Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14 194. V bi?€Mxdjuh kcnkcFda{a Vprašanju konkordata z Vatikanom posvečajo politični listi obilo pozornosti, zlasti polni z njim svoje stolpce ljubljanski »Slovenec«, ki pravi, da konkordat ni politično, ampak izključno versko vprašanje. Ker je »Slovenec« v raznih polemikah že ponovno zatrdil, da ni verski, ampak političen list, se le čudimo, kako pride kot politično, glasilo do tega, ča se toliko peča z neko »izključno« versko zadevo. Toda pustimo vsaki glavi svojo pamet in se rajši pomudimo pri konkordatu samem. Medverski položaj Jugoslavije Ob nastanku naše države smo imeli — kakor še danes — na našem ozemlju pripadnike različnih veroizpovedi, katerim smo potem z zakonom priznali enakopravnost. S posebnimi zakoni so bili tudi urejeni odnosi med posameznimi priznanimi cerkvami in državo. Katoliške pokrajine, ki so prišle v okvir Jugoslavije, so ohranile pravice in dolžnosti, ki so jih v verskem oziru imele do prejšnje države. Katolikom ni nihče kratil pravic. Ali more kdo reči, da je bila kdaj v Jugoslaviji s strani državnih oblasti prepovedana kaka katoliška procesija? Ali more kdo navesti samo en primer, da bi bilo kdaj kje v Jugoslaviji katoliku prepovedano iti k maši, spovedi ali obhajilu? Celo še dalje je šla ta verska svoboda katoliških vernikov v Jugoslaviji! V času najhujše stiske smo smeli katoliki svobodno zbirati denar v verske namene ne le za potrebe vernikov v okviru državnih mej, ampak celo za katoliško versko propagando v daljni tujini — za katoliške misijone. Pri tem ni državna oblast nikoli vpraševala, kam gre ta denar, ni nikoli kontrolirala njega uporabe in niti ni razmišljala, če je to delo vselej v skladu z njenimi državnopolitičnimi interesi in cilji ali ne. Srez benhevdala Ko smo katoliki v novi narodni državi vživali tako popolno versko svobodo in živeli v neskaljenem verskem miru s pripadniki drugih veroizpovedi, smo se ravnali pač po tradiciji in ni nihče pomislil, da nimamo konkordata. Malokdo se je sploh zavedal, da je papež Benedikt XV. nekaj let po vojni ukinil veljavnost konkordatov z bivšo Avstro-Ogrsko. Vsi pa še danes čutimo, vidimo in vemo, da to brezkonkordatno stanje ni bilo katolikom in katoliški veri v Jugoslaviji prav nič v škodo. ,Vsi verski obredi — od krsta do pogreba — so se lahko izvrševali popolnoma svobodno in nemoteno po predpisih cerkve. Nikjer ni bilo ovir ali sporov, ki bi jih povzročala državna Oblast ali verske enote drugih krščanskih aH muslimanskih ali katerihkoli ver. Iz tega človek nehote pride do sklepa, da konkordat nima s katoliško vero prav za prav nič opraviti in veri niti ne škoduje niti ne koristi, ker je katoliška vera v Jugoslaviji toliko let lahko shajala bsez njega. V prvi vvsli ffo&ftodar&ka vprašanja Ob takih mislih se šelfe porodi vprašanje, čemu je neki toliko hrupa okrog konkordata in zakaj se je razvil tak boj »za« in »proti«. Vrhovni poglavar katoliške cerkve, vsakokratni papež, ni samo cerkveni, duhovni vladar, ampak je tudi posvetni suveren, odkar obsto,ia Vatikanska država. On ima svoje ministre (kardinale), ima svoje poslanike ali konzule (nuncije) in sploh ves državno-upravni aparat kakor vsaka druga država. Zato je poezsizci»e V času rekordov se nam /.a letos obeta nov rekord, namreč — rekorden koiuum sladkorja. V grenkobah današnjih dni se hoče svet na vsak' način osladiti in pravijo, da bo po cenitvah letošnja svetovna produkcija sladkorja znašala B0'96 milij. long ton, kar je 2'29 milij. long ton več kot lansko leto, Sladkorna produkcija iz trsa bo predvidoma znašala 21'€5, iz sladkorne pese pa 9'9 milij. long ton. Lansko leto je konsum sladkorja dosegel 28'89 milij. proti 27*59 milij. long ton v vrednosti surovega sladkorja. Povečanje konsuma je znašalo torej okroglo 1*3 milij. long ton ali 4'7%. Tolik konsum sladkorja predstavlja rekord, ker te množine konsum dosedaj še ni nikoli dosegel. Leta 1933. n. pr. je znašal konsum na vsem svetu 24"67 milij. long ton. Ta konsum kaže jasno na izboljšanje gospodarske konjunkture v najvažnejših državah. Tudi v tekočem letu je opažati nadaljnje naraščanje konsuma sladkorja. Kljub temu svetovnemu sladkobnemu rekordu pa po naših kmetskih bajtah in revnih delavskih domovih še vedno gospodari tihotapski — saharin. Zgrešena gospodarska politika v vprašanju sladkornih cen je kakor nalašč vaba za tihotapce, po drugi strani pa obubožane ljudske množice tira k uporabi saharina. Odkod naj vzame siromašna družina z nekaj dinarji dnevnih dohodkov — 16 dinarjev za en sam kilogram Nedeljski občni zbor je pokazal vso težo tega brez dvoma najvažnejšega nacionalnega in socialnega vprašanja, za katerega pravično rešitev se naš mali kmet in kmetski delavec borita že vsa leta naše svobodne Jugoslavije. Za slovensko javnost izgleda, da to vprašanje ne obstoja. Dnevno časopisje ga ne omenja, politične stranke ga izbegavajo, veleposestniki pa z vsemi sredstvi ovirajo hitro likvidacijo in pravično izvedbo agrarne reforme. A niso samo veleposestniki tisti, ki bi se radi izognili zakonu o likvidaciji agrarne reforme in še v poslednjem trenutku razveljavili pravomočne odloke o utrditvi objektov. Za njimi stoji cela politična stranka, ki jim pomaga s svojim vplivom pri tem nesocialnem in nenacionalnem delu. Slovenski mali kmet, ki se je pred desetimi leti organiziral v Zvezo slovenskih agrarnih interesentov, stoji v tej borbi sam, navezan izključno na lastne moči in lastna sredstva. Stoletja zatiran tlačan, ponižan in razžaljen slovenski kmet na ves glas kriči in vpije, da Jugoslavija ne more biti močna brez zadovoljnega in srečnega kmeta in da je zato prva in največja njena naloga, da gospodarsko osvobodi tistega, kj. je edini skozi vsa suženjska leta ohranil jezik in vero svojih očetov ter s tem ohranil slovenstvo do njegovega osvobojenja in uedinjenja. Slovenski agrarni interesent nima kljub temu nikogar, na katerega bi se obrnil. Z izjemo »Kmetskega lista« mu je vse časopisje zaprto in njegov glas se duši v iznemogli siromaščini in preziru. Tisti, ki imajo polna usta socialnosti in še bolj odprta žrela o slovenstvu, tisti, ki so organizirali najgrandioznejšo mašino za izkoriščanje naroda, tisti, ki žive od samih grehov, tisti ne poznajo slovenskega malega kmeta, ne poznajo slovenskega agrarnega interesenta, ne poznajo njegovih nacionalnih in socialnih interesov, ne poznajo njegovih zaslug za slovenstvo, ne njegovih stoletnih puntov proti izkoriščevalcem vseh vrst in stopenj. Torej agrarni interesent sam s svojo zvezo agrarnih interesentov končava stoletno borbo proti tujim grofom in baronom, proti samosilni-kom, proti tlačiteljem in izkoriščevalcem. Poročilo predsednika Ojeklenel v tej neenaki borbi je predsednik Zveze slovenskih agrarnih interesentov Ivan Stražišar otvoril v nedeljo občni zbor in povedal v uvodnih besedah vse težave, s katerimi se mora zveza boriti. Povedal je pa tudi, s kom se mora najbolj