Uredništvo Zarje je v Trstu, ulic* Madonnina ^t. 15. Uradne ure za stranke so od j. do 6. po pol d n* vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi. so ne vračajo. Nefrankimna pisma se ne sprejemajo. Naročnina: celoletna po poSti ali s pošiljanjem -na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K ,2l‘60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. Posamezne številke se prodajajo v Trstu m okolici po 6 vin., izven Trsta 8 vin. ZARJA izhaja vsah dan raren nedelje p ,• oh 5. popoldne. « .« * UpramlfitT* se nahaja ulici Madonnina 15 in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od .6. do 7. zvečer, lnseratl •' enostopna petitvrstica 50 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. Mali oglasi po 4 vin. beseda. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste Glasilo jugoslovanske socialno - demokratične stranke. Štev. 8. V Trstu v soboto dne 18 septembra 1915. Leto V. Položaj ielsvsta po vojni. Osrednja komisija strokovnih organizacij v Avstriji je poslala ministrstvu za notranje zadeve spomenico glede podelitve rednih podpor onim vpoklicanim delavcem, ki ne bodo mogli po končani vojni dobiti takoj dela m zaslužka. Srednja strokovna komisija (ki je zastopala koncem preteklega leta 60 delavskih zvez s 415 iq5 članov) je že pred leti vsled delovne krize, ki je nastala po vojni na Balkanu, predlagala raznim državnim in občinskim ustanovam, da naj bi določale redno večjo svoto denarja v prid brezposelnih delavcev. Akcija strokovne komisije ni bila tedaj brezuspešna. Mnogo občinskih zastopov, med temi tudi Ljubljana, je privolilo ob zaključku letnih občinskih proračunov da se ima določiti iz občinskih sredstev večje svote denarja za redno podpiranje vseh brezposelnih delavcev. Delo na tem polju bi bilo sedaj za delavske sloje vse večje in koristnejše, ako ne bi bil izbruh evropske vojne prekinil delo, ki so ga v to svrho pričele izvrševati razne de- j lavske in državne ustanove. Rešitev tega 1 problema se pa danes vsled splošnih iz- | rednih razmer ter z ozirom na nove raz- j mere, ki bode/ nastale po vsej državi po končani vojni, boljinbolj vsiljuje vsem poklicanim faktorjem. Delavci, H se bodo po končani vojni vrnili zopet domov, si bodo morali zopet poiskati dela, preskrbeti si ; nekaj zaslužka, da vzdrže sebe in svojo ! družino. vsakdanje življenje. Če je država že v normalnih časih primorana skrbeti za življenje svojega delavstva, je njena dolžnost da skrbi za ljudstvo zlasti sedaj, ko je bilo delavstvo primorano zapustiti delo in odpovedati se zaslužku, da se odzove vpo-klicanjo. Na bojnih poljanah je tekla in še teče kri proletarcev, doma pa čakajo družine nestrpno na boljše čase, ko bode delavec kakor pred vojno s svojim delom skrbel za obstoj družine. Kaj če bi nove razmere ne omogočale več tega ? Država pa bode go-tovo uvidela, da so v tem oziru potrebni temeljiti ukrepi. ini položaj. Potrebno je tedaj, da se pravočasno prične z akcijo v prid brezposelnega delavstva. Klic: «Skrbimo za delavce, ki se vr»ejo domov!* ne sme najti gluhih ušes. Iniciativa strokovne komisi je je vredna posebnega uvaževanja in da najde na primernem mestu potrebno oporo. Poudarjati pa moramo, da je ugoden rezultat te akcije odvisen predvsem od prizadevanja javnih laktorjev. Država in občine so v prvi vrsti poklicane, da skrbe za bodoče brezposelne delavce, da jim olajšajo težavni položaj po vojni, da jim na ta ali na drugi način preskrbe vsaj toliko, kolikor je potrebno za Na avstrijsko ruskem bojišču se ruske čete trdovratno upirajo napredovanju zavezniške armade. Zlasti, v volinjskem trdnjavskem ozemlju so se vršili srditi napadi na naše sile. Bistvenih sprememb na celotnem položaju na tej fronti pa ni zaznamovati. Zadnji brzojav iz tega bojišča poroča sledeče: »Rusi so poskušali učinek našega krilnega napada severovzhodno Bučaca, o ka- ! terem je bilo poročano včeraj, preprečiti s ; protinapadom Bili so vrženi. Naš artilerij- J ski ogenj je uniči! pri .c:r. en sovražni e-klopni avtomobil. Izmed treh oficirjev po- 1 sadke sta bila dva ubita, eden neranjen ujet. Moštvo je bilo, izvzemši istotako u-jetega šoferja, vse na mestu ubito. Sicer je bojno delovanje v vzhodni Galiciji in ob Ikvi bistveno popustilo. Po . ložaj je ostal popolnoma neizpremenjen. 