bi valiiUíc. Zavhiovana je z visokimi giv rami tako, da ji hude nevihte, ki prihajajo nad otok, ne morejo hodili. Pred vi^llino jc napis, ki pcwe znano zgodbo o Aleksandru Selkirkn iz leta 1604 do 1608. Sam iwtanem v votlini nekaj lu. preberem odlomek iz Rot^inzona. poleni pa obi^m botanike, ki v okolici volilne gojijo endemično rastlinje, o Robinzonu pa ne vedo
»koraj nič.
Ribiča mechem ulovila nekaj polenovk. zakurila ogenj itî pripravljala morsko pojedino, Pozno zvečer sem ^^pet v Pangalvi,
Naslednji dan se razgledam po mesle-eu, CesI ni, avtomobik^/, ra/cn dvth džipov. tudi ne. Pri pomolu najdem neugledno leseno kantino. nekoliko stran poi^ino oken-ee, s kamnom zid;ino hii»o. kjer je policijska pt>slaj a. povsem bli/u sidrišča je Ma z igrià:enî. malo vi^e na hribčku pa lesena cerkvica Svetega Pelia. zavetnika ribičev. Postni čas je, zato je križna oliaiju zakrit zvijoličaslim pregrinjalom.
V	tieki hifti je irgi>vina. V glavnem same konzerve in eoeauHa v pločevinki (pt^l dolarja). /vclcnjavajedngti. ker nimajo vrtcw. Prav lako sadje, en gir-zd dam toliko, kol za dva kilograma kompoia.
V	Irgiivini nakupuje lepa čmolaska. Je bolj temne poti in stara okoli trideset let. Izgleda prava domačinka. Za krilo se jo držila dve temnooki punčki.
vAlivassmeni fotografirati?« vprašam in že pripravim aparat.
»Si. silose ve.^lo zasmeji, ko ugane mojo željo. Naredim več posnetkov, zvem, da je učiteljica na k)\\ in takoj vprašam, če lahko pridem na Solo.
si!*« sc zasmeji in sc obložena s konzervami odpravi proli hišiei pri îvoli,
>»Kakovam je une.por favor'.'« ?c skoraj zavpijem za njo.
»Gina Maria Ramirez Alvarez!»


AMERIŠKA UUBUENCA
komedija Režia: Job Rolh
Vloge: Catherine Zela-Jones^ JuHa Roberts, Larry King, Billy Crystal Dolžina: 95 minul
Četrtek, ob ÎQÂS Petek. 14.12., ob 22.30 Sobolů. 15.12.,ob20.00 Neóetja. 16.12., ob 17.30 Ponedellek. 17.12., ob 20.00 KikI je sestra In osebna asistentka prelepe, vase zagledane mega zvezdnice Gwen, Ko je polrebno reklamirati njen zadnji film, Ic ga je 6wen posnela s svofm odtujenim možem, mora Klkl napeti vse moći, da bi se zakonca predstavila svojim oboževalcem v lepi luči. Toda to je samo iliaia. Med niima nI vei nobene ljubezni še posebno po aferi-cl, ki jo je Gwen imela s španskim soigralcem. Toda tudi l^ki se nehote naveže na svojega svaka.
SLADKI NOVEMBER
romantična drama Režija: Pat O'Connor Vloge: Keanu Reeves, Charlize Tfieron
Dolžina: 119 minut
Pelek, 14.12., ob 2ÛM Sobots. 15.11,ob 22.00 Nedetla. 16.12., ob 20.00 Ona in on sta se srečata na izpitu cestno prometnih Izpitov. Zainteresirana drug za drugega, ampak Š8 ne pripravljena za resno zvezo, se dogovorita za enomesečni poskus, oti koncu katerega gre vsak svojo pot.Na kar nobeden od njiju ne računa je, zaljubiti'se.
