N«jv«iji slovenski dnevnik w Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta » • . • . $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 142. — Štev. 142. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenka Daily in the United States. Inned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, THURSDAY, JUNE 18, 1936—ČETRTEK, 18. JUNIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, DRŽAVE MALE ANTANTE V TESNEM PRIJATELJSTVI JUGOSLAVIJA NASPROTUJE RUSIJI TER SE BOLJ IN BOLJ NAGIBLJE NA STRAN NAZIJSKE NEMČIJE Načelniki vlad so sestavili načrt za vsak slučaj. — Romunska mladina se vežba v obrambi domovi-— Kralj Karol v dolgem razgovoru s časnikarskim poročevalcem. — Šefi generalnih štabov treh držav se posvetujdjo. Premogarska predloga sprejeta BUKAREŠTA, Romunska, 17. junija. — "Ko bi druge države poznale svoj cilj in namen tako popolno kot mi, bi bila Evropa mirna," je rekel kralj Karol nekemu časnikarskemu poročevalcu, ko je govoril o konferenci s češkoslovaškim predsednikom dr. Benešem in prvim jugoslovanskim regentom knezom Pavlom. "Delali smo metodično, obravnavali vsa polja in nismo ničesar pustili v temi," je nadaljeval kralj. "Bilo je rečeno, da smo postavili edinstvo nazorov, v resnici pa smo postavili edinstvo akcije. Niti najmanjše stvari ni, za katero ne bi bili sklenili kaj določenega, v namenu, da združimo svoje sile." Kralj je sprejel časnikarskega poročevalca v svoji pisarni v veličastni novi palači iz marmorja in pri celem razgovoru je kazal živahnost in odločnost. Kralj je obširno govoril o svojem delu, kako vzgaja in pripravlja romunsko mladež za njeno bodočnost in odgovornosti. Ravno v to smer ie kralj zadnja štiri leta obrnil vse svoje delo in je o tem govoril z velikim navdušenjem." "Čutim največjo potrebo za vso silo in navdušenost romunske mladine," je rekel kralj. "O^oli 500,000 romunskih otrok dobiva javno izobrazbo, ki je bila prej v ljudskih šolah popolnoma zanemarjena. V njihova srca se vceplja narodna zavest. "Ni pa moj namen samo jih vzgojiti za dobre državljane, temveč za dobre vojake. Ne pravim jim: "Morate se učiti bojevati se." Ne maram vojne. Toda pravim jim: Vedno morate biti pripravljeni bojevati se, ako pride potreba, da branite svojo domovino." Pri slovesu je rekel poročevalcu: ''Bodite prepričani, kako sem bil zadovoljen z razgovorom z načelniki zavezniških držav in z zaupanjem, ki mi je bilo dano za bodočnost." BUKAREŠTA, Romunska, I 7. junija. — V Bukarešti se je pričela konferenca generalnih štabov Male antante in bo trajala do konca prihodnjega te- J dna. Šefi generalnih štabov razpravljajo samo o problemih, ki so skupni za vse tri armade. Posebno polagajo veliko važnost na medsebojno vojaško sodelovanje za slučaj, da bi bila v Avstriji ali na Madžarskem obnovljena monarhija pod Habsburžani. Posvetovanja odeva največja tajnost, toda iz števila in značaja vojaških izvedencev je mogoče sklepati, kakšen je namen teh posvetovanj. Ker je bil zaradi avstrijske oborožitve položaj v osrednji Evropi premenjen in bo še bolj premenjen, ako tudi Madžarska posnema Avstrijo, zato šefi generalnih štabov treh držav povdarjajo potrebo, da so čim bolj zvezani, da morejo obvladati položaj. Iz zanesljivega vira je poročano, da jugoslovanski generalni štab posebno nasprotuje vojaški zvezi med Cehoslovaško in Rusijo. Veliko število tehničnih izvedencev dokazuje, da konferenca v obilni meri razpravlja o oborožitvenem problemu. Ker ima Cehoslovaška veliko municijsko industrijo, je predlagal čehoslovaški šef generalnega štaba, da se postavi artilerija vseh treh držav na skupni standard, vsled česar bo zalaganje z orožjem v slučaju vojne mnogo lažje. GONJA PROTI ČRNI LEGIJI Člani legije bodo izgubili svoje službe. — Mestni uslužbenci morajo priseči, da ne pripadajo k legiji. DETROIT, Mich., 17. junija. — V treh občinah, med temi v Highland Park, kjer je nek mestni uradnik označil položaj kot najbolj kritičen je bila pričeta kampanja, da so vsi člani Črne legije izključeni iz mestnih služb. V Highland Parku sta bila odslovljena dva policista in trije gasilci. Že prej pa od-pirati za predsedništvo." Ko so župnika vprašali, ako misli na novo politično stranko, je odgovoril: "Mogoče bo že do petka taka stranka." Kandidata nove stranke ni hotel imenovati, toda je rekel, da bo imel kandidat, katerega misli, veliko priložnost biti izvoljen. "Ako bo ta kandidat na to pristal," je rekel Coughlin, "bo Landon v kandidaturi na žalostnem tretjem mestu." "Kdo bo pa drugi?" so gn vprašali. "Tega pa v resnici ne vem," je odgovoril politik v duhov-ski obleki. Coughlin je rekel, da so mu že predložili platformo tretjo stranke in da mu je zelo všeč. Nato pa je zopet rekel: "Mogoče bo tretja stranka samo voden mehur, ki se bo razpočil in bo za seboj pustil samo lep spomin." Coughlin je rekel, da "Union for Social Justice" ni stran ka in da tudi ne bo postavila svojega kandidata, temveč bo samo tako stranko odobravala. Njegova organizacija bo polagala največjo važnost na izvolitev kongresnih zastopnikov. NOVA USTAVA j PREDLOGA BAJE ODGOVARJA S0VJET. UNIJE ZAHTEVAM NAJVIŠJEGA SODIŠČA VELIKA EKSPLOZIJA V ESTONSKI 1 HELSINFORS, Finska, 17. junija. — Pri eksploziji muni-eijskega skladišča blizu Tallin-hi a v Evstoniji je bilo ubitih 59 oseb in bo število žrtev še mogoče mnogo višje. 29 ranjencev je v bolnišnici. "N^ps narod žaluje in odpovedane so bile vse zabave. ZDRAVSTVENO STANJE PAPEŽA VATIKANSKO MESTO, 17. junija. — Zdravniki, ki so preiskali papeža Pija, kateri je nedavno praznoval svoj 79. rojstni dan, so izjavili, da se razmeroma dobro počuti. STRAH PRED EPIDEMIJO MEXICO CITY, Mehika, 17. junija. — Prebivalstvo mesta Puebla ogrožajo nalezljive bolezni. Ker je počila glavna vodovodna cev, je mesto že izza sobote brez vode. Jugoslavija, ki je ravnokar naročila v Nemčiji velike zaloge orožja v zameno za poljedeljske pri-ielke, ne kaže mnogo volje, da bi se zavezala, da bi kupila orožje od Cehoslovaške, Narod naj razpravlja o novi ustavi. — Dovoljeno bo graditi tudi privatne hiše. MOSKVA, Rusija, 17. junija. — Besedilo nove sovjetske! ustaA*e je bilo tiskano v 15 milijonov izvodih in razdeljeno po celi sovjetski uniji, da bo imel narod priložnost o tem razpravljati in bodo narodovo mnenje poročali zastopniki na vse ruskem sovjetskem kongre-mi 25. novembra. Veliko zanimanje vlada za določbo ustave glede stanovanjskih hiš. Tozadevna točka pravi, da bo ostal le bistveni del stanovanjskih hiš v mestih last države. Vsled tega ho odprto obsežnejše polje za za-sebne hiše in poleg tega bo vlada celo [»odpirala zidanje, privatnih hiš. Vlada bo dajala J posojila sovjetskim korporaci-* jam za zgradbo stanovanjskih hiš, v katerih si morajo delavci s polnim plačilom, ali pa na obroke zagotoviti svoja stanovanja. V tem oziru bo gospodarstvu mnogo pomaga no, kajti delavci bodo mogli dobiti udobna stanovanja, kar je z I a-1 i velikega pomena za Moskvo, kjer še vedno primanjkuje primernih stanovanj. INOZEMCI BREZ RELIEFA SEN. FLETCHER NENADOMA UMRL WASHINGTON, D. C., 17. junija. — Tukaj je nenadoma umrl, zadet od srčne kapi, zvezni senator Dunean. U. Fletcher. Bil je drugi najstarejši član senatne zbornice. Najstarejši je senator Borah. Ko je dospelo poročilo o njegovi smrti, -se je senat od-godil. Predsednik Roosevelt je rekel: — Dežela je izgubila dobrega in zvestega služabnika. Kot predsednik senatnega bančnega odseka je v skrajno kritičnem -času s svojim vplivom preprečil, da niso vse banke propadle. Fletcher je bil rojen leta 1859 na neki farmi v Georgiji. WASHINGTON, D. C., 1 7. junija. — Poslanska zbornice je s 191 glasovi proti 90 sprejela ' 'pristriženo" Guffeyevo premogarsko predlogo, iz katere so bile izločene določbe, ki so po razsodbi najvišjega sodišča protiustavne. ....... ' —— ——y Spi0gnem je predloga sli-« ! čna Guffevevi predlogi in jo bila takoj po razsodbi najvn Šjega sodišča še enkrat sestav n ljena. Po splošnem mnenju NEW ORLEANS. La., 17. nova predloga popolnoma od-junija. — Ker je zvezno sodi- govarja zahtevam najvišjega: sodišča. Tudi voditelji United Mine Workers jo odobrujejcf v prenovljeni obliki. Senatni voditelji skušajo čint prej razpravljati o predlogi in vse izgleda, da bo sprejeta ravno tako naglo kot je bila spre-« jota v poslanski zbornici. Po tej postavi bo imenovana komisija za industrijo mehkega premoga in bo imela sedem članov. Premogovne družbe bodo pri prodaji premoga plačale 15 od- ne cene, toda družbam, ki se bodo držale te postave, bo povrnjenih 90 odstotkov davka. Po novi predlogi je tudi določena najnižja cena premoga v soglasju s krajevnimi razmerami. Cene bo v posameznih šče odločilo, da štirje inozem-ci ne morejo postati državljani, ker dobivajo ali pa so dobivali javno podporo, je nevarnost, da bodo tujci, ki dobivajo podporo, d epo rt ira n i. To je ra razsodil sodnik W. B. Borah, vsled česar je mogoče, da bodo po obstoječih postavah tujci v velikem številu deportirani. S tem, da je Borah odrekel državljanstvo štirim prosilcem, j- rekel, da zato, ker pre- „„4jl jemajo javno podporo, ne mo-|stotkov davka od prodaj rejo podpirati vlade. WASHINGTON, 1). C., 17. junija. — Naselniški urad je naznanil, da je bila deporta-cijska odredba začasno vstavljena proti štirim nemškim državljanom, ki trdijo, da bi bila v njihovo življen je v nevarnosti, I krajih določala posebna komi-ako bi se morali vrniti v svojo! sija. domovino, Ti štirje so: Otto Richter, Erie Walter Saupe, Jos. Gang-hbfer in Benno Martini. KOLIKO JE STARA ZEMLJA Senat je po kratki debati z 42 glasovi proti 24 sprejel Wagnerjevo predlogo, ki daje mestnim oblastim pravico graditi stanovanjske hiše aa revnejše sloje. Predloga, ki se sedaj nahaja v poslanski zbornici, bi v ta namen dala mestnim oblastim na razpolago 460 mi- ROCHESTER, N. Y., 16. junija. — I)r. T. R. Wilkins jo skušal dokazati pred tukajšnjo j lijonov dolarjev. Zvezna vla-Družbo za napredovanje zna- da bi najprej del te vsote dfda nosti, da je naša zemlja stara' kot subvencijo, ostanek pa kot ARGENTINA NAJ IZSTOPI IZLIGE BUENOS AIRES, Argentina, 17. junija. — Poslanski zbornici je bila danes predložena resolucija, ki zahteva, naj izstopi Argentina iz Lige narodov. Konservativni poslanec Francesco Uriburu je izjavil, da se to mora zgoditi, češ, da ogroža Liga življenske interese Argentine. Kot znano, je Argentina že leta 1920 izstopila iz Lige, leta 1932 se ji je pa vnovič pridružila. dva tisoč petsto milijonov let. ■ - . _ _ m BIVŠI POLICIST - MORILEC CHICAGO, 111., 17. junija. Danes je bil obsojen na 199 let ječe 38-letni zamorec Robert Jones, bivši policijski načelnik zamorskega okraja v predme- veneije ne bi bilo mogoče zgra- posojilo, ki bi bilo izplačljivo v 60 letih. Senator Wagner zavrača do« mnevanje nekaterih, da bi ta postava delala konkurenco privatnim podjetnikom. Po njegovem zatrdilu gre za stanovanja, ki jih brez zvezne sub- stju Bobbins. Umoril in oropal je nekega 21 let starega fanta. POGAJANJA MED NEMČIJO IN ITALUO RIM, Italija, 17. junija. — Danes je bilo oficijelno objavljeno, da so se v italijanskem vnanjem ministrstvu začeli važni razgovori glede ureditve raznih nemško-italijanskih gospodarskih problemov. diti. Demokratski senator Georgo je ostro nasprotoval nadaljnim velikim izdatkom. Rekel je, da bi bilo treba slednjič graditi stanovanja za vse, ako hočejo sedaj graditi stanovanja za revnejše sloje. EKSPLOZIJE MUNICUE TALLINN, Eastonija, 16. junija.