1 V očigled nemožnosti, da bi izvojeval j v tem ozemlju kak uspeh, je pričel sovražnik zopet s tem srditejšimi napadi na naše sile. ki se nahajajo v volinjskem trdnjavskem ozemlju. Boji, ki so se razvneli tu včeraj,^ se še nadaljujejo. Ob Sčabri ničesar novega « ! N.t nemško-ruskem bojišču napredujejo napadi nemške armade na ruske sile. Južno Dvinska so nemške čete dosegle glavno cesto ter zasedle Wizdy. Mackensenova armada pa napreduje v smeri močvirnatega ozemlja severno Pinska. Na jugovzhodnem bojišču pa ničesar no-vega. — Evo zadnji brzojav iz te fronte: (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga). Južno Dvinska je bila dosežena cesta Wisdy - Goduziška Komaj. Wisdy je bil danes po srditih bojih hišo za h'šo zavzpt. Severozapadno, severno in severovz-; hodno Vilne se naš nipad nadaljuje. Položaj vzhodno Olite—Grodno je bistveno neizpremenjen. Ščara je bila pri istoimenskem kraju prekoračena. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). Tudi tu so izsilile naše čete na več mestih prehod čez Sčaro. (Armadna skupina generalfeldmaršala j Mackensena). Močvirnato ozemlje severno | Pinska se očiščuje sovražnika. Jugovzhodno bojišče. — Pri nemških ! četah ničesar novega.« Živahnejšo delavnost sovražniških čet j se opaža na avstrijsko-italijanskem bojišču. | Zlasti artilerijski boji postajajo vedno srditejši ter zavzemajo vedno večji obseg;- Na-! padalni poizkusi italijanov se pa ob žilavem odporu avstrijskih čet povsod izjalove. Na primorski fronti se je pričel zopet italijanski napad v smeri proti bovškemu ozemlju. Boj v tem kraju traja dalje. Drugod so bili napadi odbiti. Velik uspeh so pa dosegle avstrijske čete na koroško-ju-lijski fronti. Zavzele so postojanske višine Finder-migkofla na vrhu Puartie. Te utrjene višine so sedaj trdno v rokah avstrijskih čet: Zadnja brzojava iz avstrijsko-italijan-skega bojišča poročata sledeče : »Na tirolski fronti so se vršili včeraj zopet na več krajih artilerijski boji. Popoldne je postal sovražni ogenj proti planoti Lafraun in Vielgerauth srditejši. Danes po polnoči je precej močna sovražna pehota napadla Monte Coston in naše postojanke severno te mejne gore. Ti navali so bili zavrnjeni ob znatnih izgubah napadalca. Na koroškem mejnem ozemlju je razvijala sovražna artilerija zlasti proti ozemlju Trbiža živahno delovanje. Ta kraj in sicer posebno tamkajšnja bolnišnica, je bil iz postojank v bližini mejnega prelaza Som-donia obstreljevan z delakonosnim; topovi. Na primorski fronti se je zopet pričel sovražni napad proti ozemlju Bovca. Več navalov Italijanov je bilo odbitih. Vendar pa boji še niso končani. Dalje ob Soči navzdol do vštevši go-riško predmostje je bilo razmeroma mirno. Nekaj krajev južno Gorice m severoza-padni obronek doberdobske planote so bili v živahnem sovražnem topovskem ognju. Zapadno Sv. Martina so bili približevalni poizkusi Italijanov, kakor vedno, preprečeni.« Iz vojnega poročevalnega stana se pa poroča: »14. seplember je prinesel na koroško-julijski fronti velik uspeh. Po 6 urnem boju se je posrečilo zavzeti na 4 km fronte sovražne višinske postojanke. Findenniggkofel in Cima di Puartie sta od 14. septembra opoldne v rokah naših čet. Te zelo močne utrjene postojanke so bile od pričetka vojne v rokah sovražnika. Dočim odhaja sovražnik po neprestanih napadih na raznih delih fronte vedno le s krvavimi glavami in se njegovi napadi vedno razbijajo s težkimi izgubami zanj v našem ognju, se je prvi dan, kjer smo enkrat na enem mestu fronte prešli v napad, končal takoj s popolnim uspehom. Naše izgube pri tem boju so bile nad v-sako pričakovanje majhne. Dne 14. septembra je poskušal sovražnik po srditi artilerijski predpripravi iz vseh kalibrov še enkrat napad na našo postojanko na Vršiču. Napad je doletela usoda vseh prejšnjih. Razbil se je v našem ognju ob najtežjih izgubah.