ATLAHTIDA -IZGUBUENO CESARSTO
družinski animirani film Režija: Gary Trousdale in Klr1( Wise
Vloge: Corey Burton, Miohael J. fox, James Gamer Dolžina: 95 minuî
Četrtek, 13.12. ob 19.00 Pelek. 14.12., ob 17.30 Sobota, 15.12., ob 17.30 Ponedeljek, 17.12., ob 17.30 Več tisoč let potem^ ko je cvetoče mesto Atlantida zajel ogromen val, ki je povzročil uničenje mesta, se drzni raziskovalci odpravijo Iskati potopljeno mesto. Pojavi se narrfeč dolgo pogrešani dnevnik in po njegovih sledeh pridejo do podmorskega kraljesNa, toda, kar lam najdejo, jim ni všeč,
BLONDINKA S HARVARDA
komedija
Režja: Robert UiKetIc Vloge: Reese Witierspoon, Ui-ke Wilson Dolžina: 96 minut
Torek. 18.12. ob 17.30 aie je naravna blondinka, zelo priljubljena, odlična študentka, drugouvrščena na Miss Hav/alian Tropic in še in še, Pa ne samo to. Ima dobro, pravzaprav zlato sn:e, ki ga hr^l samo za svojega srčkanega Wamerja. Toda, ko pričajaije, da jo bo zaprosi za roko, jo da na čevelj, češ da ni primerna za njegovo politično karien:. Da bi mu dokazala, da ie lahko to, kar hoče on In še več, se odpravi na Har* vard študirat pravo. To pa seveda nI več tako lahko.
KROKODIL DUNDEE V LOS ANGEIESU
komedija
Režija: Simon WIncer
Vloge: Paul Hogan, Linda Kozlow-
ski
Dolžina: 92 minut
Torek, 18.12. ob 20.00 Mick Dundee je pustolovec, vrhunski lovec na krokodile, ki z ženo Američanko In sinom 2vi sredi avstralske divpne. Ko ženo premešajo na delovno mesto v Los Angeles, se vsi skupaj preselijo v mesto ang^ov, da bi njunega 9-letnega sina končno soočila z drugačnim svetom, kot je avstralsko mestece Walkabaut Cre-ek. Toda fvtick ne bo v vlogi očeta in turista, tmveč se bo spet zapletel v neke čudne dogoď(e, za katere seveda ni sam kriv.
HARRY POTTER IN KAMEN MODROSTI
družinska avantura Režija: Chris Columbus Vloge: John Cleese, Maggie Smoth, Alan Rickman, Daniel Radciiff
Dolžina: 150 minut
Sreda. 19.12., ob 15.00, ob17.45 in ob 20.30
Četrtek, 20.12. ob 18.30 fn ob 21.00
Potovanje onkraj resničnosti se začenjal

AMERIŠKA LJUBLJENCA
komedija
Petek, 14.12., ob 21.15
SLADKI NOVEMBER
drama
Sobota. 15.12., ob 21.00
ATLANTIDA -IZGUBLJENO CESARSTO
družinski anlnrái film Sobota. 15.12.,ob 16.00 (Otroška matineja) Nedelja, 16.12., ob 18.00
KOKOŠKE NA BEGU
animirana komedija (Otoška matineja) Nedelja. 16.12., ob 16.00
FIlm. ciklus ODISEJA 2001 TRAFFIC-PREPRODAJALCI
drama
ReSja: Steven Soderberg Vloge: Michael Douglas, Katherine Zeta-Jones
Ponedeljek, 17.12., ob 19.00 Torek, 18.12., ob 19.00
Cena vslopnic: redne predstava 700 SIT premiere 600 SIT, otroške matineje 400 SIT. Informacije In pred prodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 8d8 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic!
Kino nagrajuje
Izrežite kuponćek in gd pošljite all prinesite na uredništvo. Vsek teden Ďomo Izžrebdíi tii IJuàHelJe fUmw ze brezpiačen ogled ene izmed filmskih predstav.
Ime in pni me k:___
Hadov;
It A lil O V L E K J
Izžrebali smo: TomK Zoran, C3n)(ar)eva 1/3, Velenje; NaverlfiikTomo. Ker-sfilKovaS, Velenje; Jan či6 Peler, Ravne 191, Šoštanj.