— Devetinpetdeset oseb je bilo usmrčenih in dvajset PROTUAPONSKA PARADA :tcžko poškodovanih, ko je eks- V TIENTSIN^ I plodirala municija v mornari- PEIPING, Kitajska, 17. junija. — Policisti, orožniki in gasilci so preprečili dijaško parado proti Japoncem in se jim je slednjič posrečilo pognati dijake na vseučilišče. Navzlic temu pa se dijaška stavka nadaljuje, _ ! škem skladišču. Med mrtvimi je tudi mornariških častnikov. devefc Naročite se na "Glas Naroda največji slovenski dnevnik V. Združenih drža vat*. UQL'A8 VAnOD'A™ New York, Thursday, June i 8, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. U 99 Glas Naroda (A Corporation) Owned and Published bj SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakser, President Place of bnalneaa of the corporation and add tie Wert 18th Street, Beroagh of Manhattan, L. Beoedlk, Treag. of above officers: New York City, N. I. "GLAS NARODA" (Voice ef the People) Iaraed Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja z a Ameriko in Za New York za celo leto ... ... $7.00 Kanado ......... •••*»«••«.». $6.00 Za pol leta ................. ... $3.50 Za pol leta........ ............$3.00 Za Inozemstvo za celo leto ... ... $7-00 Za Četrt leta...... ............$1.50 J Subscription Yearly $6.00 Popisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poftiljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da « nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Pod vaško lipo Piše kakor misli FRANK KERŽE Advertisement cm Agreement MGlas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemšl nedelj in praznikov "GLAS NARODA", 316 W. 18th Street. New Yerk. N. X. __Telephone: CHelsea 3—1242 IN TAKO GREDO DRUG ZA DRUGIM. . . Dne junija so bo sestal v Ženevi svet Ligo narodov. Na svojem programu ima: zavzetje'Abesinije; locarnsko pogodbo; naselitev Asi rije in Sirije; poročilo o suženjstvu. Ce bo imela Italija v palači Lige narodov svojega za stojmika oziroma opazovalca, ne bo to mladi, elegantni in li > jaški Fulvio Suvieh, podtajnik v vnanjem ministrstvu, par" j>a grof Caleazzo Ciano, mož Mussolinijeve hčere 111 vnanji minister obnovljenega rimskega imperija. Imenovanju Ciaiia bodo sledile važne izpremembe v italijanski diplomatski službi. Suvieh bo baje odpotoval v Washington kot italijanski poslanik, sedanji italijanski poslanik v našem glavnem mestu, Auglisto Rosso, bo poslan v Moskvo. Benito MussoJiui dela natančno |>o načrtu. Med Italijani išče zmožnih sodelovalcev. Toda možje, ki jih zbere, ne smejo nikdar pozabiti, da so le njegovi sodlavci, da morajo stati v njegovi senci in da sme le njega obsevati solnce slave. Mnogi možje, ki so spremljali Mussolinija na njegovem pohodu proti Rimu, so že pozabljeni. Italo Balbo. katerega so smatrali Italijani za narodnega junaka in ki je s svojim poletom na čikaško razstavo zadivil ves svet. je danes v Libiji ter je preprost governor te severoafri-ške province. Dino Grandi, bivši vnanji ministr, voditelj čmosrajčni-kov, je bil poslan v London, ker je stremel po mestu na solncu. Nkatere druge je zadela še dosti liujša usoda. Njihova imena so izbrisana. Ldparsko otočje čuva skrivnost. Maršala Pietra Badoglia kraljevega pristaša in zmožnega vojaka, je pozval Mussolini šele takrat na pomoč, ko ni dosti manjkalo, da bi Abesinoi premagali fašističnega generala Emilia de Bona. Med Badoglijem in Mussolini jem je nepremostljiv prepad. Ta stari veteran svetovne vojne je sijajno završil roparski pohod v Abcsinijo in ko se je kot zmagovalec vrnil, mu je prebivalstvo priredilo navdušene ovacije. To pa ni bilo povšeči italijanskemu diktatorju. Mussolini je odvzel Badogliju šaržo abesinskega podkralja in ga pozval v Italijo. Abesinski podkralj bo general Bodolfo Graziani. Zdaj je pa Suvicha zadela ista usoda. Čudna so pota diktatorjev. V vsej zgodovini imajo le en$> skupno lastnost: — Poleg sebe ne trpe nobenih drugih božanstev! — DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo toino in zanesljivo po dnevnem kurzu. i#t Din. t JUGOSLAVIJO $ 2.75-----------Din. $ e.:i------- 11 Ji-------- 91i.1t------------ Dte. Mi m-M-----Dh. M« Nl-N---Dta. SMt V ITALIJO Za 9 > 29.................. Ur 10i 9 1*J£____________Uf V* 9 44.M__________Ur 54» 9 87-50 __________Ur 1M$ 9174.69 ..._________Ur £999 9M9 JO________ _— Ur S999 KES BE CENE BEDAJ BITKO MENJAJO BO NAVEDENE CENE FODTX&ENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI ve£]l& mMrtiT kot tvora) navedeno, bodlrt ▼ dinarjih ill 1Mb doroljujomo Aa bolje posojo. Pnjaonfflc doM ▼ starem kraja izplaBlo ▼ dolarjih. nujna nakazila izvršujemo po cablb LETTER ZA Pil- 8TOJBINO 9lv— M3QYENIC PUBLISHING COMPANY »GUi N*rod*" K. L Združitev jugoslovanskih podpornih organizacij. Najvažnejše vprašanje med nami je: kako ohraniti to, kar imamo. Zakaj naše vrste so danes redke, nimamo torej ne moči ne sredstev za nova podjetja. Kar propade, ne moremo več nadomestiti z novim. Če hočemo ostati pri življenju, imamo eno samo pot: združiti vse podporne organizacije v eno. Druge rešitve ni. Naj se nobena organizacija ne domišlja, da je dovolj velika ali dovolj močna, da bi mogla ostati. Vse naše podporne organizacije tvorijo verigo in ta veriga je le tako močna, kakor je njen najslabši člen. O potrebi združenja ni treba gabiti besed, zakaj o tem je prepričan vsak član. Vsak ti bo pritrdil, da bi bilo tako združenje dobro in koristno za vse. Toda — Zdaj pridejo na vrsto ovire in pomisleki. Toh ne bomo naštevali, ker jih je na stotine. In vsi prihajajo od ene in tiste strani. In ta je: ljudje, kateri imajo gotove koristi in interese od tega, kakor je danes, bodo proti združitvi. Ne naravnost. Pokrivali se bodo z velikodušnim plaščem, da bi bilo ros dobro in koristno za vse, če bi se združili. Toda — Zdaj pride jo ua vrsto previdno prikriti pomisleki, katerih nikdar ne zmanjka, kadar gre človek v stvar, da zavarje svoje. Mi, navadni člani nimamo in ne moremo imeti prav nobenega pomisleka proti združitvi. Nas vodi le ena misel: tla bi bila naša organizacija tako močna in velika, da bi bili mi var ni za vse, kar plačujemo. In ne samo to. Naša želja je, da se res napravi taka organizacija, katero bomo z lahkim srcem priporočili vsakemu, ki se hoče zavarovati. Danes ni tako. Kdor nekoliko opazuje, primerja in študira naše podporne; organizacije, ne more reči: dobre so, velike so, močne so, njim je bodočnost zagotovljena. Kakor ima človek rad vse, kar je našega, tako ga vselej zaskrbi, kadar gleda v bodočnost. Želi, da bi bilo vse dobro, da bi vse ta'ko šlo, kakor do zdaj. Ampak želja sama ni še nikdar pomagala. Če hočemo čisto dobro razumeti temelj in namen podpornih organizacij, se moramo najprej vprašati: kaj so in kako žive. Podporne organizacije so špekulativna trgovina s človeškim življenjem. Špekulativna zato, ker nikdo ne ve, kako dolgo bo na svetu. Prosilca sicer preišče zdravnik, da ugotovi ^-plošno zdravstveno stanje. Če ga priporoči, mu organizacija potem predpiše asesment na podlagi njegove starosti. To se pravi: organizacija zahteva od njega tolike prispevke, da pokrije ž njimi zavarovalno vsoto do tistega leta, ki ga kaže statistika o dolgosti človeškega življenja. In v svojem poslovanju je organizacija trgovina, ki mora imeti vselej vsaj tolike prejemke, kakor so izdatki. Dokler prejemki rasto, se pravi, Vovalno policp, s katero se zavezuje, da bo plačala gotovo obligacijo, kadar pride čas. Na drugi strani se zaveže vsak član, da bo plačeval redno prispevke, kakor predpisano. Vse skupaj je torej čisto navadna trgovina, kjer gre za denar. Vse drugo, kar ta ali ona organizacija zahteva ali predpisuje svojim članom, je pero za klobukom. Bratstvo, vera, politika, svobodomiselnost in kaj vem, kaj še vse ni št* nikdar plačalo nobenega asesmenta zate. Lahko nosiš za svojim klobukom največje pero tega ali onega naziranja — zunaj si, če ne plačaš svojega asesmenta. In nobena organizacija ne more poseči za svoje obligacije v blagajne osebnega naziranja ker jih ni. Torej: denar in zopet denar. Dokler ga plačuješ ti, si dober član, dokler ga daje organizacija, je dobra, brez o žira na to, ali ima vse barve za klobukom ali nobene. Ta fundament je skupen vsem organizacijam. Torej: to je prva točka združenja. O ti ni treba razprave ali glasovanja, ker jo imajo vse. Zdaj pride na vrsto tisti kamen, ob katerem se je do danes razbilo vse na tem polju. To so peresa za klobukom. Torej: tukaj je katoliška organizacija, tam socijalistična, svobodomiselna in nepristranska, se bo združilo to? Prav lahko. Društvom naj se da pravica avtonomije, kakor so jo po večini imela v začetku naŠili organizacij. Tedaj je namreč slednje društvo imelo svoja pravila poleg jednot-nih. i Če vzamemo zdaj eno katoliško društvo, bo to društvo izdalo svoje pogoje. To se pravi: od vsakega na novo prisoplega bodo zahtevali, da se zaveže, da bo izpolnjeval verske obvezno- delo. Zaprek bi ne bil nikakili,l< ker jih ne more biti. Ko bi enkrat združili vsak svoje, t)i zborovali skupno z vsemi zastopniki jugoslovanskih organizacij in izdelali vse potrebno. Ves ta načrt bi se dal izpeljati primeroma lahko danes, ko ni še nobena organizacija v stiskah. Kadar pride tisti čas, bo prepozno za združevanje. Pomen takega združenja bi bil velikanski, ker bi prvič v našem življenju v Ameriki imeli organizacijo, na katero bi lahko pokazali. Potem bi smeli pričakovati, da pridobimo mladino na nas. Kar imamo danes Jugoslovani med sabo, je tako vse majhno, da se komaj vidi. Nič nimajno velikega, skupnega, s čimur bi mogli navdušiti in pridobiti našo mladino. Kdor pozna te razmere med nami, bo sam priznal, da je človek mnogokrat v neprili-kali. Vprašaš najprej samega sebe: kaj naj priporočim svojim. ki so mi najbližji! Kakor gre človek z bolestjo v srcu preko svojega, vendar ne more drugače, če hoče biti resničen sebi in pravičen svojim. Vpraša te za zaupen svet prijatelj. Kaj mu moreš odgovoriti? Človek je pri podporni organizaciji za svojo korist in varstvo Ali je kaj čudnega, da ga najrajši išče tam, koder se mu zdi najboljše in najvarnejše ? Omenjal sem v prejšnjih člankih, da bo težava za članstvo in da bodo postali najbrž asesmenti premajhni. Je pa še tretja stvar, ki me sili, da resno razmišljam. Vse jugoslovanske organiza-Kakojcije imajo skupno nekaj nad 144 milijonov. Ce vzameš zdaj svinčnik v roke in vprašaš: koliko denarja je danes na roki za slučaj, če bi organizacije prenehale in danes izplačale svoje t obligacije *. In dobiš prelietlji-vo majhno Številko: dobili bi na vsak dolar zavarovalnine okoli 17 centov. Torej v vseh teh najboljših in najlepših letih smo spravili v naše rezerve komaj šestino tega, kar nas čaka, da bomo plačali v doglednem času. Nad vse zarji mi vo bi bilo preiskati. kako smo dobili ta de- I sti, kakor je danes pri KSKJ. _ _ . . . Kdor se ne bo hotel, ga društvo 11 ai' Y rezervo. Kar bl ra<1 jaZ ne bo sprejelo. Pojde pa lahko drugam, ker je povsod več kot preveč društev. In če ne bo kateri izmed članov držal verskih obveznosti kasneje? Društvo mu izda prema sklepu prestopni list, s katerim gre tja, koder misli, da je bolje zanj. Enako bi veljalo za vse druge skupine in društva. Taka avtonomija in pravica posameznih društev bi bila dobra. Če hočem namreč jaz delati za ka-k skupen namen, ni treba, da grem h tistim, ki so mi vseskozi nasprotni. Veliko boljše bo, Če se oni zbero okoli svoje mize, jaz pa okoli tiste, kamor spadam, pa delamo pri dveh mizah pravtako za eno stvar. Centralna skupna organizacija bi izključevala vse, kakor danes zavarovalne družbe. Ona bi bila tukaj z namenom, da drži vse obligacije napram vsem članom. Kaj pa z glasili? Za Slovence svojega, enako za Hrvate in Srbe, Bulgare in Macedonce, ker so vsi Jugoslovani. Glasilo naj bi bilo to, kar bi morala biti