« Na nemšku - francoskem bojišču je zaznamovati le uspešni napad nemcev severozapadno Perthesa. Protinapad francozov je bil odbit. Uradni brzojav javlja sledeče: »Zapadno bojišče. — V Šampanji smo iztrgali Francozom severozapadno Perthesa pri napadu z ročnimi granatami kos jarka sprednje postojanke. Protinapad je bil odbit«. Pri Dardanelah se nadaljujejo artilerij ki boji tuiške armade, ki skušajo preprečiti utrjevalna dela sovražniških čet. V ostalem nobenih bistvenih sprememb. — Brzojav s turških bojišč javlja sledeče : Dardanelska fronta : V oddelku Ana* ■ti« i ! -• forta je naš ogenj pred našim desnim krilom preprečil sovražna utrjevalca dela. Naša artilerija je sovražno torpedovkp, Stavka tekstilnih delavcev. Po posredovanju državnih in mestnih bd dl lUCll a It* IU1UV.UUVIVVJ L 1 1 . * * * *v 1 v i 1 1 je bližala Salzik Burnu, pognlk i: oblast,, se ,e proy,zor,6no konč% stavka , 1 En tekstilnih tvormcah v Turinu , m Bielli. V ’eNaSe obrežne baterije so uspešno ob- i Delavstvo je doseglo zvišanje- mezde s streljevale važne postojanke sovražnika t da zadevo konečno reš, razso- ozemlju Seddil Bahra. j *** ,Med delavstvom, lu je zaposleno pr. V noč, od 5. na 6. i. m. je ena naših dobavljanju za vojaško upravo, pa še vedno 'ob obrežju Sueškega prekopa operirajo«!, vre mestna uprava m strokovne, kom,s,je poizvedovalnih patrulj obstreljevala 5 km «» kakor v F*«m prevzeti kra, južno El Kantare angleški parnik, ki je vozil skozi prekop muničijo. Na obrežju pa nočejo Kakor v mrenzi prevzet jevno organiziranje vojaškega dobavljanja in ga odvzeti zasebnim industrialcem. O imenovanega kraja vkopana Sovražna stotnija je bila vznemirjana z nepričakovanim 'ognjem. V noč; od 9. na 10. t. m. je neka druga patrulja z razstrelitvijo dinamita razrušila vzhodno Ašiguela ob prekopa se nahajajočo radijsko brzojavno postajo. Na ostalih frontah nobene ispremembe. Z* Delavsko gibanje na Angkškem. Odbor za trgovske zadeve železni čarske zveze je začel posvetovanja o mezdnih zahtevah in je sklenil, da ne bo obravnaval posameznih zahtev različnih zvezi-nih skupin, temveč bo razpravljal o zahtevah skupnih velikobritanskih železničarjev. Odbor je pripravljen, da se pogaja neposredno z družbami železnic' al; da skliče razsodišče trgovskega urada in pov-darja, da so dosedaj dovoljene vojne doklade vsled zvišanja cen pri vseh živil tudi v letih 1891, 1895 in 1896, bodo poklicani k črnovojniški službi, v kolikor bodo na s tem nanovo odrejenem naboru za te letnike spoznani za to sposobnim. Ta vpoklic se nanaša med drugim tudi na one, ki so bili pri prejšnjem naboru spoznani sposobnim za črnovojniško službo z orožjem, a bili pri prezentaciji ali poz-' neje zopet odpuščeni kot nesposobni. Vsi naborni obvezanei se morajo za časa te objave najpozneje do 24. septembra zglasiti v občinskem uradu svojega bivališča. Nabor se bo vršil od n. oktobra do 6 novembra 1915. Vpoklic sposobnih k izvrševanju službe bo sledil pozneje, najbrže do srede novembra 1915. Kakor poroča «Neue Ztiricher Zeitung», pričakujejo v Italiji v najkrajšem času še večjo omejitev osebnega prometa. To po- “^^7 nezadostne! vzročajo najbrže angleški uvozi premoga, r 1 na katerega je Italija sedaj navezana. Dopisi iz Haaga zanikajo vest, da se odpošiljajo italijanske čete na zapadno bojišče. ,u H ru- Francozi na Galip^šu. «Baseler Nachrichten» poroča, da imajo Francozi na Galipolju 11 divizij po 16000 mož. Skupna Francoska moč na Galipolj-skem polotoku znaša 200000 mož. HAAG, 16. — «Embros» poroča iz Aten, da bode o ponovnem napadu na Dardanele imel vrhovno poveljstvo čez vojne sile na kopnem francoski general, Bstg^rskjii Čedomil Mijatovič, bivši srbski posla- ustav jan. ‘«Universul» poroča iz Sofije, da bolgarska vlada prepovedala izdajanje sofilskega lista «Mir». Odgoditev i*uska PETROGRAD 16. (Kor.) Ruska duma je bila glasom carskega ukaza odgodena. Upori v ud ji »Morningpost« prinaša iz Kalkutte . Prednje straže angleških