ČnRTEK,13. decembra;
6 00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6-45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročijo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročiia; 8.00 Policijski nasveti; 8,30 Poročila; 8.45 Kličemo Pojioijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti In ve* defevanje; 9.30 Poničila; Novosti olimpijskega komiteja - športa za vse; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA,15. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Po-ročlla;15.00 Aktualno; 15.30
AKCI j A V DECEIVI BRU
Televizor, GORENJE
55 ST
49.990
žarna plošča, GORENJE Kft 1800
I	.
; 12.990
Sesekljalntk, BOSCH
MCM 1235
23.416-' ,
15.990
Televizor, PHILIPS 14 FT, 1354
28.900 "'I
Pralni stroj, GORENJE WA1142 5
82.900'"I
Visokotlačni čistilnik, KARCHER
K 390M Plus
31990
Parni likalnik, PHILIPS GC 2005 Mistral
Hladilnik, GORENJE K 28
um-- .
76.990
Baterijski vrtalnik, BUCKS DECKER KG 2000 FK, Quatrol2V
35.990^
Sesalnik, SIEMENS Sniily,VS01C400 GMf é
9.990 I
Glasbeni stolp, PHILIPS FWC 55
f
49.990
Posebno ponudba veljo od do 15. 12. oz, do prodaje zalog.
Trgovski-enter MERKUR Kidričeva 2 b, VELCNjE, tel.: 03 586 34 13 V decembfu nas obiščite od poru^doljkA do pQtka med 8. in 20. uro. v soboto mod 8. in 19. uro.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
8 : 897 5005
Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rock šok; 18.00 V imenu Sove - študentska oddaja; 19.00 Na svidenje.
NEDEUAJ 6. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji đan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iska* nja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; L blok čestitk;14.45 EPP; 15.0011. blok čestitk; 15.45 EPP. 17.00 Naml-ne čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
P0NČDEUEKJ7.de»mbTa: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne iniormaci-je - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Ponedeljkov nasvetza racionalno porabo energije; 8,30 Poročila; 9.30 Poročila;.10.00Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno;1S.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov špori; 18.00 Gajin količek:
18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, decembru: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Gajin kotiček - oddaja o okolju; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,lqe, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Ma svidenje.
SREDA, 19. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 8.50 Strokovni nasveti - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročiia; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.D0 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročiia; 19.00 Na svidenje.
ZLATI DECEMBRSKI ISDN PAKETVSEBUJE
•	Bazna enota Gigaset 3070 z v^^enim modemom In dvema analog Ima vhodoma s prenosno sluSalko Gl^set 4000 Comfort
•	Dodatna prenosna slulalka Gigaset 3000 Classic
•	100 brezplačnih ur dostopa do intemeta ob skJenicvi naročniškega razmerfa s podje^ein SIOL
•	Vkl|učitev ISDN paketa
oSremi de mpivë* e*»
64.900
SIT
(«m	DOV)
Zatí decembrski ISDN poket jt izbor nojbotjiega, kar boste plaćali èele v letu 2002. Pogoji nakupa so izredno ugodni, izberete lahko plaólo na Í0 obrokov brez obresti, s plačhm prei<o teiekomovega rakuna. Cene veljajo te za naročnike prildjučkov PSTN, kJ se odloájo za njihovo posodobitev in ob skJenitvi naro&iškego rxamerja za najmanj 24 mesecev.
mmm
www.telekom.si
ISDN
Telekom^j
Slovenije
mali OGLASI
DELO
POTREBUJEMO ZASTOPNICE
za prodajo vrtiunske kozmetike za področje Velenja z okolico, do Celja. Zelo ugodni pogoji. Telefon 02/88-41-108 ali 041/668-274.
ZA NEKAJURNO POMOC na
leden, honorarno ali po pogodbi .zaposlimo osebo z znanjem voderja knfg, za trgovino, uvoz. Bralic Dražen, s.p., Žarova 19, Velenje, ieidon 897-45-00.
PODARIM-SPREJMEM
PODARIMO OVE LE2IŠĆI90X 190, zelo dobn^ ohranjeni. Telefon 5869-411.