v bistvu podporna organizacija: šola za vse. Tam naj bi se prav posebno poudarjalo zdravstvo in higijena, zakaj vedel, je to: koliko se je dobilo s pristopnino in prispevki v razne sklade? Koliko se je dobilo v asesmentih tistih, ki so plačevali leta in leta — eni več, drugi manj — ki niso danes iz enega ali drugega vzroka več člani! Bojim se, da je velika večina vse naše rezerve prihranek na tistih, ki jih ni več med Člani. Mogoče bo kdo rekel: ja, dobro to — ampak naša organizacija je stoprocentno solvent-na. Ali ne pomenja to, da dobimo lahko dolar za dolar, zu kar smo zavarovani ? Seveda ne pomeni. Za tvoj da organizacija napreduje, ka- v. , .. , . . , , . . ' J lr, čimbolj so zdravi člani, cim dar padajo, je nasprotno. H te- . -v, . , 1 manj jih umre, toliko vecje ko- mu pa moram takoj dodati še nekaj; organizacija ne meri svojega napredka samo v denarju, ampak pravtako v starosti članstva. Vsako leto se vse članstvo postara za eno leto. Če pa pripeljemo v organizacijo dovolj mladih ljudi, se starost Članstva pomanjša. In čim bolj znižujemo starost, toliko močnejša postaja organizacija. Bistvo vsake podporne organizacije je zavarovanje, to se pravi: organizacija izda zava- risti ima organizacija in vsak njen zavarovan član. Dodaten predmet naj bi bil socijalen in pa splošen pouk. Združevanje bi se moralo začeti nekako tako: najprej se združijo vse organizacije enega naroda. V ta namen naj bi vsaka izmed njih volila po tri delegate v skupen odbor — po tri delegate izmed članstva, ki mu je do tega, da dobi, za kar plačuje. Ti skupni delegati bi naroČili tri načrte, potem šli pa na KNJIGARNA • GLAS NARODA" SPREJEMA NAROČILA ZA VODNIKOVO DRU2BC IN MOHORJEVO DRU2BC ČLANARINA ZA VODNIKOVO | DRUŽBO ZNAŠA | -|1.~ | ZA MOHORJEVO DRUŽBO PA | — $1.25— I | Knjige za leto 1937 bodo | S poslane iz stare domovine | j naročnikom po pošti- 1 1 . ir • • i | :: Knjigarna :: j | "Glas Naroda" | 5 SI« WEST 18th STREET | Yi lolar je v rezerv« le 17 centov. Kaj pa pomenja potem stopro-centna solvcntnost, katero vidimo mnogokrat z debelimi črkami tiskane v naših glasilih Nič ne pomenja drugega, kakor da je bilo poslovanje za tisto leto povoljno. Torej: če bodo prejemki med tem letom in tistim, ki je najvišje v povprečnem računu človeškega življenja enako veliki, če se bo sorazmerno vsako leto dobilo toliko in izdalo toliko, potem bodo nabrani fondi zadostni, da se bo plačalo vse. Torej: vse visi na mali besedi: če. In ta mala beseda nam da dosti misliti. Če bi imeli neomejeno naseljevanje in pritok naših ljudi, kakor do leta 1!H4, potem bi delal lahko drugačne račune za ]xxlporne organizacije in liste. Ampak to je vrag, <1:« ni tako. Imamo torej prav resne in nujne probleme med nami in treba, da se jih poprimemo, če hočemo, da rešimo, kar imamo. Molčati in voditi mirno dalje po principu: dokler gre. gre, se pravi, iti v gotovo propast. Dobro bi bilo, ko bi se enkrat tudi izračunala povprečna starost članskega oddelka naših organizacij. Po mojem mnenju je velika večina vsega članstva izmed tistih, ki -mu prišli pred letom 1914. I)a smo bili že tedaj precej stari, mi priča moj račun, ko sem leta računal to starost pri SNIM, za časa mojega tajništva. Bila je okoli 31 let, kar se mi je zdelo nenavadno visoko. (V si tedaj liodil na društvene s«-j<», si videl samo mladost. In na konvenciji leta 11X)7 se spominjam enega samega delegata, ki j'1 imel nekaj belih niti v svoji bradi in laseh. Primerjam društvene seje nekdaj in danes. Kakšna razlika. Mlad človek je bela vrana, ki je nekako zašla v kralj Matjaževo dvorano. Vem čisto dobro, da ne more biti drugače in zato izkušam, da pripomorem h podaljšanju našega narodnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Nisem tak pesimist, da bi rekel: vse se bo nehalo, ('emu.' AFogoče so današnja leta le prehodna doba. (V jo prestojimo, smo rešeni. Ako zamudimo, pade vse skupaj. Naša sedanja situacija pri podpornih organizacijah zahteva resnega in takojšnjega dela. Ne fraz, ki lepšajo staro zi-dovje, ampak konstruktivno delo. da se popravi, kar je slabega. Na vseh poljih se človeška družba predeluje prema razmeram in zahtevam časa in mi se moramo tudi. Ne mislite, da bodo stale stare institucije, če je mnogo že popadalo, kar je bilo |k> splošnih računih brez primere bolj trdno in zdravo, kakor so naše organizacije. Vse to pišem z gotovo bojaznijo v srcu, ker vem, da ni nobena reklama za jugoslovanske bratske organizacije. Ni to kritika, ajnpak samo analiza stanja, kakoršno je danes. Če primemo za delo, bomo rešili. Ampak to delo mora biti zdravilno, radikalno. Organizacija ni drugega, kakor živo telo, ki ima vse prednosti in slabosti življenja v sebi. Če vemo to, potem ne bomo zanemarjali raznih znakov bolezni in slabosti, ampak bomo začeli z rail (likalnim zdravljenjem. Ne čakajmo, da pride resna bolezen ampak zdravimo danes, dokler je telo organizacij še pri dobri moči. Vsaj veste, da je nevarno odlašati, ker se na lahko čez noč pojavi v organizacijah nekaj takega, kar je prišlo zadnja leta skoro med ves svet, pa smo v krizi. S POTA V poste- t istega Namesto naravnost ljo so me Podlipčevi nedeljskega večera odvedli v klubove prostore iu me pokadili za mizo poleg bare, kjer je bilo že nekaj mojih novih znancev. Vesel sem bil Andreja Blaži i* a, o čigar krasnem tenorju sem že toliko slišal, njegovegn petja pa še ne. Kraševec je. iz Slavine 'loma ter prijatelj mojega starega pobratima Žoreta Kraigherja, ki se je izmed vseh Slovencev, kar jih je dospelo izza odkritja Amerike v to deželo, najvišje povzpel. Boste rekli, da n«-, pa je res. Postojnčau Kraigher je namreč že več let prvi pilot Pan American Airway-. — Pa bi kaj zapeli,—sem -i lil Blažiča, — samo toliko, da bi slikal vaš glas. — Še vsega bo dovolj, še v s eg; j ho dovolj, — se je hranil. jaz s»»m se pa premikal kakor na trnjih. Podlipec je še bol j zdehal in mrmral: — Kdo jih bo čakal, what the hell! — Kje je pa žena— ga vprašam, ker je bila nekam izginila koj ko smo prišli v klub. — Menda v hlačah, what the hell! — j»« odvrnil in začet vstajati izza mize. Žal mi je bilo, ker ne bom petja slišal, in -cm tudi jaz vstal. Vse je bilo nekam pobito in skrivnostno. Le Tone Gradišar je v kotu nekaj brundal v svojem šaljapinskem basu. Iznenada se pa od pro vrata v veliko dvorano, poleg mene stoji predsednik Lekšan in me rine pred seboj. Vstopim in o-trmim: dve veliki mizi po-dolgem in ena počez. In vse servirano in ovenčano kot da bi me gnali na svatbo. Šele tedaj se mi je posvetilo v trdi butiei: — To je zate, Zgaga. To so priredili tebi na čast. — Nak, le tega ne, za ves svet ne. — sem se proti vil in ugovarjal, kajti po pravici povem, da »losti lažje prenesem ponižanje in razžaljen je kakor pa slavo in ča~t. Toda večina je zmagala. Kako bi se jaz — krotko jagnje — protivil možem, ki v lovski sezoni neustrašeno podirajo ro-gato divjad in zobato zverjad. Kaj sem hotel ' Sesti >em moral in jesti sem moral. Pozneje sem zvedel, kako je bilo. Na strelišču so se naglo domenili. Rojak Krainz je dal meso, Kraševci so šli po hišah obveščat ljudi, kuharice pa na delo. Po banketu (le jxunislite, ljudje božji) so govorili meni na čast: predsednik Lekšan, župnik Merlin, najstarejši naročnik 4'G. NV' v Barbertonu John Ujčič, Frank Troha, Andrej Blažič, Jerry Župec, Mrs. Lah, Mrs. Smrdel, Tone Gradišar, Frank Čič, John S petič, Joe Gabrovšek in Louis Arko. In še to si -kušajte predstaviti vi, ki me poznate: — Za vsakim govorom sem vstal in se vsakemu govorniku sproti zahvalil. Tako zahtevajo društvena pravila in menda tudi olika. Kaj sem povedal, ne veni več, in sama sreča, da ni bilo nobenega stenografa poleg. Rečeni le, da bi najboljši govornik ne mogel v par ur trajajočem govoru dovolj pohva- Delo je veliko — čas je kra-|Kti prijaznosti in prisrčnosti tek. Porabimo ga. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. naših rojakov. Nato je pa kvartet pevskega društva "Javornik" tako lepo zapel nekaj najlepših domačih, tla so mi — ni me sram povedati — po dolgih letih stopile solze v oči. » G L 2 B V A It O H A" N<*w York, Thursday, June 1 8, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S3 \ Dopisi, Dorloo, X. Y. Dolžnost me veže, da se iskreno zahvalim vsem, ki so mi priskočili na pomoč v času velike nesreče, ki je zadela mojo družino in mene. Požar mi je namreč uničil vse imetje. Prijatelja Anton Tome in Pavel Zalaznik sta bila tako dobra, da sta obiskala nekaj rojakov, ki so mi velikodušno darovali Po $5.00: Frank Koren, Stephen Flere, Louis Moliar, Anton Kerzich, Louis Kukenher-ger. — Po $3.00: John Terček, Paul Logar, John Zerdock, Fr. Počkar. — Po $2.00: Harry Pe-ters, James Milavec, Joseph Kokar, Frank Rus, Rov Green, Math. Kenik, Math. Miiehl, Anton Habinee, Andrew Klun, G. Kramer, Helen Žagar, Jerrv Per, Peter Skerjanc, John Mos-tar, John Golja, Frank Kerz-manc, Joseph Stadohar, Tx>uis Nagode, Adolf Križ, William Pu*lar. — Po $1.00: William Tome, Anton Slivšek, Frank Naglitseli, Joseph Jankovicli, Math. Kruh, John Tauzel, Martin Paulich, John Zifcko, Claude Heyner, Joseph Kenik, Mich. Selan, Paula Lacjan, Joseph Miklavzina, Anton Semrov, Joseph Tubel, John Davis, Frank Korošec, John Strakel, Joseph Tvancic, Frank Paulich, Frank Kobe, Leo Hren, Frank Hren, Peter Rode, Frank Pi mat, Anton Gergich, Frank Trinkaus. — Po 50c.: Joseph Cerkvenek. Iskrena hvala vam, ker ste nam priskočili na pomoč v največji potrebi. Anton Kodra in družina. Barhcrton, O. 'Star pregovor pravi, da ni nikoli tako dolga noč, da dan ne pride, kar je tudi resnica, ki je znana vsem ljudem na zemlji. Nekako tako bi se lahko tudi reklo glede Petra Zgage, ki so ga naročniki in naročnice lista dan za dnem vabili, naj jih vendar enkrat obišče. In glejte, Zgaga se je resnično podal na pot. Najprej se pojavil v Pitts-burghu. zatem se je pa začel pomikati dalje od naselbine do naselbine, od mesta do mesta. Končno je počil glas v Cleve-landu, da je Zgaga že tam. Od Clevelanda do Barbertona ni posebno daleč, in zato smo nestrpno pričakovali, kdaj se bo pojavil imed nami. Ker pa nikoli ne naznani svojega prihoda, ga tudi tukaj ni, in to je bilo temveč je presenečenje barbertonskim rojakom in rojakinjam, ki so se zelo veselili Zgagovega prihoda. Želja se je izpolnila tudi Mrs. Suštaršič, ki je v svojem dopisu omenila, da bi želela, da nas obišče in poseti društveni piknik. V tem oziru je bilo nekoliko drugače, ker Zgaga je prehitel dopis Mrs. Suštaršič in se je tukaj pojavil dan prej. Razume se, da je pa piknik društva "Ljubljana" SNPJ., ki se je vršil na Spominski dan, tudi on posetil. Tam ga je vse !kriiže«m navdušeno sprejelo. Njemu se je pa mudilo dalje in zato ni mogel ostati delj časa na pikniku. Veselju je kaj kmalu sledilo razočaranje, kei je nepričakovani gost tako hit ro zapustil veselo zbrano družbo. Rojaki in rojakinje so bili tudi zato presenečeni, ker so si tega možaka predstavljali v drugi obliki in drugačne postave. Domislil sem se zgodbice, kako je hotel va^ki župnik presenetiti v cerkvi svoje farane. Dogovorila sta se z cerkven -kom, da bo ta spustil pripravljenega goloba, kadar bo žup-nifk zaklical: "Pridi, pridi sv. duh". Potem se je pa pripetila neka zmešnjava ali kako je bilo že. Goloba ni bilo nikjer, župnik je bil razočaran in menda tadi farani. Tako se tudi rojaki -in roja- kinje vabili in klicali: "Pridi/ Zgaga, pridi,'* ter si ga predstavljali dolgina v črnem oblačilu, z dolgim vratom in z rožico v ustih ter brez podplatov na čevljih. Ko se je pa končno po dolgih letih želja izpolnila tisočerim, ki so ga vabili, se naenkrat pojavi pred