čet v Buširu je napadlo kakih 600 domačinov. Kavalerija in artilerija sta preprečili, da ni prekoračil sovražnik suhe struge, ki loči otok od celine. Angleške Szgube so neznatne, sovražnik pa je izgubil nad 40 mož. Hude bitke 6. sept. pri Skabdyju, kjer PssvBtevaaje ssc. tai. zupaikn RS sv«-* nik v Londonu, Carigradu in Bukareštu, je bila angleška črta dolga 4 milje, so se piše v .:Standardu«, da je Srbija vsekakor vdeležili trije angleški, šest indijskih polpripravljena, ugoditi zahtevam Bolgarske kov in pet baterij Izgube sovražnika • se lede macedonskega ozemlja, da pa ima ententa vendar nalogo, poravnati še nekatere diference Mijatovič povdarja, da so francoska m italijanska poročila, ki govore o ententi ugodnem položaju na Balkanu, preveč optimistična in netočna. Traged ja na morju. Reuterjev urad poroča: Neki norveški parnik je izkrcal v Gnrnsby deset mož posadke iz nizozemske ribiške ladje, ki jo je našel na morju. J osadk; je zblaznela m umorila tri može. PODLISTEK Koliko prim duziina vpoklicanih? (Nadaljevanje). V čem obstoji vzdrževalna podpora ? Vzdrževalna podpora obstoji za vsakega, ki ima pravico do nje : 1) v dnevni pristojbini za vzdrževanje in 2) v dnevnem prispevku za stanarino. Prispevka za stanarino ne dobi, kdor stanuje v lastni hiši ali v kaki hiši, ki je last pod orožje vpoklicane osebe, in oni, ki stanuje v kakem javnem zavodu (ubožnici). Ko iko znaša vzdrževalna podpora? Postava določa visokost pristojbine za vzdrževanje za vsako osebo, kateri podpora pritiče, oni znesek, ki je določen za vojaško prehodno preskrbo (Militardurchzugs-verpflegung) za osebo na dan. Prispevek za stanarino, ki se pridene vzdrževalni podpori, znaša polovico vzdrževalne pristojbine same. Otroci, ki še niso stari osem let, dobivajo le polovico vzdrževalne pristojbine in le polovico prispevka ža stanarino. Vsejedno je, ali so oni, ki imajo pravico do podpore, stanovali pri pod orožje poklicani osebi ali ne. Vzdiževalna podpora (sestavljena iz cenijo na 100 mož. Laskari so popolnoma razpršeni. Hnv n--bori za Hnike 1873 1877, 1891, I89& in 1806. DUNAJ, 16. (Kor. t Vsi črnovojniški obvezanei, ki dosedaj še ne služijo v skupni armadi, vojni mornarici, pri deželni brambi j.ali pn orožnikih, ali v črni vojski na podlagi nj.hov.-1 osebne črnov ijniške dolžnosti t črnovojniško službo z orožjem izvršujoči, i rojeni v letih 1873 do vštevši 1877, kakor • pristojbine za vzdrževanje in prispevka za stanarino) znaša skupno glasom okrožne i naredbe z dne 12. januvarja 1914 za vojaško i prehodno preskrbo, za vsako osebo, ki je i stara : Kakor poroča »NepszaVa«, je bil 5. t. m. v Budimpešti sestanek soc. dem. strankinih zaupnikov; vdeležslo se ga je 125 zaupnikov iz 52 strankinih in drugih zveznih organizacij iz Budimpešte ; 6 predmestnih organizacij je poslalo 11 zastopnikov, 16 provincialnih mest pa je zastopalo 19 zaupnikov. Na dnevnem redu je bilo blagajniško poročilo strankinega predsednika in zadeve ostalega 'delovanja in življenja v stranki. Sprejeta je bila sledeča resolucija : Konferenca jemlje na znanje provizorično poročilo strankinega vodstva o delovanju stranke do 31. jul. t. 1. Z ozirom na agitacijo izjavlja konferenca, da smatra kljub nastalim vojnim razmeram za neobhodno potrebno, da se v obstoječih mejah vzdrži neprekinjeno najintenzivnejše poslovanje v stranki m v drugih prostih organizacijah. Konferenca daje strankinemu vodstvu nalog, da takoj začne delo za preporod po deželnih organizacij in da poskrbi za agitacijska predavanja in učne tečaje takoj z nastopom zime in sicer v vsaki organizaciji, v glavnem mestu in po deželi. Ko-nečno smatra konferenca kot najvažnejšo dolžnost vsake organizacije in vsakega posameznega sodruga, da agitira za naša društva in za »Nepszavo« in da z vsemi sredstvi pospešuje razširjenje strankine literature. Za Trst............................. za druge kraje Primorske . . Za Zadet...................... . . /.a druge kraje Dalmacije . . Za Celovec.......................... za druge kraje Koroške . . Za Gradec........................... za druge kraje Štajerske . . Za Solnograd, mesto in deželo Za Ljubljano...................