PODARIM SMUČ11,40 In 1,60 m
ter panceqeSl. 5ln7, Telefon 5866-054.
POSEST
V ŠALEKU PRODAM garažo. GSM 041/627-172.
PRODAM STANOVANJSKO HIŠO s
cca. 250 m2 površine, z možno spremembo v poslovno ali poslov-no-stanovanjski objekt GSM 041/708-198.
STIKhPOZNANSTVA
SIMPATIČEN VDOVEC. 50-letnl, s svojo hišo. želi spoznati žensko do 50 let za resno vezo. Kom. tef, 090/7442. Aian. Kraigerjeva 11, Celje.
36-LETNA USPEŠNA PRAVNICA želi spoznati prijatelja do 51 let. Kom. lel. 090/7442. Alan, Kraigeqeva 11. CELJE, 33-LETNA GOSPODIČNA želi spoznatj prijatelja do 43 let. Kom. tel. 090/7442, Alan, Krai-
gerjeva 11, Celje. NA SVOJ DOM VABIM pošteno žensko, staro do 65 let, za đnjženje In pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru, "V dvoje je lepše!" Telefon 5860-014.
RAZNO PRODAM
SUHA BUKOVA DRVA in prašiča 120 kg (domače reje) prodam. Telefon 5866-046,
AVTO SEDEŽ MAXI-CO$l,od 0-13 kg,prodam. Telefon 5870-969. CHICCOŠPORTIJI VOZIČEK in stajico (zložljivo dno) prodam. Telefon 5870-969.
SUH. REZAN, HfUSTOVIes. debeline 35 in 40 mm, prodam. Telefon 041/904-946.
ODLIČNO OHRANJENA VHODNA
masivna vrata {bor), dvokrilna, 134 X 240 cm, stara 50 iet, prodam za 55,000 SIT Telefon 5881-720. DOMAČE OCVIRKE prodam. Telefon 5893-778.
ŠTIRI RABUENE ZIMSKE gume. Wint^port. 185 X 65 X14, prodam, GSM 041/776-337, NOV ŠROTAH KLADIVAR. mon-lažni za storže In zrno, prodam. Telefon 5882-940.
KUPIM KOVČEK ZA sinlesizer v okolici Šoštanja. Telefon 031/52-62-17. ŠTIRI NOVE ZIMSKE gume Goodye-ar185x55x14. Telefon 586-8058. OKUSNO DOMAČE ŽGANJE, sadno, slivovo aH mešano, poceni prodam, GSÎV1041-344-883.
ZEMUO ZA UREJANJE OKOLICE
In za vrtove prodam. Telefon 041/926-163.
BUKOVA m GABfíOVA DRVA prodam, Tefefon 5886-267. RAZVESELITE SEBE IN DRUGE z
vloženimi jurčki. Telefon 041/825-820.
STANOVANJE
OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE oddam v najem. Telefon 01/3611-223. zvečer. ENOSOBNO OPREMLJENO SlA-NOVANJE oddam v najem. GSM 031/290-127.
NOVO DVOSOBNO ST/WOVANJE v
Žoštanju prodam. GSM 041/613-261. STANOVANJE V ŠMARTNEM ob Paki s posebnim vhodom, prodam. Telefon 031/290-073 ali 5885-966. y NOVI STANOVANJSKI HIŠI v Šmartnem ob Paki oddamo dvosobno stanovanje. Vhod posebej. GSM 031/290-073, VOZILA
TAM 4500-HLfAP, neregistriran, v
voBiem stanju, prodam. Telefon
041/904-946.
PRODAM JUGO 45, Telefon
041/936-919.