njimi zastaven moški, ki se je vsem takoj priljubil. To je bila zopet uganka, in ljudje so ugibali, ali je on ali ni. Dalje je bilo precej nesporazuma, ker se je nepričakovani gost predstavljal pod dvema imenoma. Zato so nekateri dvomili, katero ime je pravo. Ze v par krajih sem bil ]>oka-ran, zakaj sem Petra Zgaga pripeljal tako iznenadno, da se ni so prav nič pripravili, kako bi ga sprejeli in pogostili. Dalje sem čul pritožbe, da je bilo nekatere sram, ker so bili opravljeni v navadno delavsko obleko, nekateri so bili v copatah, nekateri bosi, itd. Ja, ali je bilo z menoj kaj drugače? Tudi jaz sem izgledal kot skesan grešnik, kajti ravno sem nekaj "cimpral" in razbijal, da nisem samega sebe slišal, ko so začuje krepak glas, da me hoče nekdo •videti iz Clevelanda. Toda še prodno sem pogledal, kdo je, sem uganil da je Zgaga, ki ga je s svojim aA'tomobilorn pripeljal Mr. Debevc, ki ga poznamo tudi pod imenom Jaka, ter je solastnik in urednik lista 'A-meriška Domovina'. Mr. De-bevco se je tako miudilo nazaj, da ni utegnil niti par minut sesti, in da bi se kaj več razgovori!. Zgaga je bil pa tudi mišljenja, da je prišel le za nekaj ur na obisk v Barberton. Ko sem mu pa pojasnil, kako je tukaj in da bi ga rojaki radi osebno spoznali, zlasti stari naročniki lista, je spremenil svoj načrt in sklenil da odide nazaj v Cleveland, potem se pa zopet vrne v Barberton in po možnosti obišče rojake. Tako je torej tudi bilo, in prav majhno je število tistih, ki niso Zgage videli. Ker ni imel dovolj časa na razpolago, ni mogel delj časa ostati v Barbertonu in se dalje zamuditi pri rojakih in gostoljubnih ljudeh. Upam, da mu bodo tudi tisti oprostili, ki jih ni imel časa obiskati in tisti, ki so bili sila presenečeni od nenadnega obiska. Pa kaj to, saj .smo bili že večkrat presenečeni in v raznih zagatah, iz katerih si nismo mogli pomagati. V starem kraju v moji rojstni vasi, nas je nekoč visok gost silno presenetil. Bilo je na dan, ko se je vršila birma. Že dan preje smo postavljali mlaje in slavoloke. Povedano je bilo, da se škof pripelje okrog poldne iz Loško doline v spremstvu drugih duhovnikov. Pa se kočije prikažejo že ob devetih, ko nismo bili še gotovi z vsem, kar smo pripravljali na čast škofu, in skoro vsi vaščani so bili v delovnih oblačilih. Seveda iznenadenje in prese: nečenje vaščanov je bilo všeč škofu, ki je spravil v veliko zagato staro in mlado. Toda vaščani so pa visokemu gostu silno zamerili, ki jih je prehitel in NAJVEČJI PARNIK NA SVETU SOKOLSH IZLET Slika nam predstavlja največji parni k na svetu "Queen Mary", ki je last Cunard White Star družbe. 3.158 milj dolgo pot med Cherbourgom in Ambrose svetilnikom je pa mik prevozil v štirih dneli, dvanajstih urah in štiriindvajsetih minutah. Ta krasen parnik je prvič dospel v pristanišče New York 8. junija. onemogočil, da bi ga dostojno sprejeli in pozdravili. Nekako tako se je pa najbrž tudi Zgaga ravnal in imel s tem mnogo zabave, ker se je nenadno pojavil sedaj v enem sedaj v drugem kraju, da so ljudje kar strmeli. Gotovo mu bo pa to vse prav prišlo pri gradivu za kolono v bodočih dneh. Gotovo si je predstavljal, da imam avto na sedem sedežev in na dvanajst cilindrov in da ga bom prepeljal po naselbini od hiše do hiše naših rojakov. Pa žal v tem oziru sem bolj staro-kopiten in me do danes ni obšla posebna želja, da bi si nabavil avtomobil. No, saj ga tudi Zgaga nima in zato mi l>o gotovo oprostil. Ker smo v Barbertonu precej raztreseni ni za mišji ti, da bi se moglo iti peš okrog naših ljudi, je bilo treba poiskati potrebnega vozača, ki ima avto in časa dovolj. Najprej se mi je posrečilo dohiti Mr. Rudolfa Maček-a, ki naju je potegnil do gostoljubne družino Podlipec. Mr. Maček naju je prepeljal sem pa tja po mestu in okrog jezera, ki je pravo čudo tega mesta. Tn Zgaga je rekel, da okrog New Yorka imajo dosti vode, I takega jezera, kot ga imamo mi, pa tam nimajo. To je dokaz, da z našim mestom v tem oziru Newyorčane posekamo, pa čeprav imajo tam več vode. Ko smo se končno ustavili pred domom Mr. Podlipec-a, nam je Mrs. Podlipec koj postregla s pijačo in jedačo. Kmalu je dospel 7. dela prijatelj Podlipec, ki je bil zelo vesel nepričakovanega gosta. Mr. Podlipec je dober šofer, kateremu človek sme zaupati svoje življenje. Ponudil se je, da bo razkazal Zgaga naselbino in okolico ter ga vozil od hiše do hiše naših rojakov, katere je mislil obiskati. Prijatelj Podlipec je svojo nalogo izvrstno izvršil. Zgagi je dal pod svojo streho tudi prenočišče in končno ga je tudi odpeljal nazaj v Cleveland. Na Spominski dan so imeli Jugo Slovanska Kat. Jednota Je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacij* t Ameriki. Računa nizke asesmente In plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 183 podrejenih društev in šteje nad 20,000 članov v obeh oddelkih. Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite za pojasnita na GLAVNI URAD J. 8. K. J„ :: :: ELY, MINNESOTA člani lovskega kluba strelne vaje. Kakor sem že nekoč omenil, imajo ta prostor na farmi rojaka Mr. Prijatelja. Ker je Mr. Podlipecu ta prostor znan in mu je bilo tudi znano da se lovci tam mude, je s svojim avtom potegnil tja Zgago, ki se je pridružil lovcem in kakor sem čul, je tudi streljal. Co ni tako streljal kakor ostali lovci, se 11111 to ne sme zameriti. Boste videli, kako bo streljal v Zgagovi koloni v bodočih dneli. da bodo lovci kar strmeli, se čudili in se smejali. Na strelnih vajah so lovci kot bi udaril po zvonu, nekaj na hitro ukrenili. Seveda ne kakšne zarote, da bi spravili Zgago na drugi svet, pač pa, da se ga nekoliko počasti in zato so u-krenili da 11111 priredijo družaben večer v farnem "klub-hauzu." Tam se nas je zbralo precejšnje število in smo se dobro zabavali. Mr. Lekšan je bil stoloravnatelj in je s primernimi besedami nagovoril gosta in dalje vodil program. V svoji sredi smo imeli tudi g. župnika Medin-a, ki se dobro razume v politiko, zna povedati resno in tudi smešno. V resnici je dober družabnik in v njegovi dražbi ni dolgočasja. Na omenjenem družabnem sestanku so štirje pevci zbora "Javornik" namreč Mr. And. Blažič, ki je predsednik, Mr. John Spetič, Mr. Joseph Gab-rovšek in Mr. Anton Gradišar. zapeli slavljencu nekaj krasnih pesmi. "Razume se, ako bi bilo dovolj časa na razpolago in ko bi se bilo naznanilo ostalim rojakom in rojakinjam po naselbini, hi nas bilo mnogo večje število zbranih. Zgagi priporočam, naj poseti večerjo, ki jo bodo lovci Imeli zopet enkrat v zimskem času. Potem bo videl število zbranih, okrašeno" dvorano in jedila, ki jih bodo uri pravi le hčere in soproge mf-ših lovcev. Mr. Lekšanu in Mr. Z'ipecu se pa tudi sme zaupati, da bosta zopet prinesla vsaki po enega velikega srnjaka iz pennsvlvanjskih gozdov. Nisem vedel, kako hi začel s tem dopisom in ne vem kako bi nehal, ker mi kar dalje kaže, da bi še kaj napisal. Naj se nekoliko zopet opri-mem Zgage, ki je dospel brez rožice v ustih, toda s podplati na čevljih, ker predno je dospel v Barberton, so mu čevljarji že dvakrat nove prihili. Zamera gor zamera dol, o ženskah bom pa tudi nekaj napisal. Nekaterikrat sem opazil opazko v dopisih iz raznih naselbin in krajev sirom dežele, kako se je ena in druga izrazila, kako se bo maščevala nad Zgago, samo ako ga kdaj tja zanese. Tudi tukaj sem čul ženske, kako so se jezile nanj ko jih je *4oštepa 1'7 v svoji koloni. "Ti grdin, dolgin suhi, kro-ta," itd. so ga zmerjale in da ga bodo nabile, samo če sem pride. Navadno pa jeza naših ljudi prav malo časa drži, in tako je tudi v tem slučaju. Zgaga je prišel in niti ena se ni upala položiti roke nanj z namenom, da bi ga oplazila. Najraje bi ga bile objele in ga od same ljubezni pretrle. Še nikoli nisem videl da bi se toliko Sen-skill src hkrati vnemalo za enega moškega, kot se jih je tukaj 7.a Petra Zgago. Od moje strani j<» bi.l zavidanja vreden in tudi ne verjamem, če bodo tukajšnji' ženske Še kakšnega moške-1 v ^ • a s takšno ljubeznivostjo spre-J^ jele kakor so njega. Gotovo se možje imeli par dni po odhodu Zgage "trubel" s svojimi ženskami, pa polagoma se bo vse ublažilo, in Zira^a bo izginil iz ženskih src. Tudi moja žena je bila vsa neumna zanj, pa sem ji končno vendar dopovedal, da je Zgaga tak človek kot drugi ljudje. S tem ne mislim žaliti tukajšnjih žensk, pač pa sem le nekoliko omenil mimogrede in tipam, da mi bodo oprostile. Nič manj se niso za Zgago tudi moški zanimali in če se ne motim je v tem ozira imel prvenstvo prijatelj Vidergar. Nestrpno je pričakoval, kdaj bo prišel Zgaga. Že je mislil iti v Cleveland, da ga bo tam videl. pa se je končno premislil, ker je upal da ga ho pot zanesla tuili v Barberton. Ko je pa Zgaga končno dospel k Mr. Vi-dergarju, ki ga je nekoč vabil na žabjo pečenko in odgovoril da žab. ne je, se je to pot izrazil, da so mu žabii kraki zelo všeč. Prijatelj Vidergar je torej zašel v past. Bad bi bil Zgacri postregel z žabjo pečenko. pa žab ni bilo nikjer. S tem naj bo zaključeno glede potovanja Petra Zgage, o njegovem obisku v Barbertonu in o navdušenju zanj. Kakor sem razvidol ima Zgaga zelo privlačno silo. Še noben zastopnik ni imel v tukajšnji o-kolici toliko uspeha, kot era je imel on v par dneh bivanja v Barbertonu. Po mojom mnenju hi bilo dobro, da bi dobil namestnika v uredništvu, on hi se pa podal sirom Amerike po naselbinah, farmah in mestih. Obiskal naj bi vse naše priseljence in list "Gla»s Na roda* * bi kmalu imel toliko naročnikov. kolikor jih ni še nikoli. Jaz se vsaki dan nadejam pisma od upravništva, v katerem me bo upravitelj pokaral, kako slab zastopnik sem. Tudi jaz sem že tukaj pokaral par V nedeljo 21. junija ima zopet Slovenski Sokol v Clevelan-du svoj redni letenski izlet na 'Pintarjevih farmah blizu St. Clair Ave. in Kast 260th St., Euclid, O. Piknik se prične ob eni uri popoldne, a telovadba točno ob tretji uri |>opoldne. Društvo "Slovenski Sokol" v Clevelandu, O., je najstarejše slovensko napredno kulturno društvo, katero bo drago leto praznovalo že 40-seto letnico svojega postanka. To je menda edina kulturna skupina med nami, ki so takorekoč sama vzdržuje, in ki po svojem malem Številu rednih in včlanjenih članih največ izdaja za vzdrževanje telovadbe. Danes je telovadcev in telovadkinj o-koli 150, za katere plačuje društvo do 800 dolarjev na leto. V nedeljo 21. junija poleti naš Sokol v Euclid, O., kjer prireja svoje izlete že mnogo let. Gostovat pridejo češki Sokoli in Sokol ice s svojo sokol-sko godbo. V nedeljo je Sokolski dan, zato povejte svojim prijateljem da pride ž njimi pogledat mlade in čvrste Sokole in Sokolice, žive in poskočne dorastenke in dorast, življenja polni moški in ženski naraščaj. Stari Sokoli vam bodo postregli s svežo pijačo in jedjo, kakor je že pač navada 11a so-kolskili prireditvah. Tndi ples bo tam, kdor si privošči enakega razvedrila. Ne pozabite: V nedeljo 21. bom izmazal s tem, ko bom re- j"nija bo ^oko1 na P'mtarievih kel, da jaz nisem zastopnik v farmaJl v Euclid, Ohio. Barbertonu. O., pač pa v Bar- S sokolskim pozdravom: bertonu v Pennsvlvaniji, ker Zdravo! tako sem opazil svoje ime v T . .T __ imeniku zastopnikov. , Janko N taJnik' rojakov, ki so se naročili na list od Zgage. Pa so mi odgovorili: "Ti nisi Peter Zgaga." Torej tukaj je razlika in še precej velika razlika med dvema osebama. Jaz imam pa za upravništvo tudi pripravljen odgovor in se V Barbertonu in okolici se je zopet razvila borba med delavci in kapitalisti. Kakor sem že v enem izmed prejšnjih dopisov omenil, imajo delavci teboj, predno se toliko po- Johnstown, Pa. Cenjeni gospod urednik, Prosim za malo prostora v vašem cenjenim listu