• . za druge kraje Kranjske . . preko 8 let K . . mov, . . ! -20 .v . 1-20 . . MO'/, . . 1-27 7, . . M-V, . . 1-24’/.. . . H V/, . . 1-23 . . Mi . . 10) pod 8 let h 65«/« «0 55 7t 68’/« 59’/* 027. o774 61 7, 52 V, 527, Kongres bolgarskih socialistov. Zadnji teden avgusta so imeli bolgarski socialisti v Sofiji svoje letno zborovanje. Poleg običajnega dnevnega reda je Oni, ki imajo pravico do podpore, pa živč v inozemstvu, dobe v smislu postave in odredbe o vojaški prehodni preskrbi (Militardurchzugsverpfleguiig) na dan za osebo K 120; oseba, snra pod osem let, pa znesek K ‘bo h na dan. Po izbruhu vojne se ne med Avstrijo m Ogrsko sklenil dogovor, glasom katerega imajo pravico' sorodniki pod orožje vpoklicanega zahtevati ravno toliko podpore, kolikor jo dobe lastni državljani: tako dobe sorodniki ogrskih vpoklicancev, ki , žive v Avstriji, ono podporo, ki je za dotično njihovo bivališče določena. Obratno pa dobč sorodniki avstrijskih vpoklicancev, ki živč na Ogrskem, ono podporo, ki je za dotično njihovo bivališče na Ogrskem določena tudi za ogrske državljane. Navedimo en slučaj, koliko pritiče družini iz naslova vzdrževalne podpore. Recimo, da ima pod orožje vpoklicani obve-zanec ženo in 2 otroka, od katerih je e-den star preko 8 in drugi pod 8 let ter da je imel skrbeti tudi za mater in da vsi bivajo v Trstu. Te štiri osebe dobč skupno na dan: trikrat po K 1 3o7a .... K 3’9r*/2 enloat po „ -651/., ** . . • • » -ds1'7.} (za sina, ki še ni 8 let star) — skupaj K 4-563/4 Vendar pa vzdrževalna podpora na dan ne sme znašati več, kolikor je znašal povprečen! dnevni zaslužek vpokhcanca. Tudi če družina obstoja iz več članov, ne more dobiti več podpore, kolikor je znašal povprečni dnevni zaslužek vpoklicanca. Vzemimo torej, da je vpoklicani zaslužil na dan le K 4-—, njegovi družini pa da pritiče po gpraj navedenem računu K 4-56% h. V tem slučaju se njegovi družini ne izplača več kot K 4-—. Če je vpoklicanec podpiral kakega sorodnika z manjšim zneskom na dan, kakor pa ga določa mera za vzdrževalno podporo, dobi ta sorodnik ravno toliko podpore -. ternoH \5{ _ ..................^ bilo na razpravi, tudi več drugih točk časus’ Proti nji delajo zlasti veliki industrialni stvovati naš socialni program. Naše dol primernega značaja. Sodrug Kolarov je kr°gi‘ Vsak misleč človek, razeii birokracije, je g0letno delovanje in naši trdovratni boji govoril »o vojni in sodaliftih., Njegov Z « «« —• “ govor je trajal par ur, zborovalci so nav- politično izobraženi del naroda je prepričan, da dušeno pritrjevali njegovim' izvajanjam. bi končni ruski poraz v vojni omogočil Nemcem J"’ " ’■ .............. neprenosljiv vpliv na Ruskem, da bi okrepil moč reakcionarne birokracije in da bi preprečil za-početi raz vitek k svobodi. Drugače pa pišejo švedski listi, da je razpoloženje v Rusiji potrto, iu da hočejo ruski socialisti sodelovati pri odboru za narodno obrambo samo pod pogojem teme-l itih reform. Tudi oktobristična vlada mora popustiti zahtevani naroda. Oktobrisii imajo prednost pred .m . > kadetj v tem, da so v teoretskih programih r/ianj ročil, se je zmanjšajo Število članov, kar vezani. Kadeti so sicer teoretsko radikalni, ali so Govorilo se je tudi o »draginji in brezposelnosti«. Koncem zborovanja so bili sprejeti r^lični sklepi, med drugimi se tudi izraža priznanje Rozi Luksenburgovi in Klari Cetkinovi. Obsojalo in protestiralo se tudi proti preganjanju zidov na Ruskem in po drugih državah. Kakor je razvidno iz društvenih po- so bili vendarle koristni. Pojasnilo. Ker je nekaj trgovcev, ki so pooblaščeni sprejeti izkaznice za živež proti prodajanju blaga oddanega od aprovizacijske komisije, naznanjamo vsem konsu-mentom, da niso vkljub temu primorani izročiti tem trgovcem svojo izkaznico.' Kdor izroči svojo izkaznico privatnemu trgovcu, ne more potem kupovati blaga v prodajalnah aprovizacijske komisije. m-socialnega pomena kakor