Sv. Ciril in Metod. Dne 5. julija obhajamo god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Spomin svetih bratov se i.e od nekdaj pri vseh slovanskih narodili izredno časti, pa tudi po pravici, vsaj sta sv. Ciril in Metod apostola Slov inov, ki sta jim prinesia sveto vero in književnost v domačem narodnem jcziku. Posebno v zadnjem času se pomen in delo solunskih biatov posebno naglaša, kar se je videlo ob proslavi HOOletnice rojstva sv.Cirila linsko leto. Ob tem slovesnem zgodovinskem trenutku je sedanji sveti oče Pij XI. izdal posebno apostolsko pismo, naslovljeno na jugoslovanske in češke škofe, v katerem pravi med drugim: ». . . Če sta sv. Ciril in Metod vsej cerkvi v slavo in čast, ju morajo vendar slovanski narodi, ki sta jih z velikim napori Kristusu rodila, pred vsemi drugimi Castiti in posnemati . . . Naj bosta torej sv. Ciril in Metod slovanskim narodom učitelja popolnejšega krščanskega življenja . . .« Jugoslovanski škofje pa so ob tej priliki izdali skupni pastirski list, v katerem tako lepo označujejo delo slovanskih apostolov. Takole pravijo: Res je bilo že pred svetima bratoma pokristjanjenih mnogo Slovanov. Toda ta sveta moža božje Previdnosti sta znala, kakor še nihče pred njima, približati se srcu mladih slovanskih narodov, jih objeti in vzgajati z veliko ljubeznijo in z očetovskim razumevanjem za njihove potrebe in boli, govoriti jim v njihovem sladkem jeziku, podati jim evangelij Kristusov v besedi in pismu, ki je bilo Slovanom razumljivo, prilagoditi se njihovi blagi duši. In zato je bil uspeh njunega apostolskega delovanja tako obilen in bogat. Slovani so po sv. Cirilu in Metodu vzljubili krščanstvo, sprejeli ga v drce, s krščanstvom prešinili vse svoje življenje in čustvovanje. In od tedaj so mu ostali vedno zvesti. Sv. brata sta s svojo apostolsko modrostjo in s svojo požrtvovalno ljubeznijo pokristjanila slovansko dušo. Tako naši škofje! Ljubezen do sv. Cirila in Metoda smo Slovenci lansko leto pokazali s tem, da smo slovcsno obhajali HOOletnico Cirilovega rojstva, posebno še, da smo priredili prvo slovensko božjo pot na Velehrad, slovanski Rim, kjer je bil nadškofovski sedež sv. Metoda. Letos zopet obhajamo god sv. Cirila in Metoda. Ob tej priliki zopet poglobimo svojo ljubezen in hvalež nost do naših apostolov, postavimo vse naše delo za versko obnovitev našega naroda in za širjenje kraljestva božjega v varstvo svetih bratov. V tem smislu je izdala naša mariborska Prosvetna zveza pred svojim zadnjim občnim zborom oklic, v katerem beremo med drugim: Ko je Apostolstvo sv. Cirila in Metoda z dr. Grivcem na čelu pozvalo katoliške Slovane na delo za ciril-metodijsko misel, je Prosvetna zveza s svojimi društvi spoznala, da je ciril-metodijska misel neizčrpljivo plodovita tudi za prosveto in izobrazbo.... Naše ljudstvo ima še danes v svojem varovanju ciril-metodijsko globokost in prisrčnost. Naša slovenska izobrazba še danes diha ciril-metodijsko navdušenost za svoj narod in domovino. Preprostim našim ljudem zažari oko ob spominu na velika blago vestnika, kakor otrokom ob dragem očetu in materi. Sv. Ciril in Metod sta res velika apostola krščanske vere in glasnika kraljestva božjega. Na Moravskem sta posebno delovala v okolici sedanjega Velehrada, med panonskimi Slovenci pa ob Blatnem jezeru, v sedanjem Prekmurskem in v vzhodni Štajerski. Sv. Ciril je umrl v Rimu leta 869, sv. Metod pa na Velehradu leta 885. Bil je moravski in panonski nadškof s posebnim pooblastilom za širjenje sv. vere med vsemi slovanskimi narodi. Pretrpel je mnogo težav in preganjanja. Po Metodovi smrti so bili njegovi u.enci pregnani. Širili sv sv. vero in slovanske bogoslužne knjige med Mrvati, Srbi in Bolgari, od tam so se slovanske knjige prenesle tudi v Ru &ijo. Tako č.».s.ijo vsi Slovp/ni sv. Cinla in Me~oda za svoja apostola. Največji slovenski častilec sv. (.irila in Metoda je bil škof Slomšek. Fer je žat corkveni razkol »o,Mno Slovanov odtrgal od Rima, je Slomšek sv. brata častil posebno v tem duhu, da bi se vsi, ki ju časte za svoja apostola, združili v veri in ljubezni sv. Cirila in Metoda in vzljubili eno pravo Kristusovo cerkev, da bi se vsi vzhodni kristjani zedinili s katoliško cerkvijo in bi tako še lepše zasijala vesoljnost Kristusove cerkve. Po vzgledu Slomškovem častimo tudi mi sv. Cirila in Metoda! Prenovimo same sebe in svoj narod v duhu Kristusovem, molimo in delajmo pa tudi za sveto cerkveno zedinjenje. Ker je to delo pri nas že organizirano in sicer v Slomškovi bratovščini sv. Cirila in Metoda, radi tega bodimo vsi člani te bratovščine! V organizaciji je moč. To velja tudi v tem oziru. Bratovščina je organizirana po župnijah, vsak dobi potrebna navodila pri svojem domačem dušnem pastirju, lahko pa piše tudi naravnost na škofijski odbor v Maribor, Glavni trg 7. Proučujmo življenje in delo obeh svetih bratov. V ta namen je spisal profesor dr. Fr. Grivec krasno knjigo: »Slovanska apostola sv. Ciril in Metod«. Naj ne manjka ta knjiga v nobeni slovenski hiši. Dobi se pri tajništvu Bratovščine sv. Cirila in Metoda v Mariboru, Koroščeva ulica št. 12. Stane s poštnino vred za ude 16 Din, za ncude 20 Din. Za širjenje ciril-metodijske ideje imamo Slovenci tudi lep časopis »Kraljestvo božje«, ki izhaja v Mariboru in se naroča pri upravi v Mariboru, Koroščeva ulica 12. Stane celo leto samo 10 Din. Tudi ta časopis naj ne manjka v nobeni družini! Pouk o Bratovščini sv. Cirila in Metoda, pred vsem za cerkveno zedinjenje ter druge razne molitve in pobožnosti pa se nahajajo v »Apostolskem molitveniku«, ki je izšel letos v drugi izdaji in je eden naših najlepših molitvenikov. Ob enem je zelo poceni ter se naroča tudi v tajništvu BCM v Mariboru, Koroščeva ulica 12, ali pa v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Spomin na sveta brata naj nam bo tedaj svet in drag, delajmo pa tudi po njunem prelepem vzgledu za last no notranjo obnovo ter za pravo ver sko obnovo slovenskega naroda in vseh Slovanov!