Glas Naroda, katerega redno berem že Jvzpno, da jim družbe pripozna- petindvajset let ter mi je tako jo unije. Toda še težje je pa priljubljen, da bi brez njega ne potom unije obdržati, ker orga- mogla biti. nizi ranemu delavstvu se vse povsod meče polena pod noge, kajti kapitalistična sila se nikakor ne more sprijazniti z organiziranimi delavci. Dne 29. maja so zastavkali v tovarni Pittsburgh Valve & Fitting Co., in položaj je do danes, ko sem to napisal, še ne-izpremenjen in se tudi nič ne ve, kdaj in kako bo prišlo do sporazuma. V tej tovarni so prizadeti tudi naši rojaki, tako •vito tudi nekaj naročnikov 44Glas Naroda." Dne 6. junija so pa zastavkali delavci in delavke v tovarni za vžigalice Diamond Match Co. V tej tovarni so bili delavci organizirani, ker je bila pa odprta delavnica, je šlo vse naroVe, in načrt družbe je bil, da se unija razbije. V tej tovarni je bila stavka pred dvemi leti in do sporazuma je prišlo po šest mesečnemu štrajku. Tudi v tej tovarni je prizadetih več slovenskih delavcev in delavk. Istočasno kot v tovarni Diamond Match Co., so delavci tudi zaštrajkali v tovarni Ohio Match Co., v Wadsworth, O. Dalje je izbruhnila stavka tudi v tovarni Ohio Box Bon rti v Rittman, O, Toliko za sedaj glede štraj-kov v tej okolici. Kdaj in kako bo prišlo do sporazuma in koliko bodo delavci dosegli, bom skušal poročati, ko bo konec neprijetnih štrajkov. Upati je, da stavke ne bodo zlomljene, ker dandanes so drugi časi. in delavci so upravičeni pomagati si do boljših razmer. Kakor razvid i mo, se pa delavski boji vršijo po vseh ind»stri jalnih državah v vseh delih sveta. Pozdrav! Frank Troha. O delavskih razmerah ne bom poročala, ker so vedno slabe. Da pa vsaj malo pozabimo vsakdanje skrbi, je Federacija Ameriških Državljanov sklenila, da priredi piknik v nedeljo 21. junija v Zolbe parku (Lorain Boro), na katerega so vabljeni rojaki od blizu in daleč, da nas posetijo. Bomo preživeli vsaj par veselih ur v senci košatih dreves in se prav po domače zabavali. Seveda, tudi zasukali se bomo, ker igrali nam bodo dobro znani slovenski fantje iz Bon Aire. V slučaju slabega vremena se vrši zabava v 4'Slovenskem Delavskem Domu. Za F. A. D. — Mary Logar Gods Lake, Canada. Sporočani vam, da sem dobil vaš Koledar in slike iz domovine. Lepa hvala. Oprostite mi, ker sem se z naročnino za nekaj tednov zakasnil. Da boste lažje razumeli, vam moram pojasniti naš položaj. Sem smo dobili 3. junija pošto, ki je bila oddana dne 24. aprila. Nahajamo se namreč v bližini Cu-chita, ki je najbolj severno kanadsko pristanišče. Seda smo zopet v zvezi z ostalim svetom. Šest tednov nismo dobili nobenega časopisa. Niti aeroplanov nismo videli. Edinole -po radio smo zvedeli par novic. Pošiljam vam naročnino samo za pol leta, ker ne vem, koliko časa bom ostal v tem kraju. Mogoče se bom podal v domovino ter pri tej priliki obiskal brata in sestre v Clevelandu. Ako se bom odločil, vam bom že pisal za pojasnila. Pozdrav! Vaš naročnik, Joe Smole. MlllllllWl^MIUM ai POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI z IGRE : j | jI Romani... ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karikatura iz minulosti ........................................... BEAT IN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Ona ........................................... »®0 Polet: Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč «m 1 i i■ :i ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOCl, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 132 strani. Cena ................................ .60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskega ro-manopisea. BRLI MECE8EN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno na|M>to dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do kon< a. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvi iko Colnr. 1 ■">•"> strani, Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje I>oIetuega jutra". Nihče izuied naših pisa-teljev ne zna tako opisati življenja ca kmetih kakor baš Cvetko Golar. Črtice i t živui-nja na kmetih, spisal Andre j/kov Jože. 112 si rani. Cena .................35 P

satira na viteštvo. ki je še ved-uo hotelo ohranili svoj |N>nos ia veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "I»on Kibot" spada med mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena .60 live čtrlei euega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Olie sta mojstersko završeni. kot jih more za vršit i edlnole naš uežno-čuteči Meško. F1LOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ .60 Kdor ne iiozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, iM>in neslutenih dogodkov. GLAD. Spisal Knut I lan sun. IMO strani. Cena .90 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv in odkriva «~lsto nove strani človeškega življenja. GOMPACl IN KOMLRSAKI Spisal Julij Zeyer. ir»4 strani. Cena ...... .45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj |n> imenu. To je (icsem ljubezni ln zvestobe. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdoni ...... M IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari, doživlja in pozablja, tod« strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ........................................1.50 Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s i»oti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V tnjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUCKA V XV. STOLETJE, spisal Čech Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda BrouČka v dobo straSne-ga in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konea do kraja. I AG NJE. 110 strani. Cena broš, trdo vezano ............................... .40 Vez......45 ...............35 V knjigi je iw»leg naslovne šc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Sni id. JERNAČ ZMAGOVAf, spisal H. Sienkiewirz, 123 strani. Cena .................................................50 Knjiga vsebuje |»oleg naslovne itovesti znanega [»oljskega pisatelja tudi i»ovest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JUAN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva porest je vzeta lz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžneni obsojenega Jnana Miserije. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeku življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI o. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.— GOZDOVNIK. spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ............................... Spisi Kai'la Maya so znaui našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vinetov". M žut" itd. Dejanje ,4<;ozdovnlka" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 rt. Cena GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyboe. — 129 strani. Cena ............................................ To je letalski roman, ikjIii dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za -eno s pisateljem oziroma glavnim junakom akoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v ▼ zračnih višavah. .75 .70 M Jurčič ne [(otrebuje nikakega jiosebnega pri-Imročila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimsko večere. Njegovi originali, Jovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in eela vrsta drugih njegovih nejiozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI. spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jnles Verne. 65 strani. Cena ........................ .45 Menda ni hilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tiiko živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Kdiuolc veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega na|K>idivjega plemena, ki je živelo In deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Al* ševec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........L59 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, fMi katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Oh čitanju se bo moral čita-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa ____75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal Rlavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena. .JO Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga t« svetovno znano del«,. EKADŽI MIKAT. spisal L N. Tolsta). 79 strani. Cm» ---------!------------------------------ To zn*no delo slavnega ruskega pisatelja j«4 prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — • Sleherni rojak iaj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HELENA, "inn, spisala Marija Kmetova. 134 strani. Cena ---------------------------- V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učitelji** *ia deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seie globoko v dušo in mu ortsne neizfcr^o v gpo-ntlnu. HUDO BREZNO in droge povesti. Erjavce. 7t strani. Cena ---------------------- Naš laltoren pripovednik in poznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naftih krafev In aanlndvosti la življenja naših ljudi. Spisal F. M. DostojevskL ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................J.35 enega najboljših ruskih plsa vsebuje nad tisoč strani. LISTKI, (Ks. Meško ^ 144 stranC LOV NA ŽENO spisal J. O. Cunrood. 194 Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da pa a velikim zanimanjem prečita do konca. MALI LORD. apfaala Fraarea nett. 193 strani. Cena ... Globoko zasnovana |»oves«. o otroku, M gane odljudncga čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le awd dobrim ia slabim. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenbeim. 92 strani. Cena ________________ 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Opiienheim je znani angleSki ro-anopisec poznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spis*: ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA. (Jan. c:. ^rek), 188 str....... .60 MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ .50 Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in sieer v času, ko so bili Teharjani l»ovišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. Čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski ia opii njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Sloje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson flogh. 209 strani. Cenal.54 Zanimivo delo, ki ho ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena..........35 Junaki tega romana litodijo in tavajo skozi temo življenja. Vziienjajo se kvišku, a sredi pota omamijo. NA KRVAVIH POLJANAH. Matici«, s slikami Cena L50 NAŠA VAS. spinal Anton Novatan. 224 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepo Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pngelj. 125 atranl. — Cena vez..............70 BroS. ____________ .50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-gljn, ki j? poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI L.ICDJE, spisal Alois Remer. 94 strani Cena .4( Zanimiva r»ovest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .................................... .70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svutovue vojne*. Spisi... PESMI V PROZI, spisat Cbas. Baudelaire. 11S strani. Cena ........................................................ -80 Verna slika j»estrega velikomestnega življenja in siH»minov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ------------------------------------------------------ .60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v »voji zabavljici. PLAT ZIDNA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, naSTeč "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. JB9 "Meti Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni piaatelj Kač, ki se je iiosebno proslavil s svojim znamenitim romanom "(Jrunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ________ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pngelj. 