oktobrisii. Birokracija ima interes na sporazumu z Nemčijo in ne vidi sedaj nikjer drugje zaslombe nego v Nemčiji, ali ne upa se nasprotovati obči struji. Štokholmski socialistični organ prinaša te \ rste kot razgovor z nekim odličnim ruskim socialistom, ki se je mudil v Štokholmu na potovanju iz Angleške v Švico Nazadnje je ta zaupnik celo rekel, da se ne bo socialistična frakcija v dumi naravnost postavljala proti vojni. Toda od izrecnega pobijanja vojne do vdeležbe pri narodni obrambi je velik korak. so oač povzročile ekonomične in politične preveč doktrinami in nimajo onega društvenega težkoče vojnega leta, posebno pa brezposelnost. V stranki so sledeče socialistične organizacije: organizacija delavcev (5071 čl); organizacija učiteljev 1063 čl.)' V 55 krajevnih skupinah ; diuštvo državnih in‘občinskih uradnikov (2co čl.); mladeniška organi z a cija (310 čir, kulturno društvo (338 čl); 14 ženskih društev (623 čl.); dve dijaški skupini (64 čl.j. Vse te organizacije so poslale na strankino zborovanje 135 zastopnikov, kar je pač dovolj lepo število. Blagajniško poročilo izkazuje 120.000 frankov dohodkov in 106.000 frankov stroškov. Preostanek osrednje strankine blagajne O sjp^fsvs.eaeiji« znaša I5400 frankov. Med trgovskimi krogi vlada veliko raz- Oba lista, osrednje strankino glasilo burjenje. Saj je znano, da so bili naši tr-»Rabotničeski \ estnik« m znanstveni list gOVC> že od nekdaj vajeni kupčevati kakor »Novo Vreme«, sta imela prilično dovolj ae jjm je z]jubilo, ne da bi naleteli kje na naročnikov, čeprav je nj;h število manj e 0dpor ljudstva, ali celo na odpor kake od lanskega leta. Kakor vidimo, ni povsem oblasti. Razumemo zato njih razburjenje, prenehalo delovanje jugoslovanske soc. de četudi ne moremo ta razburjenje opravi Od nekaterih trgovcev je te dni sli sati, da se bodo prodajalne aprovizacijske komisije kmalu zaprle in sicer vsled tega, ker se bodo sedaj otvorile šol£. Povemo v tem oziru, da ne more otvoritev mestnih šol v nobenem oziru otežkočiti poslovanja prodajaln aprovizacijske komisije, četudi se te nahajajo večinoma v poslopjih občinskih šol. opominjati v tem oziru prizadete, da nimajo trgovci pravico odpovedati nobenemu prodajo drugih vrst blaga, ki ga imajo v zalogi. Pfedaviisge. Prof. M. Salzer, ki je bil poslan od oskrbovalnega urada c. kr. ministrstva notrajnih zadev na razna bojišča, kjer je obiskal in predaval čast- mokracije ; zlasti na Bolgarskem je stran- čevati, ali celo zagovarjati. Resnica je, da nikom in četam, bode imel nocoj v veliki dvo-kino življenje kljub vojnim razmeram 111 m0rajo sedaj naši ljubi trgovci svoje strem- ’ 0 r'-~ vplivom dovolj aktivno. Naši bolgarski so- ijenje po vedno večjem profitu, po vedno drugi so pač pokazali, da ,je mogoče izvr- vfcčjem odiranju revnega občinstva precej šiti vkljub splošnim skrajno neugodnim omejiti. Temu se pa oni nočejo privaditi, razmeram dovolj koristnega in pomemb- jn za to vidimo, da je spor na tem polju nega strankinega dela. vedno večji. Po mnenju prizadetih trgovcev je vsega tega kriva aprovizacijska komisija, ki si je prevzela nalogo določevati maksimalne cene, in ki je v svoji predrznosti šla tako daleč, da je celo otvorila lastne rani me-stnega gledališča (Vhod v ul. S. Carlo) humoristično predavanje. Čital bode nekaj svojih izbranih spisov ter deklamiral nekaj pesmi. Vstopnina 2 K in 1K (učenci 50 vin.) Denar je namenjen v vojne oskrbovalne svrhe. Vojni ujetnik, Sodr. J. Gergič, ki se je nahajal na južnem bojišču, je pisal svoji družini v Trstu, da je vojni vjetnik in da se nahaj sedaj v Vidmu. Bazglas 1. dne meseca oktobra 1. 