boriti. Imenoma je navedel tiste, ki eo najbolj poklicani, da bi stali slovenskemu malemu kmetu ob strani, pa ga tudi pri izvedbi agrarne reforme najbolj zatirajo. Predsednik je sladkorja? Naravna posledica takih razmer je pač ta, da se delovni sloji zatekajo k saharinu, čeprav nima nobene hranilne vrednosti. Neizprosna gospodarska matematika jim neusmiljeno ukazuje goljufati — lastno telo! Tako zgrešeno politiko moremo toliko manj razumeti, ker je pri nas med producenti sladkorja tudi država. Ali ne pokaže preprost račun, da bi znižanje cen povišalo konsum? Denar, ki gre za nagrade in preganjanje tihotapcev, naj bi se uporabil za socialno-gospodarsko intervencijo v cenovni politiki sladkorne industrije, pa bi se kmalu pokazali blagodejni uspehi. Ljudje, ki tega ne razumejo ali nočejo razumeti, zaslužijo v matematiki sramotno oceno »prav slabo« in nikakor ne spadajo v gospodarsko življenje! Ali pa je. morda prav, da zaradi lenobe peščice brezdelnih gospodov trpe stotisoči delovnega ljudstva? Vsi, ki se jih to tiče, naj bi končno vendar že pogledali temu vprašanju bolj od blizu in malo bolj resno v obraz. še navedel uspehe, ki jih je Zveza agrarnih interesentov navzlic vsemu temu dosegla in zaščitila interese svojih članov. Zatrdil je, da bi nasprotniki agrarne reforme to veliko osvobodilno akcijo popolnoma izigrali, ako ne bi obstojala Zveza agrarnih interesentov in njenega složnega dela. Poročilo tajnika Za predsednikom je obširno poročal tajnik Zveze narodni poslanec Milan Mravlje. Njegovo poročilo je vsebovalo podrobno zvezino delo in položaj, v katerem se danes nahaja vprašanje likvidacije agrarne reforme v Sloveniji. Od približno 16.000 ha obdelovalne zemlje, ki je bila oddvojena za okrog 20.000 agrarnih interesentov v Sloveniji, je komaj 7000 ha prepisane v zemljiški knjigi na nove lastnike. Vsi ostali še čakajo v negotovosti in so izpostavljeni najrazličnejšim neprilikam od strani veleposestnikov in vseh drugih nasprotnikov in nevošč-ljivcev. . Kljub temu, da so odloki o utrditvi objektov in subjektov že davno pravomočni in bi se na zadevnih površinah agrarne zemlje morala izvršiti odmera za kataster ter prepis v zemljiški knjigi, se je ponekod uvedla revizija subjektov, drugod so se ustavila geometrska dela in pravomočno utrjeni agrarni interesenti vrgli na cesto, zemlja se jim je pa odvzela. Največ trpljenja so morali prestati zadnje dve leti agrarni interesenti na veleposestvu verskega zaklada v Kostanjevici. Sredi svojega dela je moral geometer pospraviti svoje instrumente in se odpeljati domov. Ze poldrugo leto se nahaja tožba agrarnih interesentov pri Državnem svetu v Beogradu. Nihče zemlje ne obdeluje tako kot bi bilo potrebno, nihče je ne zboljšuje, da bi dajala boljši in več plodu, ker so vsi v negotovosti in strahu, kaj bo. Na Ponovičah pri Litiji so že pred leti po-lovieo agrarnih interesentov črtali in jim zemljo odvzeli. Ostali so plačali geometra. Nestrpno so čakali nanj. Radi bi postali že zemljeknjižni lastniki od agrarne reforme dodeljenih parcel. Radi bi si zgradili male hišice, skromen krov nad revno kmetsko družino. Geometer je prišel, pa se je moral vrniti. O, kako so bile sladke besede velikega kralja mučenika, ki je rekel, da mora biti zemlja tistega, ki jo obdeluje. Agrarni interesenti, slovenski mali kmetje so dobili v njegovi vzvišeni osebi očeta, dobrotnika in zaščitnika. Saj je zakon o likvidaciji agrarne reforme izšel tedaj, ko je nagnal iz parlamenta vsiljene ljudske zastopnike in politične mešetarje. Večen spomin velikemu kralju in pravičnemu .vladarju! Slično kot agrarnim interesentom v Kosta-j njevici se godi tudi drugod. Nesrečni Vinko Si-monič iz Ptuja je moral iti z agrarne zemlje, ker je tako hotel grof Herberštein. Poloviču v Kostanjevici so zažgali gospodarsko poslopje, ki ga je dobil od agrarne reforme. Goltnik z Ludran-skega vrha pri Črni bo moral pustiti najboljše parcele, ker je taka volja nekaterih gospodov. Pa kdo bi našteval vse boleče rane, ki se odpirajo na telesu slovenskega kmeta od Dravograda do Brežic, od Logatca do Prekmurja. Črna pošast se je vlegla na slovenskega agrarnega interesenta in v svobodni Jugoslaviji mu ne pusti gospodarske neodvisnosti in sreče. Razlaščeni gozdovi Tajnik Mravlje je nadalje poročal o razlaščenih veleposestniških gozdovih. Od 44.000 ha je ostalo razlaščenih še kakih 20.000 ha. Razlastitev je bila izvršena v korist agrarnih interesen-: tov. Agrarni interesenti pa ne vedo mnogo o tem in še manj čutijo dobroto iz razlaščenih gozdov. Pritožbe agrarnih interesentov se gromadijo, a vse je zaman. Škofijskemu veleposestvu v Gornjem gradu se je vrnilo razlaščene gozdove. Planine še niso odmerjene na tem veleposestvu. Savinjski spla-var je ob svoje nade, živinorejec ob svoje upe. Posebno poglavje v zvezi z razlaščenimi Auerspergovimi gozdovi predstavlja žaga v Soteski pri Novem mestu. Tajnik Mravlje je podrobno pojasnil poslovanje te žage in socialno politiko njenih tiajemnikov. Pašniške zadruge V tej zvezi je pozval vse agrarne interesente, ki so organizirani v pašniških in gozdnih zadrugah, naj kontrolirajo delo začasne državne uprave in vse, kar mislijo, da ni prav, prijavijo Zvezi agrarnih interesentov. Po daljši debati, v kateri so posamezni člani prikazovali potek izvedbe agrarne reforme v njihovih krajih, je bil izvoljen ponovno z malimi spremembami ves stari odbor, kateremu so vsi agrarni interesenti izrekli prav posebno zaupanje in zahvalo. Odbor je imel takoj po občnem zboru sejo, na kateri je sklenil med drugim, da se zniža cena knjigi »Agrarna reforma«, ki jo je izdala in založila Zveza sldvenskih agrarnih interesentov, na din 5°—. Poverjeniki, ki bodo dobili knjigo za raz-pečavanje, naj se potrudijo in knjigo prodajajo, da se bodo lahko tudi tisti, ki niso agrarni interesenti, seznanili s tem velikim vprašanjem. Vino zaL Nemčijo Jugoslovanskim vinom se polagoma odpira pot v svet. Kakor poročajo, je prispela te dni iz Nemčije k nam posebna delegacija, ki se bo pogajala za nakup jugoslovanskih vin. Sodi se, da se bo sporazum lahko dosegel. Za izvoz vina v Nemčijo se posebno zanimajo vinogradniki iz dunavske banovine, ki so že svo-ječasno svoj vinski pridelek po večini izvažalij v Nemčijo, zlasti v Berlin. Pogodbo z Nemci bo lahko doseči tudi zaradi tega, ker obetajo vinogradi letos povečini odličen pridelek. Za katera vina po ostalih delih države se Nemci prav za prav zanimajo, poročila nič ne omenjajjo. Vsekakor bi bilo treba Nemcem sedaj nuditi priliko, da se pobliže seznanijo tudi s kvalitetnimi slovenskimi vini. Po naši državi in tudi v naši ožji domovini je glede vinskega pridelka toliko različic v okusih, barvi in jakosti, da bodo Nemci prav gotov« tudi pri nas našli kaj primernega zase. Ob primerni solidnosti bi potem z Nemčijo lahko računali kot s stalnim odjemalcem naših vin, kar bi bilo zlasti slovenskemu vinogradništvu, ki že dolgo hira v nepretrgani krizi, vsekakor v