95 stranL Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset, črtic iz naševa domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena --------------------------------------- -®0 Knjiga vsebuje tri iiovestl našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njecove misli so globoke In mehke. Posebno ženske so vnete sa njegova dela. j PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Con -------------------------- .50 Povest iz vojne dobe. ko ae je v srcih vseh naših, razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domov tu 5 doseže tudi povest svoj viaek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. M str. Cena J5 Mojstersko delo slavnega ruskega piaatella. MALENKOSTI. Ivaa AlbrebL 12t Štiri zanimive črtice našeca priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 249 strani. Cm___ Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V Širokem gtilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fine»o. da mora čita-telj nehote z napetim pričakovanjem čitati do konca. • RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Coneuort. 239 ctr. Ona .40 Roman o dekletu iz visoke pariške dmžbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ............................................................'5 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 stranL Cena ................................................... .60 S AN IN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena .... 1.— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta. Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena .............-................................ M Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadut Ptstru slike iz indijanskega in pt-jonIrskega življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki Je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena................................-............... ^0 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena .............................................. .35 SLIKA DORIANA G RAY A. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teb dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Snttner. 228 stranL Cena ............................................. .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno ln natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena________________________ 1.20 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo ▼ njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana Jt TARZAN, SIN OPICE. 30'J strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne nI obdelal pred njim če noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulr.tr^e jezike ter ne zanimajo samo mladine, °a tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .79 Nag 1 zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal PRIHAJA Č, spinal Fr. Detela. 157 Kakor vse Detelove povesti. Je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Cangl. Ill »Irani........ PRODANE DUŠE, apis=! Jato Lafeovtf. 1«§ rtr. Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti s našim nltogim ljudstvom na Krasa, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, 94 strani Prgeovori. eseji in ga pisatelja. ■lavnega indijske- RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran^ Cena.... Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki raamotriva pereče moderne pmbl> m* In poaega v drucem dala v vojno taa povojno dobo. iS 295 str. Cena 1.29 Globoko pod čemijo vrtajo orJaSki stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev ae sarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče la tisoče delavcev. Toda železna volja tnžinirja ▲liana ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi ▼lak. VEČERNA PISMA, apnala Marija Kmetova. Trda vez. SI stranL Cena--------------- Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki Jih pro. veva Iskreno občutje. Pisma govore o » ■>1» ženskega srca, o ljubezni, o sorodnCi dotah. VESNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Meriaee. 80 stranL Cena.. JI Eden najboljflh spisov francoskega mojstra, vzeta is našega kmetskega življenja. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............1.— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu Življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoi način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tafcore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........6a V knjigi je vsebovana globoka niirn« modrost in srčna plemenitost najslavnejš^ifa indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 7R str. Cena .33 Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.6« Vseskoz napet roman, ki ga čita tel j ne more odložiti, dokler ga ne prečit-n do konea. —• Poln najneverjetnejših dogodivščin 1n za-pletljajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matici«. 255 stranL Trda vez. Cena ................................................ 1.25 Ivan Mntičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in nfenili grozot ter posledle. ampak zna ti-.": vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Premka lit Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev iax.ii življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A ftenos. poslovenil L. J. za Ljudsko kojižieo. obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana i^ovst Cena ....................................... ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Do^tojcv- jevski. I. I »KI j Jtio strani. II. DEL -1- str. 2.— Veliki Dostojevski j«» |mmJ;i! v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katnrgah, utrji«,»a .'"'nl-skili taborih v Sibiriji. ZLATA Vi\S, spisal Fr. Malovašit. 136 strani. Cena .69 Poučna in kratkočasila povest I/, kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skopaj oleonov huzar uho: Kako je zavzel Saragosso; Kako je n-bil "brata"*; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomir. 229 strani. Cena .................................................... .75 Roman iz knave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosan^v. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ............................................... .59 Vsekoz zanimiva i>ovest lz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Dojle. 141 stranL Cena _______________________________________________60 Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v kateren: Hher-lock Holmes glavno vlogo. Povesti... L9t To Jo mojstersko delo v svetovnimi literaturi s nettetiml supietljnji ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega Čita tel ja, ki sa vzame v roko. Naročilom je priložiti nenar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po l al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE rOŠIMAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET * NEW YORK, N. % ; \ LEP USPEH MLADEGA ROJAKA DRAMATIČEN LOV NA SLONA Mladi policijski poročnik sel ga je čuden občutek. Še ni-AVatson je bil poverjen z nalo- koli prej ni bil divjemu slonu go da v Lhopurhaliiju, majli- tako blizu. Toda oklevati ni nem, Iteduem gnezda sredi Sun-j smel. Ko je dobil korenino dnrbansov razčisti neki umor. i ilea na muho, je sprožil. Sundarhansi so strašno, ogrom-j Sprva je slon stal kakor uko-no močvirno ozemlje ob ustju pan, samo njegovi uhlji so sc (Janga. Življenje je tam nepo- zganili. Potem je planil ta pisno. Zrak je pravi kotel, v tank pragozda z brzino brzovla- k»tereni nepresstano vre, tla so k*a proti ljudem. Še dve krogli j je v Singapuru, je odtlej ubil neprekinjena ravnina blata in mu je poslal Watson naproti, še štiri slone. Toda v tolikšno vodnih lukenj. Kamor stopiš pri drugi je bil že na pol obr-■nevarnost, kakor takrat, ni pri- živ ali pa že mrtev. Nekoliko mož se je splazilo počasi proti mestu kjer bi utegnila ležati žival. Kmalu je radosten klic naznanil, da so slona našli in da je ubit. Ležal je nekoliko sto korakov od kraja nesreče, na pol pogreznjen v blato. Poročnik Watson, ki službu- z nogo, povsod zagrgra pod njo njen za beg. Ko je pa hotel smrdeča rjaVa, kali mrzlice iz- teči, so >e 111 n čevlji prijemali puhtevajoča voda. j tal kakor v lepilu. Pri prvem Watson je bil že nekolik«) <1 u i koraku se je npotckd in padci, v Lhopurhaliiju, ko je prišel k l»aš ta padec 11111 j«- prinesel re-njemu predstojnik občine in ga šitev. Indijci, ki su t«-kli bosi, prosil z razburjenim glasom,'ko se hitro oddaljevali, preko naj vendar ustreli slona, ki vsa-j poročnika, ki je ležal do polo-ko noč uničuje bedna polja do- vice telesa v močvirju pa je po- šel nikoli več. IZSILJEVANJE V SREMSKI MITROVICI Pota Ljubezni R o m a n t)4 liiačinov. Posebno zadnjo noč je tako divjal, da je zadnje u-panjc na letino uničeno. Watson je obljubil, pripravil puško ill odpilil nabojem konice,, kajti krogle normalne oblike bi težko prebile slnnovo kožo in če hi jo prebile, ho povzročile h' rano, ki bi se zavoljo elastičnosti takoj spet zaprla. Nato je v spremstvu treh domačinov odšel, d,-i poišči- slona. Prvotno ga j«* hotela spremljati vsa vas, da hi bila priča, kako bo divjo žival položil na tla, pa i je Watson to spremstvo prepovedal. 0 dosegli 'polja*. Ta polja so bila košček y.cmlje. ki je ležala malenkost višje in je bila zato nekaj bolj suha. Tla divja na žival zbrzela, ne da bi ga opazila. S svojimi orjaškimi stopali je brizgnila val blata preko njegV-i. Trenutek nato je slon z rilcem zagrabil Kaln ano, ki je tekel kol zadnji, ga vrgel večkrat v zrak, in g;i treščil potem s strašno silo oh tla. Potem je teptal nekaj časa po očitno že mrtvem mladem možu, pri čemer je pridušeno grgral in hrkal. Nenadno je ne to, kar je očetu najdražje. Dr. (Jvozdič ima namreč šest hči'i*kic in rokovnjač namiguje, da mu kani odvesti najmlajšo. so bila prej zasajena s sladkor--jga razen cvrčanja in frfotanja ni m trsom. Kamorkoli si sedaj pogledal, pa si videl samo pol metra globoke jame, jarke in brazde, kakor da je šel ogromen plug križem kražem preko zemlje. Od nekdanjih sladkornih trsov se je ohranil sa-1110 beden ostanek, vse ostalo [i»' bilo objedeno, poteptano, stlačeno v tla. Sedaj je Watson razumel obup ljudi, letina je bila res uničena. Obenem je zagotovo vedel, da je šlo da-jausko za slona, kajti prej je mislil, da gre za kakšnega bika. Sloni so v Suudarhansih namreč zelo redki. A če hi bil š< ptic, je počasi vstal. Zaman se je oziral za |>ohcglia je na levi spredaj, kakš nib o5 do -M) korakov daleč, za-j gledal slona, ki je bil zakrit od J rastlinja in posušenega blata. Slon je bil obrnjen po strani j proti njim in se ni ganil. S trdim prijemom je Watson pomeril s puško na korenino njegovega rilca, na edino mesto, ki f je obetalo u^peh. Razločno je videl njegovo malo oko in ob-. bili so ze v naprej prepričam, da bo jMu-očnik žival ubil. Že mrtvega K'aluauo se tolpa prav nič ni zanimala. Važnejši ji je bil slon, za tega je šlo, ali je še SRP V SRCI Xa nenavaden način je izgubila za binkoŠtne praznike življenje 11 letna hčerka nekega posestnika iz bližine Feldbacha v Avstriji. Ze več let si je dekletce želelo, da bi šla na obisk k svoji teti. kmetici Neuherzovi v Birnbachu. Na binkoštno ue- Kiulev ljudsko šolo v North Bergen, nato pa za vršil Union High School v Union City. — Skrbna stariša sta sklenila, da 11111 omogočita višjo izobrazbo ter ga, kakor že prej njegovo .