1915 zapade plačilo četrtega anticipatnega četrtletja sploš- Ruski socialni demokrat' ir; vojna. Iz «Pokreta» posnemamo: Švedski list «Socialdemokraten» piše. da so v ruski soc. demokraciji tri struje z ozirom na vojno. Voditelji prodajalne, kjer se — glej grozo — pro- , „ _ teh struj so v inozemstvu. zastopa misi^enje, d -a blago np pravilni teži in po primerni nega obrtnega davka in davka podjetij, nov zastopa nasprotno smer in trdi, da ne more ; tično občinsko doklado ter četrto četrtinko biti nič važnejšega, nego je uničenje nemškega prispevka za trgovinsko in obrtniško.zbor- milltarizma in imperializma. nico na zgoraj omenjene davke. Želi celo podpirati rusko vlado v borbi Pozivljejo se vsi plačevalci imenovanih proti Nemčiji. Sredino teh stcuj pa zastopa n. pr. Akselrod Rad bi izrabil sedanje razmere za bodočo svobodo v Rusiji. Politična oblast naj se prenese z birokracije na drugi del družbe, na čeprav i na rusko veliko buržuazijo. Vse tri struje socializma pa so edine v misli, da se v bodoče mora odstraniti nemški vpliv v vseh svojih oblikah. Na Ruskem so si svesti popolne nesposobnosti pri birokraciji. kolikor mu jo je poprej odkazoval vpokli-canec. Če je na primer vpoklicanec dajal materi ali nezakonskemu otroku 20 K podpore na mesec, mati ali nezakonski otrok sedaj ne more dobiti več kot 662/3 na dan, ker ta svota iznaša na mesec ravno 20 K. Če pod orožje vpoklicani pobegne ali ; če je bil od vojaškega sodišča obsojen na Vprašanje aprovizacije mesta in oko- kako težko ječo (ne pa, če je bil obsojen . lice je za vse sloje enako važno, intere-v navadno ječo ali zapor), tedaj preneha ! sirati pa mora predvsem oni sloj ljudstva, pravica do podpore z dnem, s katerim je ki je pri sedanjih izvanrednih razmerah v vpoklicanec pobegnil, oziromo z dnem, s j vsakem oziru najbolj prizadet. Konstatirati katerim je postala sodba pravomočna. pa moramo, da se za to vprašanje živo davkov, da plačajo dotične zneske v občinskem davčnem uradu, da se izognejo prisilnih sredstev, s pripombo, da imajo v smislu zakona dolžnost, tudi če niso prejeli tozadevnega plačilnega naloga za tekoče leto, plačati davek na podlagi plačilnega naloga prejšnjega leta. Če se ne plača mijdalje 14 dni po zapadlosti, se zaračunajo zamudne obresti z- d,vek in doklade v smislu zakona, izdan'.;?, 9. marca 1870, št 23. drž, zak., 23 jan 1802, št 26 drž. zak. in 27. jul. 1892., št. 19 drž. zak in sicer od dneva po za-padnem roku. Trst, TS septembra 1915. Ces komisar neposrednega mesta Trst. Dopisi. Mestna apravizacija. Kdor ne pozna razmer v našem kraju, ta si bode mislil, Podpora se izplača z dnem, s katerim zanimajo ne samo zastopniki širših slojev da je Idrija, ki je erarično rudniško mesto, je bila vpoklicanca vsled odhoda k vojaški , občinstva, ampak tudi zastopniki drugih izmed vseh mest na Kranjskem najbolj službi odvzeta možnost zaslužka in teče korporacij, ker so končno le uvideli vso preskrbljena z živili. Saj je vendar znano, do časa, ko se je vpoklicanec vrnil v svoje ; perečo važnost in nujnost tega vprašanja, da preskrbuje rudniški erar svojemu delav- bivališče. Všteje se torej tudi čas potova- Ravno te dni je župan na Reki na javni stvu že od nekdaj potrebna živila. Na nja in pa doba, katero je vpoklicanec prebil v kaki bolnici ali v vojnem ujetništvu V slučaju, če vpoklicanec na bojišču pade, če ga po bitki ni več najti ali če u-mre vsled rane ali kake take bolezni, katero si je pritegnil v času vojaške službe, dobivajo oni, ki imajo pravico do podpore, isto od dne smrti ali pogrešanja vpoklican-ca dalje. Podrobnosti o tem bodo razvidne iz kasnejših številk »Zarje«. (Pride še). seji povdarjal potrebo, da naj bi se občine drugi strani je tudi mestno županstvo same zavzele za primerno rešitev aprovi- v socialističnih naprednih rokah, ki gotovo zacijskega problema. Po nalogu županstva skrbi za Občinarje osobito v teh težkih časih, se je na Reki že ustanovil posebni, od Poleg tega je pa tukaj tudi cela vrsta občinskih organov nadzorovani aproviza- drugih faktorjev, trgovcev in gospodarskih cijski trg. društev, ki imajo ves interes na tem, da oskr- Besede socialistov, ki so že leta in bujejo ljudstvo z aadostno množino življe-leta poudarjali, da je treba potom previd- njskih potrebščin. Povedati pa moramo nih socialnih ukrepov priskočiti na pomoč vendar, da stoje stvari vkljub vsemu temu ljudstvu, niso bile torej zaman. zelo na slabem. Rudniško ravnateljstvo je