veliko pomoč. iEa vsakdan^ hvuli Delo Zveze slovenskih agrarnih interesentov Doma in drugod JV/. Vel. kraljica na medu Pretekli teden je prispela Nj. Vel. kraljica Marija iz Miločera v Slovenijo, da preživi v krogu svoje kraljevske družine nekaj časa na Bledu. V Ljubljani so priredile kraljici nadvse prisrčen sprejem narodne gospe z dvorno damo go. dr. Franjo Tavčarjevo na čelu. Na postaji Lesce je pričakoval svojo kraljevsko mater naš mladi kralj Peter II. in velika množica kmetskega naroda iz vse okolice. S kraljico materjo sta se pripeljala tudi oba iprinca Tomislav in Andrej. Po prisrčnem pozdravu se je kraljevska družina odpeljala na Bled. "Kongres Jugoslovanske gasilske iEveze V nedeljo se je vršil v Zagrebu prvi kongres Jugoslovanske gasilske zveze. Kongresa so se Udeležili tudi zastopniki inozemskih gasilskih organizacij. Po končanem kongresu Jugoslovanske gasilske zveze se je vršil kongres slovanske gasilske zveze. Na tem kongresu je bilo sklenjeno, da se bo v bodoče pritegnilo v slovansko gasilsko zvezo še bolgarsko gasilsko organizacijo in delovalo na sporazumu med Čehoslovaki in Poljaki. Ob priliki zagrebškega gasilskega kongresa so prijavili izstop iz Jugoslovanske gasilske zveze hrvatski gasilci in ustanovili svojo hrvatsko gasilsko zvezo, ki ne mara ničesar skupnega z Jugoslovansko gasilsko zvezo. Novo ustanovljena gasilska zveza se je podredila v celoti hrvatskemu pokretu dr. Mačka. V tej zvezi je sledila tudi ostavka zveznega ilarešine Žagarja in treh članov centralne uprave. Korak hrvatskih gasilcev je povzročil pri vseh ostalih jugoslovanskih gasilcih velikansko začudenje in iznenadenje. Edini, ki so izstopivšim hrvatskim gasilcem čestitali, so bili nekateri slovenski člani, ki so bili imenovani v centralno upravo. Gasilska zajednica za savsko banovino je slavila v nedeljo GOletnico svojega obstoja. Na jubilejni svečanosti je bil storjen sklep o izstopu iz Jugoslovanske gasilske zveze s posebno resolucijo. Slično izdvajanje iz jugoslovanskih organizacij pripravljajo na Hrvatskem tudi ostala socialna in stanovska društva ter prekiniti vsake zveze z njimi. Zdravniki so to namero že izvršili. Odločba sv. Sinoda Te dni so bile po vseh pravoslavnih cerkvah prečitane odločbe sv. Sinoda, ki se nanašajo na nekatere pravoslavne vernike in ki jim je njihova cerkev odrekla cerkvene pravice. Svarilo Notranje ministrstvo je izdalo uradno objavo, v kateri se opozarjajo državljani kr. Jugoslavije, da naj r,e verujejo raznim govoricam, ki se širijo v zvezi s smrtjo Nj. Sv. patriarha Varnave ob priliki sprejetja konkordata. Proti razširjevalcem takih vesti, pravi objava notranjega ministra, se bo r. vso strogostjo postopalo. Odpovedana manifestacija Listi poročajo, da se je predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič vrnil s svojega potovanja po Jadranskem morju nazaj v Beograd. Beograjske organizacije JRZ so nameravale prirediti predsedniku stranke manifestaciijski sprejem, pa je g. dr. Stojadinovič istega hva-tenno odklonil. Prisrčno ga je pozdravil le notranji minister i nekaterimi drugimi prijatelji. Notranji minister g. dr. Anton Korošec je pozdravil predsednika.vlade takole: Gospod predsednik! Vračate se z odpočitka na delo. Vaš odpočitek je bil kratek; zaslužili ste daljšega.'Toda, Vi hočete biti, ker so nasprotniki svoj boij potencirali (napeli) do maksi-ma (najvišjega), zdaj med nami v naši bližini, v naši sredi. V koliko veselje in zadovoljstvo nam je, da je naš voditelj med nami. Vi nam dajete cilj, smer in pogum. Mi vam zato obljubljamo zvestobo in privrženost. Hočemo se čvrsto zgrniti okoli našega voditelja. Živel naš voditelj in naš predsednik! Ivan Tomažič — 70 letnik Bivši dolgoletni župan občine Kog pri Sv. Bolfenku g. Ivan Tomažič, posestnik na Vi-tanu, obhaja te dni svoj god in obenem "Oletni rojstni dan. Daleč naokoli visoko čislan in spoštovan Tomažič je posvečal vse svoje življenje kovaški obrti, kmetiji, gospodarskemu napredku in prosveti na vasi. Zupanoval je občini Vitan in pozneje občini Kog več kot pol svojega življenja. Bil je ustanovnik tamošnjega Gasilnega društva, kateremu je dolga leta tudi načeloval. Cez 20 let je bil član načelstva Hranilnice in posojilnice v Središču, član krajevnega šolskega sveta, odbornik podružnice Kmetijske družbe, cerkvenega konkurenčnega odbora itd. Za zasluge, ki si jih je jubilant pridobil med tamošnjim kmetskim prebivalstvom na gospodarskem, prosvetnem in kulturnem polju, je bil odlikovan z redom sv. Save. Po svetovni vojni, ko se je začelo v svobodni domovini kmetsko gibanje, je bil Tomažič med prvimi, ki je posvetil vse svoje sile širjenju kmetske misli. Bivša Slovenska kmetska stranka ga je štela med svoje najbolj požrtvovalne orga-nizatorne delavce. V vodstvu je zavzemal ves čas mesto člana izvršilnega odbora. Tovarišu-prijatelju in nesebičnemu javnemu delavcu, ki je posvetil v svoji mladosti vse svoje sile napredku naši kmetski vasi, k njegovemu jubileju prav iskreno čestitamo ter mu želimo, da bi ga Bog ohranil njegovi visoko spoštovani družini zdravega in čilega še mnogo mnogo let! ^Vaš je zzi ©sferne slovenski Korefan? Med najlepše slovenske ljudske povesti štejemo »Miklovo Zalo«. Zgodba te vrle slovenske kmetice nas je pretresla v otroških dneh iu nam nikoli ne bo izginila iz spomina! Te dni je minilo 25 let izza smrti pisatelja »Miklove Zale«. On je sicer legel v grob, njegovo deU> pa živi iu Konferenca Pretekli teden se je vršila v prostorih notranjega ministrstva v Beogradu širša konferenca, ki so ji prisostvovali skoro vsi bani, policijski upravniki in orožniški komandant. K uvedbi e Iikvida* ciji hm&tsbib dolgov je pravosodno ministrstvo izdalo tole uradno pojasnilo 2. odstavka 56. člena omenjene uredbe: V primeru, da nastopa več akceptantov za kakšno menično obvezo, med katerimi so eni kmetje v smislu uredbe, drugi pa ne, uživajo olajšave v smislu uredbe samo akeeptanti, ki so kmetje v smislu uredbe. bo živelo, ker ima v sebi res ljudski mozeg, ker utriplje v njem res narodno življenje in hotenje. »Koroški Slovenec«, edini slovenski list našega življa v tako »pravični« Avstriji, se z lepim člankom spominja profesorja in pisatelja .lakoba Sketa, ki je od leta 1877., ko je prišel kot suplent na celovško gimazijo. do svoje smrti zaslužno deloval med koroškimi Slovenci. Pred 25 leti so ga položili k večnemu počitku v Trnji vasi. Sket je bil sin zelene Štajerske in na njegovem rojstnem domu v Mestinjah pri Šmarju bodo zdaj vzidali spominsko ploščo. Na celovški gimnaziji je poučeval 31 let slovenščino, latinščino in grščino. Svojim učencem je vedno kazal pota. ki vodijo do boljše l>odočnosti slovenskega naroda. Po njegovi zaslugi je bil na celovški gimnaziji uveden tudi obligatoren zrelostni izpit iz slovenščine za slovenske dijake. Tudi kot znanstvenik, organizator in pisatelj je Sket zaslužno deloval. S! >-vencem je preskrbel prepotrebne čitanke za srednje šole, ustanovil je »Kres«, leposloven in poučen list, najbolj popularen pa je postal s svojo povestjo »Miklovo Zalo«, ki je izšla leta 1883. Na podlagi Sketove povesti dramatizirana »Miklova Zala« je še danes ena izmed najpri-Ijubljenejših slovenskih ljudskih iger. V nekdanjem glasilu koroških Slovencev »Miru« so o Sketu mnogo pisali njegovi bivši učenci. Navajali so, da je na celovški gimnaziji slovel po svoji pridnosti, natančnosti in globoki izobraženosti. Prepričan je bil, da mora mladina že v šolah pokazati, da bo kos življenjskemu boju. Vzgajal je delavne može in njegovi bivši učenci so mnogo koristili našemu življu na Koroškem. Slava spominu tega velikega moža! Kratke vesti ■ Trideset človeških življenj je zahtevala nedavno rudniška katastrofa v angleškem rudniku Chesterton v grofiji Cambridge. V rudniku je nastala eksplozija, ki je ubila 3 rudarje, ko so prispeli reševalci, pa je ponovna eksplozija ubila 27 članov ekspedicije. V goreči rudnik so morali spustiti vodo, če so hoteli preprečiti nadaljnje eksplozije, zato ni nobenega upanja, da bi še koga rešili. ■ Po dvajsetih letih je spregledal te dni rudar Georg Luis iz VValesa na Angleškem. Pred 20. leti je radi neke rudniške nesreče popolnoma oslepel in je živel odtlej kot ubog invalid. Ondan pa si je nažgal pipo tobaka. Pipa mu je padla iz ust. Sklonil se je, da bi jo pobral. Pri tem se mu nenadoma zazdi, da vidi svoijo nogo. Ko se je prepričal, da je to res, je od veselja — po dvajsetih letih slepote — popolnoma spregledal. Zdravniki si razlagajo nenavaden pojav na ta na,"in, da je rudar » nenadnim pretresom života predramil ohromele živce. Rudar sam se seveda malo briga za razlage, ampak je vesel, da zopet vidi. ■ Stavka tekstilnih delavcev je izbruhnila t Glasgowu na Angleškem. Delavstvo zahteva povišanje mezd. Ker delodajalci na zahtevo nočej* pristati, je verjetno, da se bo stavka raisiril« tudi. ua delavce drugih strok. Kaj se grodi po svetu Med dogodki iz našega ožjega sosedstva utegne biti najbolj zanimiva in tudi razveseljiva ivest, da Bolgarija ibaje končno vstopi v Balkansko zvezo. Bolgariji jbo ob vstopu v zvezo zagotovljen svoboden izhod na Egejsko morje, ker ji bo dala Grčija svobodno luko v Dedeagaču. Konferenca Male antante bo letos 30. in 31. avgusta v Sinaji. Po konferenci se zunanji ministri vseh treh držav odpeljejo na skupen izlet po Donavi. Jcžov, stari miljenec ruskega diktatorja Stalina, ki je zamenjal, kakor vedo poročati angleški listi, Bolgara Dimitrova, ki je padel v nemilost, v glavnem tajništvu kominterne. Romunija bo po zadnjih poročilih kljub kolebanju v zadnji dobi ostala zvesta politiki, ki zahteva prijateljstvo s Francijo. Vesti, da je Tatarescova vlada odstopila, je minister Tatarescu po avdijenci pri kralju demantiral. češkoslovaška ima še vedno dovolj posla z raznimi nemškimi spletkami, vendar listi naglašajo, da bi se vlada sporazumu z Nemčijo ne upirala. Pogoj je le, da bi bil tak sporazum zares iskreno zaželen tudi na nemški strani. Češkoslovaška republika, ki so ji meje z izjemo revizionistične Madžarske priznale vse države in ki ji iste meje jamčijo tudi mirovne pogodbe, ne smatra po devetnajstih letih svojega obstoja za potrebno, da se s komurkoli javno pogaja o priznanju svojih državnih mej. Pri tem niti ni treba, da še posebej poudarimo, ida je baš Nemčija prva po prevratu priznala sedanji obseg češkoslovaške države. Državne meje niso zadeva, s katero je mogoče šahirati, one so nedotakljive in so izven sleherne diskusije in slehernih pogajanj. Avstrija je dala nekaj vpogleda v svojo zunanjo politiko z govorom državnega tajnika v zunanjem ministrstvu dr. Schmidta, ki ga je govoril akademikom na gradu Traunsee pri Gmundenu. Dejal je med drugim, da so avstrijski sosedje pokazali dovolj razumevanja za njene potrebe na gospo-'darskem področju. Za nas je vsekakor zanimiv tale odstavek iz Schmidtovega govora: »Avstrija je pranemška dežela. Iz tega sledi, da ne more biti politika te države nikdar tako usmerjena, da bi nasprotovala interesom celokupnega nemškega naroda. Z julijskim sporazumom z Nemčijo se je avstrijska zunanja politika povrnila na svojo praizhodno točko, ki bi jo lahko na kratko označil s tem, da obe nemški državi Evrope moreta in smeta voditi samo eno zunanjo politiko, ki odgovarja obojestranskim interesom in s tem interesom nemškega prebivalstva obeh držav.< Zgodovine in zemljepisja torej avstrijski diplomatje ne znajo preveč, sicer bi moral ta gospod vendar vedeti, da je ta »pranemška« dežela zgodovinsko razpeta po slovenskih tleh in da še danes vsebuje lep kos slovenskega ozemlja. Španija je še vedno »krvava poljana«, okrog katere čaka ostala Evropa. Zmede okrog nevmešavanja še niso razvozljane. Ker je zlasti Velika Britanija v španskem sporu v prvi vrsti zainteresirana samo zunanjepolitično, so s tem na široko "odprta vrata za diplomatske kompromise, hkrati seveda tudi za mirno likvidacijo neštetih problemov, ki so se pokazali v razpletu španske državljanske vojne. Ta preudarek nam je hkrati najzanesljivejši kažipot pri presojanju sedanjih in bodočih pogajanj, pa obenem najmočnejša nada, da si bo diplomacija pod takimi vidiki znala ohraniti najdražje, svetovni mir. Boji v državi sami se nadaljujejo z vso silo. Španska nacionalistična vlada je odredila zaporo francosko-španske meje pri Irunu. Kakor se zatrjuje, so mejo zaprli zaradi tega, ker se španski nacionalisti pripravljajo na novo ofenzivo na "baskovski fronti. General Franco je zbral pred Santandrom svežo vojsko, ki šteje 80.000 dobro oboroženih vojakov in kateri poveljujeta generala Davilla . in Garanda. Nacionalisti hočejo s to ofenzivo likvidirati baskovsko vprašanje. Baski razpolagajo s precej večjo vojsko, ki šteje okrog 120.000 mož, vendar je tehniško slabše opremljena kakor nacionalisti. Tudi republikanske čete so ohranile svojo udarnost in odpornost. Na južni fronti so republikanske čete s pogumnim napadom zavzele Lopero, pa so se umaknile, ko so videle, da je Žena kitajskega preporoditelja, čangkajška, je združila vsa kitajska ženska društva v skupno zvezo, ki naj bi pomagala organizirati tudi ženske v odporu proti Japonski. dobil sovražnik močna ojačenja. Na fronti južno od Taja je sovražnik skušal napasti republikanske postojanke pri gradiču Sisla, pa je bil odbit. V odseku pri Bazasu je sovražno topništvo streljalo na republikanske postojanke. Vladna letala so bombardirala železniško postajo pri Parli in Grinonu ter metala bombe tudi na vojašnico južno od Teruela. Rusija vzbuja še vedno pozornost s svojimi notranjimi) zakulisnimi boji. Venomer prihajajo v svet bolj! ali manj kričave vesti, ki se često izkažejo tudi za pretirane, vendar pa je resnica, da bije Stalin hud in trd boj z opozicijo in da ta boj bržkone še ne bo tako kmalu končan. Pozornost je vzbudila zadnje dni zlasti novica o generalnem tajniku komunistične internacionale (kominterne) Dimitrovu, da je padel pri Stalinu v nemilost in bil