-estro Marie, ki je pred tremi I * -1 i za vršila svoje študije na State Teachers College, posla le na Fordham University, ker se je posvetil trgovinskim vedam. Izredno nadarjeni mladenič -e je z vso vnemo lotil študij. V svojem prostem ča su je vršil razna dela, da j«' -A'ojim dobrim starišem nekoliko olajšal težko breme, ter je tudi pol leta poučeval na K111-merson High School v Union City. Zdaj sta <>l»a preskrbljena. Mr. Frank F. ima že obljubljeno službo aeeoufttanta, do-čim njegova sestra Marie pre- " Šel je ven; ko pa je slišal, da je komornicu zaprla vrata, se je tiho vrnil v grofično pred-sobo. Postavil je velik, visok pa rave nt v kot, prinesel še stol in malo mizico ter sedel tja. j Nemoteno je mogel slediti svojimi mislim, 1 kajti krog in krog je bilo vse tiho. Cas je mineval, kmalu ji* moralo biti devet. Xakr.it je napeto posluhnil; zaslišal je namreč šum. Od-zivaje se neki notranji sili. je zaklenil izhodna vrata, vtaknil ključ v žep ter sedel zopet za paravent. Tedaj pa je prišla grofica popolnoma opravljen. kakor da hoče iti od doma. Urno, toda neslišno je premerila sobo ter pritisnila na kljuko, da bi odprla vrata. A niso se dala od-je graduiral j ^ti. Sklonila se je, da poišče ključ ua tleh. potem je otipala zamah — zaman, vrata so bili zaprta. Sedaj je stopil Dernhof polagoma izza svojega skrivališča. "Ali se imam vam zahvaliti za to'" je vprašala hladno "111 ponosno. "Da!" "Zakaj mi delate to, Dernhof.' Ako samo malo čutite zame, me pustite, da grem. Saj morate vendar uvideti, da ne morem ostati. Sedaj mi daje obup dovolj moči — kadar bo -tal pred meiloj — boni izgubljena, '.sprite mi rata!" "S svojim življenjem jamčim za vašo osebo. I Rad bi daroval svoje življenje za va- in razumem vas popolnoma, toda veže me prisega pokornosti napram knezu. Grofica, draga gospa, nikar ga ne one-rečite: potrebuje vas bolj nego kdaj prej. mislite na njegovo zdravje in o->!anitc! O, ali vas tie more ganiti, da prosim t ako prisrčno za — drugega? Ce tudi je ta drugi moj knez, v čustvovanju -to.ji vendarl" -aim* mož proti možu." "Čemu me zadržujete.' Ne govorite toliko! e ji je ta želja izpolnila j dava na visoki šoli v Fail-view bila je vsa srečna. Pozimi del jo in bila je vsa srečna, roznnievropsko zgodovino, ki je že od popoldne je odšla s svojim 1 konico zapičil v srce. Deklica je bila v trenutku mrtva. Takojšnja preiskava, ki so jo izvršili orožniki. je ugotovila, da bratranca ne zadene nobena krivda zavoljo te tragične nesreče, zaradi katere je popolnoma obupan. POZOR ROJAKI! Ker sem stalo nameščen tukaj v Ameriki, hočem prodati |m>-sestvo v PETROVI VASI, št. 5, PoŠta ('ernomelj. Jngosla vija. — Pišite za pojasnila. JOHN GRAHEK 1721 Pine Street, PITEBLO, COLO. za Važno potovanje Kdor je nammjrn potovat! v stari kraj ali dobiti koga od tam, j* potrebno, da Je poučen v vseh stvmrHi. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam /.anwiremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeli, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nos za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem rasti, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavijani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predrto se dobi iz Washingtma povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en meset. rišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. je član razpravnega kluba, član štaba šolske publikacije "Arie", član Loyola Business kluba ter je poleg vsega tega igral še tennis, in je bilo na n-niverzi le malo študentov, ki so se mogli meriti ž njim v tem športu. Gradiiantu iskreno čestitamo in 11111 želimo vso srečo v bodočnosti. Čestitamo pa tudi očetu in materi, ki sta tako lepo vzgojila svoja dva otroka. SMET PRI OBEDU. Pa uideiii skobi knezove sobane." "Grofica, ne izpostavljajte sc ponižanjem — straža vas ne pusti dalje." **() Dieu!" Zgrudila se je obupana ua stol poleg vrat. Rokavice so jej padle iz rok in solze" -o začele kapati izza pajčolana. Dernhof je mahoma napel svoj sluh, potem je prebledel. — Kaj ne sliši ničesar! Iz vesti-bula so prihajali glasovi; knez se je vrnil z vlakom, ki prihaja ob devetih zvečer. Že je sto- pal po stopnicah navzgor. Sedaj je zaslišala njegov gla-. "Vi ste vedeli to!" je kliknila. "Ne!" Smrtna tišina je zavlaoa. Dernhof je odprl vrata, 11a pragu je >tal knez. njegovo čelado in plašč je pravkar odnesel lakaj, (i leda I je molče >edaj enega, potem drugega, nato je vprašal strogo: "Kaj se godi tukaj.'" "Hotela sem — bežati —!" "Dernhof, vzemite grofici plašč!" Pobočnik je -dal proseče pred njo, ali ni se ganila. Knez ga je potisnil na stran. "Vstani, pro-im!" — 1'hogala je. Vrgel j«; Dernhof 11 garderobo na roke pri čemer je padla mala torbica 11a tla. "Odpuščeni >te, Dernhof!" S težkim vzdihom in globokim pokloiiom jo odšel pobočnik. "Ali smem prositi, Vera.' Ponudil jej je "> i ko in jo odvedel v svojo pisarno. I Šla je ž njim brez volje, kakor okamenela. "To si mi mogla — to si mi hotela storiti * O. Vera!" Zgrudila se je ob njegova kolena. "Odpusti mi. da sem nameravala skrivaj u-teči: -edaj sem vesela, da tega nisem storila. Videti te še enkrat — posloviti se od tebe — zahvaliti se ti ter zagotoviti moje zvestobe — ljubezni — do — groba, Kgon—-ostani zdrav!" Dvignil jo je in jo prižel k sebi. "Otrok moj, zmedena >i od bolesti, ni^o te dobro čuvali. Zelo jezen sem na Dernhofa. Ko bi bila zvedela iz mojih ust o 1«*j smešni zaroki, bi bila ostala mirna, ker jaz imam moč. da te umirim. Ker pa -i bila sama, -i si v svoji domišljiji izmislila najstrašnejše -tvari. Pojdi. :»omiri se; tega grdega prizora ne bilo prav nič treba. Daj, da te poljubim, da >e prebudiš :z divjega sna !" " Xe. ne, n<'!" "Vera, umikaš sc mi.' Brani- -e mojega poljuba -" " Pokaži mi prstan, ki ti ga je dala ona — •r. katero si danes pač kot svojo nevesto po-ijubil !" "Xikogar ni-em poljubil in ne boni razun tebe nikdar nikogar poljubljal, to ti prisegam!" "Kaj mi pomaga to... ona }>a le postali.« tvoja žena! DALJE PRI DE V angleškem mestu Middlcs-borough je postala tričlanska družina žrtev skrivnostne zastrupitve. Trgovec Frederick Cooper, njegova žena in 4-Ietna h'erkica so za kosilo jedli pečenko s krompirjem. Komaj so bili sncdli krompir, so se jih lotili strašni krči. Cooper in njegova žena sta umrla tik za tem. ko so ju prepeljali v bolnišnico. otrok pa uro pozneje. Ostala je živa samo starejša hčerka, ki je pri kosilu slučajno ni bilo doma. Policija je uvedla obsežno preiskavo skrivnostnega dogodka, toda doslej ni mogla ugotoviti nič pozitivnega. VSE ZAVOLJO ENEGA JAJCA. Dva soseda v neki vasi blizu Stettina, sta se sprla zavoljo ja jca, ki ga je bila kokoš enega znesl^ na vrtu drugega. V prepir so posegli ostali člani o-beli družin, prišlo je do pretepanja s palicami in sekirami. Konec je bil ta. da so morali tri osebe s težkimi poškodbami oddati v bolnišnico. Med poškodovanci je 19-letni sin enega izmed kmetov — s sekiro so mu odsekali celo roko. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri * Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANll 1 i iz BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami. 627 si rani Vsebina : Smrt Mohamed fimina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nfccr Cena .......................1.5® KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri damarih; Med Jezidi Cena .......................1.50 Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem zapadu; Etešeni milijoni; Dediči Cena ...................... .3.50 PO OIVJKM HITRDISTANU 4 knjige, 694 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Bor Iz jeCc; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................1.50 PO DEŽELI SklPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Mlrldlt; nfjapjBA qo Ona ____________________1.5« SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikam). 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta; V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: Kovač Šlmen; Zarota z zaprekami; V golob-Djaku; Mobamedansbl svetniK Cena ......................L50 wiNirrov 12 knjig, m slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nfto-Či, lepa Indijanka; Prokiestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči In Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winuetova smrt; Wln-netova oporoka Ce«*a ___________________JI 00 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z zedvedum; Jama draguljev; Koq-čno —; Rib, in njegova poslednja pot Cena ........................lJO Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Srčna stiska ■ 18 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Oh, Gerta, moja draga! Človek mora vendar biti pa meten! Glej, nisem niti hotel priti, četudi se mi je zdelo, da le bom našel tukaj." "Nisi hotel priti? Potem pa -me nimaš rao/* "Geita, ne morem tako lalikomišljeno misliti kot ti. Naše raamerje mora vendar voditi do kakega cilja, saj vendar nisi dekle, ki jo je mogoče p obrati na cesti, proti kateri nima človek nikakih obveznosti, ki noče ničesar drugega — "Ali pa veš, da hočem kaj drugega, kot samo, da me poljubuješ?" pravi tako tiho, da je ne razume, zato nadaljuje: "In Gerta, ali si mislila na to, da v štirih tednih pride tvoj bratranec, ki je določen za tvojega ženina?" "Molči mi o njem," in mu z roko zakrije usta. "Moj dragi, ne bodi v skrbeh, prepusti vse meni, bom že našla pravi trenutek, zakaj sedaj o tem premišljevati in si še pokvariti že tako kratko odmerjene ure?" Priliznjeno p riti sue svojo glavo na njegov obraz ter se ga ovije kot mlada mačiea. Tedaj pa tudi Kraft pozabi na vse, kar je težilo njegovo vest. Potegne jo na svoja kolena ter poišče njene ustnice, katere pokrije z vročimi poljubi. Njen obraz žari in žile ji utripijejo; zatisne oči in se trdno ovije z rokami okoli njegovega vratu. "O, David," še peče, vsa duša se ji razveže. "Gerta, ko bi bila moja žena," pride strastno skozi njegove ustnice. Ves je omamljen, ko jo drži v svojem objemu. Gerta je bila zapeljiva, da se ni bilo mogoče izmotati iz njenih mrež, in David slednjič opusti vse pomisleke in živi samo v tej minuti. Kraft je bil mlad in vroče krvi, zato se ji ni mogel, vstavljati. Odpada mu vsaka razsodna misel, ki ga je obdajala, kadar je ni videl. Njena divja strast ga je navzlic temu, da je bil zelo srečen, vendarle prestrašila in nekoliko zmedla, ko se mu je vrgla okoli vratu, brez vsakega pomisleka. In zopet mu pride na misel, kot že enkrat — Šaloma. Katarina ne bi bila tako viharna; iz nje je odsevala čistost, mir, ki je pomirjevalno legel na dušo. Ura bije pol enajstih. "Moja ljuba, pol enajstih je! Ali ne bova mislila, da greva proti »lomu? Pogrešili te bodo!" pravi Kraft tiho. "Kdo me bo pogrešil? Saj vsi spijo! Toda imaš prav, greva. Danes si vstal že tako zgodaj, že ob treh, pravi papa, in jutri more^ zopet," in nežno mu gladi lica. 44Ali ti naporno delo sedaj ne bo presedalo!" 44O, ne; čim več dela, tem bolje! Delo je meni življen-ska potreba!" Gerta naglo pogleda. Kje je že enkrat slišala ta izrek? O, saj res, pri Katarini! Njene obrvi se zkrčijo; ali ni bila Katarina danes na polju? Mučna ljubosumnost jo obide. Mogoče je govoril ž njo. Tega pa ni smel; njen je bil sedaj — popolnoma njen. Gerta vstane in stoji tik ob jezeru, ki leno in nepremično leži pred njima; voda skoro obliva njene noge Kraft jo vzame za roko. • 44Gerta, nikar ne hodi tako blizu vode — pojdiva!" Kraft položi roko okoli njenega pasu in jo skuša potegniti za seboj. Toda Gerta se ne gane, temveč samo vpraša: 44Ali se bojiš zame?" 4'Da, Gerta, jezero je globoko in strašljivo--" 4tPa ravno to me draži in vleče. Samo poglej, voda naravnost vabi z mehkimi rokami. Ali ne vidiš?" pravi s čudnim pogledom, nato pa s pritajeno strastjo. 