LADA KARAVAN 1,3, reg, 12/2002, prodam. T^efon 5882-075. TELICO SlMEt^TALKO, lahko M brejo, kupimo ali zamenjamo za bika. Telefon 5869-835. ŽIVALI
SVINJO, težko cca 240 kg, pro-
CVETLIČARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
-štraJu pcmudba iranimatev, mt|«, lončnic, -^rebns storttvi v celoti Moiiitti pMHla M fH obr^kcn 24 «rna dan
TW.: 03 / 586 B6 52, 6SM: Ml / M2 - 389
ZAHVALA
Oh smrti drage žene, sestre in tete
FANIKE MAJCEN
iz Velenja 20. 2.1937 - 30.1L200]
se niijlopleje zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem In znancent ki so mi pomagali ob kratkotrajni bolezni in ob njeni nenaJni smrti. Posebno zahvalo izrekam osebju CHnekalûskcga oddelka Bolnišnice Celje. Hvala za b.rečena pLsna in ustna sožaJja, za cvetje, sveče in darovane svete maše. Posebna zahvala velja gospodu dekanu Alojzu Vicmanu in gospodu župniku Jaku Kralju za lepo opravljen cerkveni obred. I (vala moškemu pevskemu zboru Nova cerkev, gospodu Sabcu za odigrano žalost inko in govorniku gospt^du Mogu. Iskrena HVALA vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poli.
Moi i)ani m osiaiu aorodsivo!
Pra/Mii dom jv in dvorisiće, '/.(iwan oko Te mojn L^ćc. ni voč Tvojega smehljaja, le (rud In dalo levjih pridnih ivk oslaju^

ZAHVALA
Ob l>oleČi izgubi ljubega moža, aUja, brala, strica in dedija
FRANCA BOŽIČA
5.5.1927 - 2,12.2001
M ž i vijanje U), hir drirAi nan. In nesnv't. koj loćinas. so vozi moćnoj.^. l)roz ponwm /AU\jn so Fa7.didje. kruj in Čas.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorod nikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in soborcem ter ostalim znancem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvelje
in sveče, nam pa ustno a)i pisno izrazili so^aJje. Posebna zahvala osebju Bolnišnice 'IbpoLŠica, še posebej gospe Pecnikovi, dr. med.. Zdravstvenemu domu Velenje, pi>sebej gospodu Zupancu, dr.med., in gosptxlu Stravniku, dr. med., patronažni službi, še posebej sestri Tatjani in negovalki Sandri ter sestrama Albini in Suziini za nego med hudo boleznijo. Zahvaljujemo se duhovnikoma, gospodoma Bizjaku in Brgic/u za tolai^ilne besede in cerkveni obred. 1 Ivala tudi govorniku, pevcem in trobentarju, ki ste ga spremili na zadnji poti. VSEM, KI STE GA IMELI RADI IN GA CENILI. ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
NJEGOVI NAJDRA'/Jl
dam. Telefon 5888-642. TELiCO, BREJO 7.5 meseca, sivo-rjavo,2 A-konlrolo, prodam. Cena po dogovoru, Telefon 5833-307. TELIČKO ŠAROLE PRODAM. Težko 140kg.Teiftfon 5869-849. KUPIM TELICO T6ŽK0150 kg. Telefon 5888-620. PRAŠIČA TEŽKEGA cca. 190 kg prodam. Telefon 5752-153. PRAŠIČA cca. 160 kg težkega, prodam. Telefon 5885-550. KRAVO SIVE BARVE, staro 6 iet, brejo 5 mesecev, prodam. Ogled po 15. uri. Telefon 5892-374,
DEŽURSTVA
K CELJE Kosovelova 1 6 03/492 68 93
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Silvester Arzenšek, roj. 1946, Muienik 11 : Stanislav Hriber^ek, roj, 1920, Ravne 20: Jožefa Usar. roj. 1909, Mozirje. Cesta v Lepo njivo 17; Aluzij f^čnik, roj. 1930» Brdo 8, Šmartno ob Dreti: Franja Koren, 1920. Gavce 20.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavsromct. oůveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za siužbo nujne meoicinsice pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAtVIO V NUJNIH PRIMBRIH, ko je zaradt Poiezni aii poškoóóe ogroženo Sv-ljenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč, f^govore na tej šteM snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8Š95-478, dežurno službo pa na 6995-445.