odstavljen. Na njegovo mesto je bil baje že postavljen Ježov, sedanji ljudski komisar za' notranje zadeve, ki je za Stalinom najmočnejši mož današnje Rusije, kajti njegov vpliv in njegova moč naraščata od dne do dne. Kakor zatrjujejo nekatera poročila, ima odstavitev resno ozadje. Stalin se je baje odločil Princ Teli, znani mongolski mogočnik, ki ponuja svoje zavezništvo Japoncem v nadi, da mu bodo ti v Mongoliji ustvarili isti položaj, kakor ga ima cesar Puji v Mandžukuu. za spremembo zunanje politike zaradi neuspeha v Španiji. Za španske republikance se je v največji meri zavzel Dimitrov. Poleg tega je Stalina pripravilo do nove usmeritve tudi zbližanje med Italijo in Anglijo. V Rusiji baje povsem resno računajo s tem, da bo že prihodnji mesec v Ženevi likvidirano abesinsko vprašanje, v Španiji pa obnovljena monarhija. V nove zunanjepolitične smeri silijo Stalina tudi gospodarski razlogi. Aretacije v Rusiji se nadaljujejo. Pred kratkim je bil aretiran pesnik Dezjeinanski, ki ga smatrajo za službenega pesnika justifikacij ruskih generalov. Dezjemanski je namreč v moskovski »Pravdi« na dan justifikacije maršala Tuhačevskega in tovarišev objavil pesem, v kateri je poveličeval čiščenje v vrstah ruske vojske. Razen njega so aretirali tudi revolucionarnega lirika Aleksandroviča, ki je doslej užival veliko naklonjenost ruskih uradnih krogov. Zagonetni obraz ruske notranje politike nam radi tega še ne postane nič jasnejši. Kot nepristranski opazovalci lahko samo rečemo, da bo šele bodočnost pokazala, kam vodi ruska pot. Iskreno pa želimo, da bi se ruski narod čimprej ustalil v korist Slovanstva in v blagor vsega človeštva. Kredit za obiranje hmelja Splošna želja je bila, naj bi hmeljarji bili deležni potrebnega kredita za obiralce. Zdaj se je Mestna hranilnica v Celju takoj odločila, da nudi hmeljarjem za obiranje potrebne kratkoročne kredite in ima potrebno gotovino že pripravljeno. Savinjski hmeljarji ukrep uglednega denarnega zavoda celjske občine toplo pozdravljajo. Hmeljarji, ki potrebujejo gotovino za izplačilo obiralcev, naj se torej obračajo naravnost na Mestno hranilnico v Celju. Položaj jim bo s tem vsekakor seveda močno olajšan. Kmebka iKmetsko-mladinski tabor v Podsmreki V nedeljo dne 22. avgusta t. 1. bo priredil ljubljanski Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet velik kmetsko-mladinski tabor v Pod-jsmreki, združen z veliko tekmo koscev. Zbirališče .okrašenih voz, konjenikov, kole-(sarjev, koscev in grabljic bo pri »Dolgem mostu« ;na Viču ob 2. uri popoldne, odkoder krenemo iv povorki na tekmovališče v Podsmreko, kjer bo k m e tsko-m 1 ad in s ko zborovanje. Po zborovanju bo tekma koscev, razglasitev izida in razdelitev nagrad. Po končani tekmi se bo vršila velika kmetska zabava z godbo in plesom pri tov. Avgustu Kancu v Podsmreki. Vsa zavedna kmetska mladina ljubljanske okolice prihiti na svoj tabor in' izpričaj vero v samo sebe, saj samo v delu in slogi vstajamo! V primeru slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo. Ljubečna pri Celju Društvo kmetskih fantov in deklet Ljubečna je proslavilo kmetsko-mladinski praznik s tekmo ročne opeke 18. julija t. 1. Manifestacija tega kmetskega dela je kljub slabemu in oblačnemu vremenu privabila na Ljubečno ogromne množice ljudstva, zlasti mladine. To je bilo pravo praznično razpoloženje. Ob 3. uri se je začela pomikati veličastna povorka skozi Ljubečno na tekmovalni prostor. Od vseh strani je obkolila množica tekmovalni prostor. Predsednik domačega društva tov. Orešnik je otvoril kmetsko-mladinski praznik. Razložil je navzočim, kaj je naša organizacija in za kaj se naša mladina bori. Govornika je navdušena množica nagradila z gromkim ploskanjem. Začela se je tekma ročne opeke. Prvo nagrado si je priboril tov. Mirnik Franc, v kratkih presledkih so mu sledili ostali tovariši, ki so bili deležni navdušenega odobravanja. Po tekmi se je vršila kmetska zabava na domu tov. Mici in Anice Naglič, kjer smo se imeli nadvse prijetno, v trdni veri, da gremo naprej! Kmetsko slavje na Bregu pri Litiji Čudovito lepo polje, obdano od prijaznih obronkov, ki ga onstran Save varuje Sveta gora, je v nedeljo 15. avgusta doživelo prelep praznik kmetskega sožitja. Na litijskem kolodvoru je društvo kmetskih fantov in deklet iz Šmartnega sprejelo ljubljanske iri druge goste. Okrašeni vozovi, vrste konjenikov in koscev so dali pestro sliko narodnih noš in zelenih srajc. Povorka iz Litije na Breg je bila ves čas pozdravljana, nihče je ni motil. Pri Potokarju na Bregu so bili najprej govori. nato tekma v košnji. K besedi so se oglasili tovariši Košmerlj, Strman in priljubljeni predsednik Zveze Kronovšek. Dočim je Strman povedal nekaj krepkih o domačih prilikah, je Kronovšek v preprostih in srce segajočih besedah orisal cilje in pota kmetskega kulturnega gibanja. Povdarku, da je kmet vedno le moral poslušati in ubogati gospodo, a nikdar ne biti vsaj enakopraven z njo, čeprav jo on živi in bi jo brez njegovega pristanka ne bilo, je številna množica burno pritrjevala. In kakšna množica! Tudi kmetje pa njihovi sinovi in hčerke so prihiteli iz vseh vasic, ki obkrožajo zeleni Breg. Prišli so tudi delavci s svojimi žuljavimi rokami in pravice žejnimi dušami. Bil je tabor ljudi, ki vedo, kaj hočejo, in so pripravljeni na borbo za spravo in slobodo«. Zbor je pokazal nastajajočo enotnost delovnih stanov, odločnost in ne-ustrašenosl. Z velikim dopadanjem je velika množica gledala tekmo koscev. V dveh skupinah so nastopili. Mlajši in starejši. S korajžo so rezali redi, z veseljem so sprejeli nagrade, najboljši srebrno dozo, drugi pa manjše po vrednosti. Po dovršeni tekmi je ljudstvo zasedlo ves prostor pri Potokarju. Rudarji iz Zagorja so pridno godli, svet pa se je veselo vrtil in vsaj za hip pozabil na gorje, ki ga mu stalno pripravlja poveljujoča gospoda. Iskreno je naše veselje, da se Zasavje budi. Kmečke in delavske roke se vežejo in sklepajo. Daleč v Prekmurju, čez zeleno Štajersko že segajo semkaj nevidne, a trdne vezi. Pridejo ure, ki bodo storile konec duševnemu suženjstvu! Litijski kot, le krepko na plan! Dramlje Naši fantje in dekleta so 25. julija t. 1. proslavljali svoj praznik s kmetsko-mladinskim zborovanjem in tekmo žanjic, ki je pokazalo, da gre mladina v svojem delu naprej in je ne more zaustaviti prav nihče. Naj se je še toliko govorilo o »grehih, ki ne bodo odpustljivi« radi 5minutne žetve na nedeljo, naj so si posamezniki prizadevali na vse načine prireditev preprečiti — fantje in dekleta so pokazali, da odklanjajo vse laži ter svoje delo na njivah in travnikih spoštujejo v večji meri, kakor pa tisti, ki največ živijo od kmetskih žuljev. Pri zborovanju, ki ga je vodil predsednik tukajšnjega društva tov. Ludvik Mastnak, je spregovoril kot delegat celjskega pododbora tovariš Stanko Korže iz Ponikve. V svojem govoru je zbrano kmetsko mladino vzpodbujal k skupnosti in pravi kmetski zavesti. Za njim pa je