44O, -moj ljubi, biti srečen, enkrat biti srečen, potem pa umreti — povej, ali me imaš rad?" "Da, draga duša! Kolikokrat naj ti še povem!" "Vedno, David, vedno hočem to slišati, da misliš samo na mene in ne tudi na Katarino!" "Ne, Gerta!" 44Danes je bila na polju, kot je rekel papa." "In je pridno delala, videl sem jo.'* 4 4 Al i si ž njo tudi govoril?" 44Ne, Gerta! Ali je to tako važno?" Mala nevolja zveni iz teh njegovih besed. Za mene, da, ker vem. da te ljubi!" Gerta čuti, kako se je David pri teh besedah zga nil. "O, ali te to tako presune?' "Toda Gerta, kako moreš tako muditi mene in sebe?" "Toda Katarina ti vendarle ni brez vsake brige," vstra-ja Gerta, 44Zdi se -mi zelo prikupljiva vsled svoje previdnosti in priduoeti. Zaradi tega pa mi je še ni treba ljubiti, posebno se, ker si ti moja, ko imam te be; poleg tebe izgine vse — ker te ljubim Gerta!" Sskrivnostnim pogledom se obrne Gerta vanj. Njen beli obraz kar žari iz teme proti njemu. "Aiko je temu tako, oh, ljubi David, tedaj hočem imeti tvoje celo srce, misliti moraš samo na mene, ker te tako neizmerno ljubim," ji pride strastno s kozi ustnice. "O, mogla — mogla bi —" prime njegovo roko, ki jo je stiskal« "Prosim te, draga moja, pojdi s tega mesta; prenevarno je. Glej, tam se že bliska,, neznosno je in tako soparno. Da bi že bila nevihta prestana!" (Dalje prihodnjič.). Naši v Ameriki SNEG V MONTREALU *t«M%K» fKOSIMU, NAJ NAM NARKATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. St. Clair kopališče v Clevelanda ne samo da nima dovolj uslužbencev danes, pač pa tudi potrebuje obširne poplave, k ei je v skrajno zanikcrucm stanju. O tem so se uslužbenci |k> ■*»o pritoževali, toda v mes tu so bili gluhi za vse pritožbe. To je eden izmed vzrokov, da e prišlo v petek v mestnem kopališču na St. Clair Ave. iv (».*?. cesti do tragedije. Popoldne je bilo v plava ln ici kakih .">0 otrok, večinoma slovenskih. Nadzornica v plavalnici, Mi-s Vera Ku-hlan. ki se nahaja tam že sedem let, se je začasno odstranila iz plavalnicc. Prišel je njen brat iz West Virginije in je šla. da ga pozdravi. Odsotna je bila komaj par minut, toda medtem se je n ri pet i la tragedija. Med plavalkami sta bili tudi 11-letna Helen Blažil i k in njena mlada prijateljica Alice Pate. Ko je bila nadzornica odsotna, se je med otroci dvignil krik: 44Nekdo je u-tonil!" Kot jata prestrašenih piščet so se razkropili otroci. Prihitela je Miss Kushlan, ki je planila v vodo in prinesla Helen Blaznik na površ!e. Med tem so pa opazili, da je utonil Še en otrok, in uslužbenec Fr. Božič je planil oblečen v skoro 10 čevljev globoko vodo ter prinesel na dan Alice Pate. Pf>-klican je bil dr. Oman iz S. N. Doma, na lice mesta je prišel Rev. Sodja od sv. Vida cerkve ;n poklicana je bila nožarna hramba, ki se je trudila eno uro. da prebudi oba otroka k življenju, vse je bilo zaman. Dne 10. t. m. sta se brata Ru d v in Frank Vidmar peljala z avtom iz mesta Blain, O. domov med potjo je pa avto trčil z avtobusom tako nesrečno, da je bil Rudy Vidmiar na mestu ubit. Frank Vidmar je bil lahko po , škodovali. Pokojni Rad v je bil star 3f> let, rojen je bil tukaj in oženjen komaj G tednov. Mlada Miss Kathrin Cermelj, hčerka Mr. in Mrs. Martin Cermelj, je z odliko graduirala iz Wooster, O., višje šole in ji je bila priznana šolnina v znesku $800. Nadaljevala bo študije na Notre Dami' kolegiiu. ■jsb* ■l'JS'.ES o Pogled na St. James ulico v Montrealu, Kan., tekom zadiijtga snežnega viharja v maju. Na parnikih, ki so drbrlo tiskani, se vrio t domovino izleti ood ve Istvoa izkušenega spremljevalca. Ko se je rojak Anton Vidmar zvečer vračal z družino iz izleta v Geauga County, se je ra ovinku ceste v Lake County v bližini Surcove farme zgodila kolizija, v kateri je bil Anton ubit, njegova žena pa si je zlomila levo roko, dočim sta oba otroka, ki sta so nahajala v avtu ušla z malimi |>oškodba-mi. Iz Slovenije♦ pozdrav: Pred odhodom v stari kraj, prisrčno pozdravljam svojega moža in družino ter vse prijatelje in znance v Chieagi. Po zdravljam tudi svojega brata Antona Posavec in njegovo dni žino v New Vorku. Odpotujem s parni kom Berengarija in se lepo zahvalim potniškemu oddelku Glasa Naroda, kjer so mi vse potrebno preskrbeli za potovanje. Nas viden je! Mary Spola r. * Predno se podava - parnikom "Normandie" na široko morje, pozdravi jama sina Franka Lumi>erta in njegovo družino Jer hčer Frances Hren in njeno družino. Prav vsem prijateljem in znancem širom Amerike. posebno pa one, ki so naju spremili na postajo v Kem-mer, Wyo., ter družino Udo-vicli v El Verano, Cal. Hvala potniškemu oddelku Glasa Naroda za izborno postrežbo. Vincent in Josephine Luni pert. VAŽNO ZA NAROČNIKE Potep naslova Je razvidno do NliiJ iip-»te plača no naritfiitno. Prva fitevilka |«. me ni mesec, druga dan in tretja p?_ leto. Pa nam prihranite nefiotrebnega dela in stroskov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost iihiu ali jo im plačajte na^mu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed za stopi kov. ko ji h imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi drupe naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Pratieiscu. Jacob Laushln '"OI-ORAI K): Pueblo, Peter Culi*, A. Safttč Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago. J. Uevčič, J. Lukantch Cicero. J. Fabian (Chicago, Ciery o ln Illinoia) Joiiet, Mary Bambich La Sa!le, J. Spelich M a scout a h. Frank Augustlu North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvec S t ever. J. ferne (Za Pennsylvania, W. V«. In Maryland) MICHIGAN: Detroit, Frank Stnlar MINNESOTA: Cliisholm. Frank GonSe Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povfie Virgina. Frank Brvatich MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek NEW TORK: Gowanda, Karl Strnirim Little Falls, Fnu* Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Rejnik. John Slapnik OHIO: Girard, Anton Nagode Lorain. I.ouis Balant, Jo'.m KuiV Younjrstonn, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Kohlar PENNSYLVANIA : Broughton, Anton I|»avec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnl'; ExiMirt. Louis Supančič Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greenshurg, Frank Novak Barberton. Frank Troha Johnstown. John Polants Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Bulloch Midway. John 2ust Pittsburgh. J. Pogačmr Steelton. A. Ilren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMIXG: Rock Springs. Louis Tauehar Diamondville, Joe RoUch VLOMI V CERKVE I Zadnje dni sta bila izvršena v Skofji Loki dva vloma. -Najprej se je vlomilec ponoči splazil k Burdycliovhn in pobral razna živila in nov suknjič. Pole«* gostilne pri "Xovem svetu" je preskočil skladovnico drv, nato je odprl vrtna steklena vrata in si tako priboril vstop do samostana. Tam je izpraznil predal, v katerem so ka-pucini imeli shranjen denar <>■! naročenih maš. Odnesel je le 283 Din. PONAREJALCI KOVANCEV IZSLEDENI V oko lie i Laškega in Celja so se pretekle dni pojavili ponarejeni desetdinarski kovanci. Orožniki pod vodstvom komandirja Pšeničnika so bili pridno na delu in so, izsledili ponarejevalca v osebi Kobeta Pankraca, bivšega delavca v kemični tovarni v Hrastniku, ki je pozneje 'samostojno izdeloval v Laškem I . ... v . črnilo na čistilo za čevlje. Nje-i - - - ,. govega pomaga ca so prijeli, med t« «m ko njega samega še iščejo. V promet je prišlo le malo proizvodov, ki so bili slabo ponarejeni. PROF. EVGEN JARC UMRL Na ljubljanskem magistratu je zaplapolala črna zastava. U-imi je eden najpopularnejših mož v Ljubljani, bivši ljubljanski podžupan in zadnji čas u-rednik "Kronike" prof. Kvgcn Jure. Star je bil 57 let. Po rotili je bil iz Novega mesta iz ugledne trgovske družine. Ko j«* doma dovršil gimnazijo, se je odločil za filozofsko fakuleteto na Dunaju. Poleg marljivega študija je pridno delal v akademskih društvih. Več let je nato služboval v Kranju, odtod pa je odšel na humanistično gimnazijo v Ljubljani, kjer se je takoj pridružil takratnim vodilnim politikom. SI. S. Prvič ie kandidiral za poslanca v deželni zbor, leta 1910 pa je bil tudi izvoljen v dunajski parlament kot zastopnik Bele Krajine. Po vojni se je vrnil v poli- tično areno, ko je bil kot eden najvidnejših pripadnikov SI. S. izvoljen za oblastnega poslanca in za člana oblastnega odbora. Vneto se je bavil z gospodarskimi vprašanji, katerim je zlasti lahko posvečal mnogo volje in truda, ko je leta 11)26 dal slovo profesorski službi. 20. junija: Europa v Bremen Vti'<-ania v Trst Chaiuplain v Havre 24. junija: Queen Mary ▼ Cherbourg 27. junija : lafayctte v Havre ttci v Genoa Agultaula < Cherbourg HM junija : Bremen v Bremen i. julija: Washington v Havre Normandie v Havr' 2 Julija: Berengarla v Chernourg 3. julija: lie de France v Havre Conte dl Savoia f Genoa 7. julija: Europa v Bremen 8. julija: Queen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Champlaln v Havre KRVAV FANTOVSKI is julija: DDTTCD Manhattan ▼ Havre r KL I 1 Normr.ndie v Havre Na praznik Vnebohoda je bi-l16 juljJa. lo na trmškem pri Sv. Križu j Aqultanta v Cherbourg običajno cerkveno slavje. ob Bremen v Bremen 10. uri je bila i.:<«>«, kateri je prisostvovalo mn.sgo ljud: iz bližnje in < lain i.* okolice. BI' zu cerkvice Sv. Kiiža ima po sestnik Resni k ,L»že svoj liram, kamor je po cerkvenem opra j villi povabil tudi . vojega ^rata Lojzeta iz Vasi Lok.e. \ vinskem hramu j.- bila kmtdu zbrana vesela družba. Mimo so prišli tudi trije bratje Hec-talerjevi iz Kladja pri S°i:«i-vem, ki so prav nasilno zahtevali pijače. Resnik jim je <111 in jim dal nekaj pijače. Kmalu pa so pričeli bratje Hec-talerjevi pozivati družbo Res-nikovih na korajžo z 'autbiU.v ter se hoteli že v hramu pretepati. Resnik Jože in Cesek Janez sta jih nagnala s kolci, nakar so Hectalerjevi zbeža1: in se ji' družba Resnikovih vračala proti domu so jih napadli s kuhinjskimi noži in kamenjem. Resnik Lojze je dobi i tri preeej nevaren rane na glavi, globoko rano pri ušesu in na j plečih. Ugotovili so, da ga j* ranil TTcetaler Janez. Ranjmep ' so takoj odpeljali v krško 1 o' nišnieo, kjer j«' v zdrav ni-k: 1 oskrbi. Listnica uredništva. Vsak zastopnik Izda potrdilo sa sto-to, katero Je prejel. Zaupnike toplo VnUTA "GLAS N&B0DV "GLAS NARODA" pošiljamo v staro do movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. EXUMCLAW, Wash., F. G. — Žal nam je. da ne moremo izdati imena dopisnika. MILWAUKEE, Wis., J. H. — Za slučaj inflacije, bi bili na največjem dobičku dolžniki. Tako je bilo že vsaj v Nemčiji in v Avstriji. Dolg v kronali al: markah, ki so ga ljudje napravili pred vojno, so v času inflacije lahko vrnili s pardnev-nim zaslužkom. Ali ste že naročili Slo-vensko - AmerikanskI Koledar za leto 1 936. — Vreden ie 50 centG*_ 18. julija* Rex v Genoa ¥3. julija: Europa v Bremen lie de Franre v Havre Berengarla v CherUmrg 25. Julija: Vulcanla v Tra' 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr 1. avgusta: Chauiplain v Havre Bremen v Bremen 5. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 8. avgusta: Kurojia v Bremen Hex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aijuitnnia v Cherbourg Normandie v Havre .M), avgusta: Vulcanla v Trst 21. avgusla : Bremen v Bremen -Z. Champlain v Havre Conte di Savooia v Genoa 26. avgusta : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen PiSite nam za cene voznih 11- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th SL, Now York stov, reservacijo kabln In pojasnila sa potovanja. fliOOpj