Č^rtek. 13. decembra - dopoldan Sfa^č. dr med., popoldan Friško-veo, dr. mednoční Slavič, dr. med. in Urbane, dr. med. Pelek, 14. decembra - dopoldan Blatnik, dr. med. popoldan Čolič, dr. med., nočni Laar, dr med. in Čolfč, dr med.
Sobota, 16. decembra - dežurni Lovrec-Veternik. dr. med. in Friško-vec, dr.med.
Nedelja, 16. decembra * dežurni Lovrec-Veternik, dr. med. in Friško-
vec. dr. med.
Ponedeljek. 17. decembra - dopoldan PuvaJič, dr med., popoldan Vrabfč. dr. med,, nočni Friškovec, dr. med. in Šprtal, dr med. Torek, 16. decembra - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Strav-nik, dr med., noćni Vrabič, dr. med. in Puvalič, dr. med. Sreda. 19. decembra - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Slavič. dr. med., nočni Vidovič, dr. med. in Stupar, dr med.
Zobozdravniki:
15. in 16. decembra - Andre|a fvn-broač, dr stom, v zasebni zobni ambulanti, cesta bratov Mravljakov l3.Velenie|od8.do12.ure).
Lekarna Center Velen|e, Vodnikova 1. Izdaia nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane Istega dna. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizif^n odmor za kosilo od 13-00 do14,00, telefon 898-1880.
mmMMBSi
Od 14. decembra do 21. decembra - Fr^nc 8la^ik. dr vet. med., gsm 041/618-117.
UJlill«
ZAHVALA
Oh boleči i/gul^i drage mame, taŠČe in hiibico
JOŽEFE JAMNIKAR
iz Laz
^ Stí iskreno /iihvaljujcmo vsem m izrečena soî^alja, cvetje, sveče In
svete maže.
I Ivala clru/inam Jelen, Črep, Ježovnik, Vogrin in Fajfar za izkazano pomoč. Enako zahvaki izrekamo tudi sosedom, prijateljem, vsem zdravstvenim delaveem, govornikom« za poslovilne besede, gospodu župniku za cerkveni obred, pevcem, p<igrebni služhi Usar in godbeniku za cxJ igrano Tišino.
/AIVJOCI VSi NJENI
ZAHVALA
ANA SROT
13.4.1931 '30.11.2001
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste Jo pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče, govornikoma in pevcem. Ibpla zahvala za vse ludi osebju Bolnišnice Slovenj Gradec.
VSI NJEM
f ^ r ^
:
ZAHVALA
Ob liolcii izgubi dragega moža in oicta
STANISLAVA HRIBERŠKA
9. 8.1920 - 4.12. 2001
se iskreno zahvaljujemo vsem sortulnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo Premog<wniku Veienje za izkazano pozornost s Častno straž(\ odigrane žaloslinke rudarske godbe, gospodu Karlu Semetu za poslovilne besede, gospodu Janku Bačiču za verski obred 1er pevcem in praporščakom. Hvala gospe Aleksandri Zuber, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, patronažni sestri Sastza obiske na domu, osebju Bolnišnice Topolšica in gospodu Damijanu Juslineku,
dr. med., za strokovno pomoč. Enako zahvalo izrekamo Komunalnemu podjetju Veienje in vsem Vam. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
ŽALVJ<X'l VSI NJEGOVI
Kdo bo naj osebnost leta 2001 na območju, kjer prebiramo Nas čas?
Eno jo gotovo: to bo moški!
Začelo se j« K stirinajslinii lumtJidali. M smo jih podvrh pre<ifiodnih kmgth. v katerih ste prvdla}>ali imena, ki hi s<i-dlb na spisek najbolj hnenit« nih ljudi n;i i>linx)C:ju, kjer pre-hirami) NhÍ Cas, nominirali /a luziv nsij 0Sťf)ni)St Pr>t(Mii sîsi |K) dva vs4ik leden i/|md)a in d»nes jih »slaja v ui^jem kr(»tiii le Se Sest.