spregovoril predsednik Zveze tov. Ivan Kronovšek. V svojem govoru, ki bo ostal vsem zbranim v živem spominu (pa tudi onim, ki so ga poslušali na bližnjem griču in gaju), je dokazoval, za kakšnimi cilji gre kmetska mladina, združena v svojih organizacijah. Da se borimo proti vsem tistim posameznikom, ki hočejo naše delo podcenjevati, proti vsem tistim, ki nas hočejo napraviti za krivoverce in včasih celo za brezverce, pa tudi proti vsem tistim, ki hočejo iz dela naših rok živeti. Mi delamo, mi verujemo in mi hočemo tudi živeti! To je zahteva današnje kmetske mladine, ki ve, da bo vse to dosegla le v skupnosti, pravi vzgoji in izobrazbi nje same! Za svoj govor je tov. predsednik Kronovšek Zel toplo priznanje in pritrjevanje vseh zbranih. Po zborovanju se je vršila tekma žanjic, pri kateri je zavzela prvo mesto članica tukajšnjega društva tov. Fani Savkič, drugo pa tov. Cilka Ribič iz Ponikve. Pri tekmi je vzbujalo posebno pozornost tudi, ker je tekmoval med žanjicami tudi fant tov. Bogomir Š to rman iz Orle vasi. Vsa prireditev, ki se je vršila na prostoru g. Imenška Josipa v Sv. Ilju, je uspela in dosegla v polni meri svoj namen. Vsem tovarišem in tovarišicam ter gostom iz Ponikve, Sv. Jurija, Konjic, Špitaliča in od drugod za obisk najlepša hvala. Prav tako pa hvala tudi vsem članom in članicam našega društva v Orli vasi, ki se niso ustrašili dolge poti, da so prišli v tako lenem številu k nam v Dramlje! Vojnik Po kratkem presledku je napočil čas, da se zopet oglasimo s članskega sestanka D. K. F. in D. Vojnik, kjer se nas je v nedeljo 8. t. m. zbralo lepo število. Pozdravnim besedam predsednika tov. Kuharja je sledila prosta debata, ki je bila nepričakovano zelo živahna in je pokazala silno navdušenje in borbenost članstva, ki nam je v teh časih vsem sveta. Osnoval se je prireditveni odbor s tovarišem L. Gorenšekom na čelu, ki si je nadel nalogo, Obmagaj soojema otroku. da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe! SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU prirediti sadjarsko razstavo, ki bo prva te vrste v Vojniku, 5. septembra pa trgatev grozdja. Ob zaključku sestanka se je vsak član na predlog predsednika tov. Kuharja obvezal pridobiti še po enega člana, kar naj bo odgovor našim »ljubim prijateljem« na njihova podtiko-vanja. Tovariši, naprej! Na delo! — Saij samo v slogi vstajamo! «——■■———— ■ i i — r (Sprejezsii v zadtvuzni leča/ V Ljubljani se vrši vsako leto zadružni tečaj, ki traja od srede oktobra do Velike noči. V tečaju se vzgajajo zadružni delavci. Poučuje se slovenski jezik, računstvo, gospodarski zemljepis, knjigovodstvo, zadružništvo, nauk o vodstvu zadrug, zadružno, menično in trgovsko pravo. V tečaj se sprejemajo mladeniči, ki so dovršili 16. leto. vsaj ljudsko šolo in ki ostanejo na domu ter hočejo delovati v domačih zadrugah. Kdor hoče obiskovati tečaj, mora prositi za sprejem. Prošnjo naj naslovi na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani in ji priloži krstni ali domovinski list in zadnje šolsko izpričevalo. Prošnje ni treba kolkovati. Kdor želi prejemati tudi podporo in misli, da ima pravico do nje, mora to v prošnji utemeljiti. Tako prošnjo-pred-loži Zveza banski upravi, ki podeljuje podpore vrednim in potrebnim. Poleg tega mora vsebovati prošnja tudi naslednje: 1. točen naslov prosilca, 2. očetovo (materino, če oče ni živ) ime, 3. datum in kraj rojstva. 4. izjavo, pri kateri zadrugi hoče sodelovati, 5 izjavo, koliko potrebuje podpore na mesec, 6. izjavo, da bo podporo vrnil, če jo bo banska uprava zahtevala v primeru, da v teku 5 let ne bo hotel sodelovati pri nobeni zadrugi. Prošnjo je treba vložiti najpozneje do dne 15. septembra. Stroški šolanja znašajo: vpisnina 20 din, učila okrog 200 din. Stanovanje in hrana pa se dobi za 350 do 500 din na mesec. Opozorilo naročnikom! Vse naše cenjene naročnike. ki dolgujejo na narotnini in za nazaj še kak znesek, opozarjamo tem potom po-novno, da vsakdo, ki je prizadet, vsaj do konca tega meseca svoj zaostanek poravna. Vsakomur, hi bo ta naš opomin prezrl, bomo neljubo primorani ustavtti nadaljno pošiljanje Kmetskega lista. Upoštevajte, da brez denarja ni muzike. Matic . „1tUnistez* it pošel Strašno tepe letos Bog Slovenijo. Neurja, roča, povodenj. Le kaj so ubogi kmetje zagrešili, da se jim je približal sodni dan? In nesreča nič ne izbira. Naj bo klerikalna ali pa liberalna njiva, obe sta enako potolčeni. To je čudna reč. In se je dogodilo, da je toča neusmiljeno gospodarila tudi po polju, njivah in sadovnjakih prelepe dobrepoljske okolice, Vse je bilo uničeno. Odšel sem tja in z grozo gledal opustošenje. Ljudje so tarnali in na vse strani prosili za pomoč. G. župan se je obračal povsod. Osebno je šel nekajkrat v Ljubljano in poskušal doseči nesrečnim ljudem podpore. Vrnil se je vselej praznih rok Storil je svojo dolžnost in opozoril merodajne na katastrofo in obubožan narod. Dolgo ni bilo nikogar, da bi prišel vsaj pogledat in da bi privoščil kako dobro besedo. Pa se je raznesla po vasi vest, da bo prišel sam gospod minister za kmetijstvo. Reklo se je, da naj se kmetje lepo oblečejo, umijejo in napravijo ter se postavijo poleg svojih opustošenih njiv, da jih bo gospod minister videl in morda kar takoj obsul z denarjem. Nekateri so tako naredili, drugim se ,je pa 7.delo vse skupaj preneumno. Čakali so in čakali, dokler se res ni pripeljal z avtomobilom neki gospe d očali iz Ljubljane. V avtomobilu je sedelo poleg njega še nekaj drugih mladih gospodov. Nič se niso ustavili in nič spraševali, nego v naglici .odbrzeli mimo nas po cesti naprej. Vsi smo spoznali, da to ni bil kmetijski minister in da nas je nekdo prav grdo potegnil za nos. Menda jim ni bilo dovolj, da nas ije zadela strašna nesreča. pacada in dieka na Pretečeno nedeljo sem se zibal s kofetarjem v sam Tržič pod Ljubeljem, pa ne morda z namenom, da tam po komu mlatim, kakor je moja grda navada, ampak da kot zaveden »slovenski mladec« držim po tržiških cestah orengo. Ali veste kmetje od Sv. Ane, Križ iu Kovorja, kaj se mi je ravno na sredi Tržiča zgodilo? Pridrvel je od nekje neznan samofrč in hotel klub prepovedi kar po sredi ulice na Ljubelj, kar pa je bilo /. ozirom na veliko parado, ki se je vršila ta dan v Tržiču, strogo pandursko prepovedano. Mene kot zavednega slovenskega mladca popade prava domača gorenjska jeza — pa zagrabim samofrč. za roge in ga butnem kot ža-kelj otrobov po tleh. Samofrč pa tebi nič meni nič vstane in mi, ne da bi se pomišljal, prismoli sa ušesa tako gorko, da se še danes počutim kakor bi se vozil na ringelšpilu v Zvirčali. Pšenica in plevel Zdajle mlatimo iu bomo začeli tudi čistiti žito. Mislim, da je to čisto v redu in prav. Jaz garam pri tem delu že dolgo vrsto let in ga bom opravljal, dokler mi moje žuljave roke ne odpovedo. Žvečim pa v nekem listu, da bo treba mlatiti tudi v politiki. Ta pobožni in vsem božjim patronom vdani list, ki celo trdi, da je slovenski, piše: »Skrajni čas je, da se naše politično življenje postavi na zdrave temelje iu da se onemogočijo poizkusi ueodgovornih činiteljev, ki so še vedno prepričani, da država obstoji samo zaradi njih. Zato je nujno potrebno čiščenje in izbira, da se loči pšenica od plevela, da se ustvari novo ozračje in nov duh ter nova in zdrava morala v našein političnem življenju. Ne moremo dovoliti, da ljudje, ki mislijo, da so politiki, njihova omizja pa politične stranke, na vladi izvajajo nasilje iu teror zaradi neke do- zdevne integralne državotvornosti, v opoziciji pa podpirajo vsaka razdiralna stremljenja brez ozira na škodo ki jo ima od tega država. Ne moremo več dovoliti, da skupina ljudi pripravlja, ko je na vladi, zakonski osnutek, ko pa izgubi oblast, začne največjo gonjo proti lastnemu delu. Nazadnje morajo iz našega javnega življenja izginiti ljudje, katerih delovanje se je pokazalo škodljivo za obče interese.« Pri moji veri, kako iz srca so mi vzete te besede! Natanko tako sem hotel reči in zapisati jaz, pa bem bil preneroden. Zato pa: Bog živi zaveznika, ki je meni, siromašnemu in nerodnemu ndatiču, posodil tako dober in trd cep! Počitnice Toča nam je pobila in uničila sadove ua-šega dela. Ne mine teden, da ne bi od kod počil glas, kakšno strašno razdejanje je povzročilo neurje. Je nazadnje res tako, da bi človek legel vznak iu čakal, kdaj se ga usmili smrt in ga odpelje na — večne počitnice. Seveda, to čutimo samo mi kmetski ljudje, ki garamo, sejemo, orjemo, .žanjemo in mlatimo, včasih žito, včasih le svoje gorje. Drugi pa, ki jih spremlja blagoslov, iniajo počitnice. V nekem listu, ki se mu pravi »Slovenec«, neki gospod strašno lepo piše o počitnicah. Tako lepo, da so me kar solze polile, ko sem to bral. Niti misliti si nisem mogel, koliko počitniških sladkosti je človek lahko deležen. Bil sem pa prepričan, da je po tem pisanju ves slovenski narod na počitnicah. Pa pogledam skozi lino. Moj Bog, kakšno gorje! Prazna in opustošena polja, zadolženi in od strele po/.gani kmetski domovi, zarubljena sestradana živina in razcapani ljudje, ki jih tarejo žulji in nadloge, kakršnih ne maram izreči, to so — slovenske počitnice! Ce teh počitnic gospod, ki v slovenskem listu o počitnicah piše, ne vidi, potem bi mu svetoval, naj si kupi čarodejna očala, da mu zbistre pogled — ali naj pa vsaj svojemu listu spremeni ime. Slovenci se namreč ne danro zaničevati in smešiti za noben Blažev žegen. Kmet, ki se zavede svoje mofl. ki oe, kaj pomeni zanj lasten dobro urejevan tednik, ta ve tudi to, da je treba naročnino pravočasno plačati in pridobivati listu novih naročnikov. Dopisi Vabila k zbiranja gruAivu z« novinarske razstavo imajo predvsem med dijaštvom prav dober uspeh in zato naša mladina zasluži prav posebno pohvalo. Mnogo slabši odziv je pa pri odraslih, saj smo od njih dobili le malo gradiva iz svetovne vojne, še manj pa starih dijaških listov, a od nikoder še ni malomeščanskih »čenč« ali celo seznama, katere stare časnike in časopise imajo naše društvene knjižnice. Ker smo tako rekoč že pred otvoritvijo razstave, ponavljamo svojo prošnjo za zbiranje najraznovrstnejšega gradiva, ker bi radi vsaj nekaj društev pohvalili javno z objavo njih imen v listih. Pripravljalni odbor slovenskega novinarstva Ljubljana-Velesejem. Žabnica Sporočiti vam moramo žalostno vest, da nam je nemila usoda pred kratkim iztrgala z naše srede idealnega in požrtvovalnega mladega delavca, komaj 351etuega učitelja Borisa Agreža, ki smo ga te dni spremili k večnemu počitku. Mlad in v cvetju svojih nad je prišel k nam in sejal bogata semena svoje plemenite duše v srca naših otrok. Dokler smo ga imeli v svoji sredi, se nismo niti zavedali njegovega pomena. Šele ko smo ga na smrtni postelji videli, kako v zadnjih mukah še skrbi za slovensko vas in njen prospeh, smo zaslutili veličino tega srca, ki je bilo v najlepšem pomenu besede naš — učitelj! , Kaj naj ti damo na grob, dragi Boris? Cvetje uvene — Ne, mi ti obljubljamo, da bomo z vsem svojim delom slavili — tvoj spomin! To ti bodi spomenik in zahvala naših kmetskih src, ki ne bodo nikoli pozabila tvojega dela in tvojega imena! Domači dogodki X Selekcijsko društvo za svetloli*asio govedo v Veržeju razstavi v sredo dne 25. avgusta nad 100 glav selekcijske živine na redni razstavi; društvo deluje že od leta 1929., ter bo postavilo na razstavišče precej dober materijal. Ker bo nekaj dobre mlade plemenske živine tudi na prodaj, je dobrodošel vsak, kdor se zanima za napredek živinoreje. X Zaradi šale — smrt. V Lužinah pri Gornjem Gradu so fantje pregledovali staro puško in za zabavo streljali. Pri tej nevarni šali je strel po nesreči zadel kmetskega fanta Franceta Oblaka, ki je po prevozu v bolnico podlegel poškodbi. X Velik vlom v Starem trgu. Medtem ko so bili domači zdoma, je bilo v torek popoldne vlomljeno v stanovanje mesarskega mojstra in posestnika Vilka Kranjca v Starem trgu pri Ložu. Neznani tatovi so odnesli železno blagajno, TISKOVINE vseh vrsti trgovske, uradna, reklamna, časopise. knjige, večbarvni tisk hitro bi poaeatf TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA » teiefoh Ste v. 25-52 v kateri je bilo 6000 din gotovine, zlato moško uro z verižico, starinsko srebrno uro z rimskimi številkami, več zlatih in srebrnih prstanov, srebrnih verižic, zlasti kravatriih igel, več raznih odlikovanj in zlatnikov, uhanov, nekaj avstrij-. skega srebrnega denarja in vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke. Mesarski mojster Kranjc trpi okrog 10.000 din škode. X Točenje vina lastnega pridelka v savski banovini. Ban savske banovine Viktor Ružič je predpisal pogoje za izdajanje dovoljenj (odo-brenj) vinogradnikom za točenje vina lastnega pridelka na področju savske banovine. Po teh pogojih bodo mogli vinogradniki točiti vino najdalj 4 mesece. X Naša trgovina s Francijo. Po francoski statistiki je znašal v prvi polovici letos naš uvos v Francijo 42,685.000 frankov, francoski izvoa k nam pa 32,689.000 frankov. X Še redno leži toča — po poljih. V občini Sedlarjevo je pred skoraj 3 tedni neurje opustošilo vasi Buče, Prelasko, Sedlarjevo in Polje. Toče je ponekod še čez par dni ležalo toliko, da so jo z vozovi morali voziti s polj — pač strašno potrdilo tega res grozotnega razdejanja! X Smrtno se je ponesrečil v Celju elektro-monter Mohor Hrastnik, ko je hotel priključiti električni vod nad hišo g. Baldasina na Mari- V nedeljo, dne 22. L m., vsi na zgodovinsko Krško polje, kjer se vršijo velike konjske dirke, združene z domačo kmetsko zabavo Dobro poznana... niijsko pisarno ter odnesli razne predmete manjše vrednosti. V isti noči je vdrla ta tolpa tudi v Spodnji Polskavi v hišo posestniee Kavčičeve. Domači pa 90 se pravočasno prebudili ter vlomilce prepodili. X 11 letni deček p« nesreči ustrelil 61etno sestro. V vasi Lipice v bližini Ogulina sta šla t>rat in sestra, 11 letni Marko in 61etna Jelena Vukovič z živino na pašo. Na paši sta se otroka igrala z drugo vaško otročadjo. Naenkrat je Marko nekje našel revolver. Vsi otroci so se zbrali okrog niega in si ogledovali orožje. Zaradi nespretnega rokovanja Marka pa se je revolver sprožil in krocla je zadela malo Jeleno na sredo čela. Dekletce so sicer prepeljali v ogulinsko bolnico, toda je takoj po operaciji umrlo. Krvave s&djpje ©ciIfi*eWien«) sprejela tole izjavo zadružnikov: 1. Zadružništvo je družabno gibanje, ki je edino v stanu, da reši naše nacionalno vprašanje, da uredi naše socialne odnošaije, da regulira odnošaje med delom in kapitalom, in da reši našega kmeta od izkoriščanja raznih oblik kapitalizma bilo posredniškega, kreditnega ali katerekoli druge oblike. 