Santi moSki. Dvo predstav-mci ncí^ncjAcga spoja sia iÁTufm dru^lx-) zapustili tokrat: zdravnica Aleksandra Žuber, 7hrala je 7li jjasov icr pevka in vixJilcIjíctt Natalija Verlx»ten. ki jc zlîralii 45 glasov,
Razlike se manjšajo
Ta leden sle nas zasuli s kuponi, zmanjšala scjc razlika v Slwlu gkisiw ntuU kandidati in oíitno bo 5c vroOc.
V Jem tcdnu jc míjvcč glu-s(jv přejel dirckior Prcmogov-nikti Velenje dr. I'ranc Žerdin (217), sledi pa dekan Jože Pri-božiř ( 153), direktor Vel - Var Mehmed Bečlč direklor Bolni^nia'Topi^lSica Janez P<h les. dr. med. (58), Peter í-a-/iir, dr. n^ed. in milijojiar (42), Marjan Ma rinse k. organizator kultyxnlK prireditevv KC iN (38). Aleksandra Žuher, dr. med. (l^) in NaialUa Ver-bolen. pevka in voditeljica (11).
Kot bi se ravcvneli sWlo zdaj?
Veliko poklicanih -malo izvoljenih
Vziraja - in to z vašo pomočjo in va.^imi simpatijami -jih 5c îNesi. Nobeden od njili ni bil izbran brez razloga, tako kot ludi med nominirance ni
bili nihic vkijućen na »lepe oči«. BrczskiN, daje res taka Vsakemu ix3 teh. ki še ostajajo, smo ludi lokrM «prilepili« po eno vaših misli, s katerimi ste opremili svojo glasi>vni-CO. To siccr m obvezno, je pa zaželeno.
JOŽK PRI1K)ŽIČ, župnik in dekan Šaleške dekanije -461 giasov. »Prvdlagam ga zalo, ker živi tako, kot se spodobi za njegov poklic.«
DR. FKANC ZKRDIN, direktor Premogovnika Velenje - 377 glasov, »Cíínhi bil. da mu povemo, du je velik človek in do mu zabelimo naprej -srvCno.«
gorenje
NAJ osebnost leta 2001
PREDLAGAM:.....................................................................
MOJ NASLOV:.....................................................................
.lANEZ POLKS» dr. med., direktor Bolnišnice 'lopoL^ica - 198 glasov. '»Poslanstvo zdra\'nika opravlja nesebično in strokovno,«
PETER IAZ.\R.dr.mwi. in
milijonar -182 glasw. »Je najbolj pameten Slovejwc. Saj smo videli, nc?«
MEHMEI) UEČIC, podjetnik, direktor VEL - VAR -I7U glasov. »Ker je veliko^ du5en.«<
MAIU.AN MARINŠEK.
organi/aiof kuliurnih prire* dilcvv KClvcma Napiitnika-111 ^astw. >»()n nas razveseljuje. kjer se pojavi.«
Sodelovanje nagrajujemo!
Malo bi sc vam vsak teden radi oddolžili, ker sodeiujele, kerglasujetc, ker pa^iljate glasovnice ,,. Ne moremo nagraditi vseh, iahko pa vsak teden dva. Tokrat je bila sreča pri žrebu naklonjena: Aniirju Se-lim(»viên. Cesta tafcc^' t8,3320 Velenje (po pi^Sli bo prejel co-lodnevno smuOorsko karto zii RTC (lolte)» Zvonku Soline, Kidričevi! 45(?),3320Veieiye, pa lahko darilni pakel Našega ćasa dvigne pri nas v uredništvu na Kidričevi 2av Velenju.
Vedno bolj pa sc priblii^uje t u-di datum, ko bomo izmed vseh. ki ste nam poslali kakrk^n koli glas nc glede na t o»/a ki^gii ste gla«uivali, izžrebali glavno na» p"ddo - sa^'lni .stroj, ki ga prispe-vaCiorenje.
Čakamo glasovnice!
Tudi zdaj velja: iz NaSega časa [zjc^ite kupon Številka H, ga opremite z imenom in priimkom vît^'ga kandidata, dodajte svoj naslov, glastwnico pa poSljitc na naslov: NAŠ Cas, Kidričeva 2a, Velenje.