2. Moralna stran zadružništva ostane vedno kot osnova vsega zadružnega poslovanja. Na mesto formalne morale, ki jo danes največkrat srečujemo v življenju, proklamira zadružništvo prava moralna načela, ki so v soglasju z besedami in delom posameznikov in zadružnih enot. B. Zadružno gibanje je gospodarsko socialno in te njegove strani ne gre nikoli pozabljati. Gibanje se izgrajuje v današnji družbi v novih oblikah in pripravlja boljšo družabno bodočnost. 4. Politična nevtralnost in verska strpnost Ostaneta za vedno trajna zadružna miselnost. 5. Zadružništvo kot cilj, ne pa kot sredstvo je trajna zadružna miselnost. Zato zadružništvo ne more služiti drugim gibanjem, ker samo obsega vso celoto družabne skupnosti. Izjavi poštenih srbskih zadružnikov se pridružuje tudi vse slovensko kmetsko zadružništvo, ki odločno odklanja izigravanje privile-girancev. Umeirtikr\'c-> maščevanje Ko je znameniti italijanski umetnik Michelangelo naslikal »Poslednjo sodbo«, eno najveličastnejših mojstrovih del, se je tedanji papež Pavel IV. silno vznejevoljil nad sliko. Michelangelo je namreč naslikal večino ljudi na sliki — nagih. Znamenito umetnino bi bil dal papež v svojem moralnem ogorčenju skoraj uničiti. Komaj je umetnik to preprečil. Kljub temu pa je papež naročil mnogo manj pomembnemu slikarju Volterri, naj glavnim figuram naslika — obleke. Ta je naročilo izvršil, zato pa se ga je za vedno prijelo zbadljivo ime »Brachettone« (= hlačiirnik, možic, ki dela hlače, seveda v za-ničljivem pomenu!) Michelangelo je smatral to za žalitev in se je sklenil maščevati. Vso jezo je stresel na papeževega ceremoniala Biagia, ki je vrhovnega cerkvenega poglavarja prvi opozoril na pohujš-ljivo nagoto umetnikovih slik. Michelangelo je zato tega vatikanskega dostojanstvenika oveko-večil na ta način, da ga je naslikal v desnem kotu svoje slike — v peklu — kot starogrškega vraga z dolgimi oslovskimi ušesi! Odtlej so minila stoletja, umetnikova jeza pa še vedno živi: Obiskovalcem znamenite cerkve sv. Petra v Rimu, ki občudujejo Michelangelove umetnine, se še. danes kaže na sliki Biagio, nekdanji cerkveni dostojanstvenik, kot trapast vrag v peklu! Prišli bi že bili t Naš narod ije udarjen s slepoto in zato trpi. Ze Prešeren nam je zapel o zlatih časih, samo samo najti jih ne znamo. Zdaj se nam končno bližajo. Slovenci so namreč, kakor izvemo iz Ljubljane, priredili v nedeljo, 15. t. m. iz vseh ljubljanskih župnij romanje na Brezje. Namen skupnega romanja je, da prvič v skupni molitvi poprosijo Brezjansko Gospo, da bi jo tudi svečano in uradno lahko klicali za »Zavetnico slovenskega naroda«. Kasneje se bomo tudi obrnili na naše škofe, da nam to izposljujejo v Rimu. — Ljubljanski župniki. Tako pišejo slovenski župniki, ki žive sredi slovenskih vasi in najbolj slišijo njih neposredni utrip. Ce nam res pribore razen klicanja — tudi zavetje, bomo vsi soglasni v želji: »Bog blagoslovi!« Ser Žtvinmhi sejmi Na zadnji živinski sejem v Mariboru je bilo prignanih 16 konj, 12 bikov, 170 volov, 487 krav m 29 telet, skupaj 714 kosov. — Cene so bile: voli kg žive teže od 4'50 do 5'75 din, plemenski voli kg žive teže od 3'40 do 4'75 din, biki za klanje kg žive teže od 3'30 do 3'50 din, plemenske krave kg žive teže 315 do 3'80 din, krave klobasarice kg žive teže od 2'15 do 3'50 din, molzne krave kg žive teže 3'50 do 3'60 din, breje krave kg žive teže od 3 do 3'50 din, junci in junice kg žive teže od 3'50 do 4*75 din, teleta kg žive teže od 4 do 5'50 din Prodanih je bilo 423 kosov. mi 22. avgusta: pri Sv. Barbari v Halozah, v Koro-ški Beli, Litiji, Novi vasi. 23. avgusta: v Kranju, Pilštanju, Središču. 24. avgusta: v Velenju, Središču, Trbegovcih, Št. Jerneju, Kamniku, Kočevju, Šmartnem pri Litiji, Dolnji Lendavi, Ormožu, Ljutomeru, Mariboru, Laškem, Rogatcu, Slovenski Bistrici, Murski Soboti. 25. avgusta: v Ljubljani, Tržiču, Brežicah, Celju, Hrastniku-Dolu, Trbovljah, Ptuju, Mariboru, Loki pri Zusmu. 26. avgusta: v Črnomlju, na Vrhniki, v Velikem Gabru, Rajlienburgu, Turnišču. 27. avgusta: v Mariboru, Ptuju. 28. avgusta: v Domžalah, Kamniku, Ljubljani Škofji Loki, Tržiču, Dolnji Lendavi. Važnefša radio predavanja od 22. do 29. avgusta 1937. Nedelja, 22. avgusta. 17.00: Koristi zložbe zemljišč. Ponedeljek, 23. avgusta. 19.30: Trije veliki pesniki troimenih bratov: Djura Jakšič, Silvije Kranjčevič in Fran Prešeren. Torek, 24. avgusta. 20.10: Zavarovanje za starost, onemoglost in smrt. Sreda, 25. avgusta. Dvoboj med pšenico in rižem. Četrtek, 26. avgusta. 10.00: Otvoritev II. vse-slovanskega pedološkega kongresa. — 19.00: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Sobota, 28. avgusta. 18.40: Javna dela v dravski banovini. — 19.30: Roditelji in šola. — 20.00: O zunanji politiki. Vrednost denarja 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 avstrijski šiling 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Din 4340 Din 1750 Din 8'40 Din 10-— Din 21520 Din 152 Din 2'30 reg, zadr, z neomejeno zavezo v Ljabljaii, Tavčarjeva ulica 1 Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzojavi: Kmetskidom Račun pri Narodni banki Eskontuje menice Daje kratkoročna posojila Izvršuje ostale denarne posle V* * Vo*- Zaupalte denar domaiemu zavodu! r. z. z o. z. V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiši) Telefon interurban 25-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pše-nični zdrob. pšenično moko. rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseb umetnih gnojil (rud. superfos-fata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoskala, ap-nenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »llo-vac«. Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. Centralni trg čehoslovaške industrije PRAŠKI EKSP0RTNISEJEM od 3. do 12. septembra 1937 takoj za Leipzigom 50% popust na čehoslovaških železnicah, 25—50% na inozemskih železniških, parobrodnih in zračnih linijah. Nadaljnje informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku praškega vzorčnega velesejma: ALOMA COMPANY d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova c.2/1, ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT, PUTNIK, Gajeva ulica (za nebotičnikom), ali direktno pri DIREKCIJI PRAŠKEGA VELESEJMA, Praga VII, velesejmska palača.