Veljalo pa ho tudi, će boste kupon »spastili« kar v na5 nabiralnik pred vhtxlom v prtK-torc NaScga i asa.
Že osmi
Si.mobilov center
VELEN.IE« 5. decembra • V prostorih naku|Nmilneua centra Je Si.mobil odprl svoj osmi svetovalno-prodaj ni center, v k;)terem Je potrošnikom na enem mestu dostopna celovit^i ponudba. S svojimi centri dopolnjujejo ^osto razpredeno mrežo pooblaščenih pnn dajalcev po vsej Sloveniji.
V Si.mobilovem centru v Velenju, ki ga V(x1i Tomo Novak, sprejmejo obiskovalce posebej izšolani svetovalci, ki pomagajo pri izbiri naročniških in predplačilnih paketov. "Nanjćniiti lahko izJji-rajo med devetimi paketi, prilagojenimi različnim potrebam uporabnikov. Za poslovne uporabnike je zanimiva ponudba Si.mobil Business, ki ponuja brezplačne klice v skupini, veliko zanimanja pa jeliidi predplačilni pakel Si.mobil Halo, ki ga mlllkujejo ka* kovostni aparati poi/Jemno ii»iKlmli cenah. Otvoritvenih In pni/* ničnih presenečenj je §e veliko," je povedal Tomo NovaL Direktor prodaje .Si.mobil, d.d.. Primož Pire je izrazil prepričanje, da bo center v Velenju prispeval k hitri rasti, ki jo njihovo piidjeije l^-Icži v zadnjem času, Ivan (»račan. vodja direktne prodaje Si.mobil pa je poudaril, da so v zadnjem času veliko naredili tudi na področju pokri tasti s svojim signalom, v prihodnjih mesecih pa bodo odpravili še preostale črne lise.
Otvoritveno slovesnasi so popestrili z zabavnim programom za otroke in nagradnim žrebanjem med obiskovalci.
■ mz, foto vos
Zaradi sreée pri žrebanju nekateri dolgo ne bodo pozabUi
otvoritvenega dne.
Božično novoletni koncert
Zarja z gosti
Š()!^AN.I ' IMI/a se tradicionalni in vsiiko leto i/jemno dc>* bro <»i>iskani lH»Mno novoletni koncert Pihalneiia c^rkestra Zarja Šoštanj. Imi v sred«». 19. decembra, ob 17. uri. v šoiltanj-ski šp<»rtni dvorani, pričel pa se Ih) ob 17. uri.
Zarja bo imela tokrat vrsto goltov: Da^ankcj Simonovič, Ota Pestneija, New Swing kvartet, mažoretke. Savinjski rožmarin in Mladinski pihalni orkester glasbene S>ole SoStanj.
Predprodaja vstopnic ho 17. in IS. decembra, ^hJ 17. úo 18. ure, v prostorih glasbene šole Šoštanj ter dve uri pred pričetk<.^m kon-ccrla na blagajni dvorane.
■ mkp
Jutri brezplačno smučanje
GOLTE« Zimsko sezono na (»olteh liodo uradno odprli Jutri, v (H'tek. ko bo smučanje za vse obiskovalce ves dan z^istonj.ot* voritvena slovesnost z razve<lrilnimi igrami na sneuu pa ho na vrsti ot) n.OO.
ÝXi danes pa so lastniki in upravljavci na (îolte povabili poslovne in ostale partnerje, novinarje, športnike in druge goste, saj jim želijo s cclodnevnirn druženjem na privlačen in raznolik način predstaviti zajetne naložbe, novmti in načrte, nwinarsko konferenco pa bodo začeli ob 14.tKi.
Za najdaljšo noč, ra zabavo ,
po odlične narezke, ^sveœpeœno meso, različne solate, mnogo vrst kruha, osvežilno pijaos.... v Erine trgovine pohitite ali po telefonu naročite

lib


Tržnica: 587 58 16 NKka:587 13 92 Živila Standarci:586 96 04
Prehrana 586 84 41 Živila ŠošTanj 588 29 14
Dostava tudi na dom, v službo, ali kamorkoli po vasi želji ...