Javni faktorji so danes prisiljeni udej- meseca avgusta lanskega leta sicer oblju* f bilo, da bodo lastni uradnik ,; ktivni delavci, družine vpoklicanih, vdove, sirote ter pro vizionisti vseh strok z živili očetovsko pre-skrbljeini.;Engik namen jqijtpel< > tudi župapstvo ter v$i drugi poklicani faktorji. In res, bilo je dobro precej časa Erar je delil določeno množino žita svojim ljudem po jako zmernih cenah Županstvo je kupovalo krompir, fižol, koruzo, moko in drugo b'ag:o, ter ga razdeljevalo med občinstvo. Enako trgov, i in kmisumna društva. To pa ni dolgo trajal- >. Ze v zgodni spomladi t. 1. je bilo prebivalstvo mesta navezano večinoma na preživljanje s krompirjem in koruzo, kajti tudi ravnateljstvo ni moglo deliti zadosti žita, zlasti ne pšenice in rži, koiuze tudi ne v predpisani množini. Za druga živila so se lovili trgovci in kons. društva vsak po svoji moči in po svojih poteh. Županstvo je bilo brez moči, ker ni razpolagalo z zadostnimi pravočasno dovoljenimi potrebnimi sredstvi za nabavo najnujnejših živil. Zato je trpela mesto in še trpi na pomanjkanju, zlasti pri sladkorju, moki, petroleju in zadnje čase tudi na pomanjkanju mleka, mesa in slanine. Ope- j tovana posvetovanja političnih in drugih i oblasti, prošnje, peticije in rezolucije na ; vse strani niso pomagale nič'. Idrija je , ostala nad šest mesecev brez primernega kruha. Peki niso pekli, tujec, ki je prišel v ' Idrijo, se je pa jezil nad županstvom, češ, da nič ne skrbi za potrebe občinstva. Ni pač poznal razmer. Šele ko se mu je po- ' jasnilo, da ima županstvo ob najboljši volji vezane roke, se je razjezil nad onimi, ki imajo sami vsega dovolj, ki pa ne pusta drugim živeti. , Zadnje čase se je pa ta položaj obrnil nekoliko na bolje. Idrija je dobila po pravočasnem posredovanju od strani županstva 32.000 kg pšenične moke, ki se deli enakomerno med vsemi prebivalci mesta po 4 kg na osebo. Za prihodnji mesec se bode skušalo to množino moke zvišati na 6 kg za vsako osebo, kakor je tudi postavno predpisano. Enako se bode skušalo storiti tudi zanaprej, če bo šlo. Ali nevarnost ne obstoji samo v tem, da se je bati za pomanjkanje žita in mlinskih izdelkov na sploh, ampak tudi z ozirom na prevoz v Idrijo. Vprežne živine ni, automobili, kolikor jih je na razpolago, ne zmorejo vsega potrebnega dovažanja v naš kraj. Poleg tega pa primanjkuje benzina in šoferjev. Vrhu vsega je pa vsled nastalih razmer navezano na Idrijo glede živil tudi okoliško prebivalstvo cele idrijske do line, ki sega, kakor znano, od Idrije do Sv. Lucije in še dalje. Že sedaj take tež-koče, kaj bode še v trdi zimi? Se nekaj drugega je. Cene živil so enake za Idrijo, kakor za druge kraje ob železnici ne glede na toliko večje stroške dovoza do Idrije. Kmetje, ki so za deset ali pa še več ur oddaljeni od Idrije, ne pripeljejo zato v mesto nič, ker ima pač enake cene doma. Trgovec pa, če kupi s težko mujo nekaj blaga v Ljubljani, je navezan na določeno ceno in ne sme dražje prodajati niti za toliko, kolikor stane voznina v Idrijo. Posledica tega je, da nočejo sedaj trgovci z nekaterimi živili niti trgovati, ker nočejo pač v zgubo prodajati. Mislimo, da bi bilo v tem oziru marsikaj treba izpregovoriti. Maksimalne cene so potrebne in koristne, tega se ne da zanikati. Ali te naj bi veljile v prvi vrsti za producenta, tovarnarja in grosista. Za male obrtnike ki se nahnjajo v posebnih razmerah in ki se komaj pehajo' za vsakdanjim kruhom, bi se morala jemati v poštev drugačna mera. Maksimalne cene naj bodo sorazmerno za vse enake in kazen vsakemu, ki jih prekorači. Prost in ugodnejši pa naj bi bil tudi prevoz iz ene dežele v drugo. Ako bi se razne v tem dopisu navedene težkoče odpravile, bi bila tudi aprovizacija našega mesta primernejša in vspešnejša. fiitajte in razširjajte „ZARJ0‘\ Razno. Pri Rigi. »Deutsche Tageszeitung* piše glede obleganja Rige sledeče: Dejstvo, da niso Nemci doslej še zavzeli tega mesta, povzroča sovsod veliko pozornost. Vpoštevati pa moramo )ri tem, da varujejo Rigo na zahodu in na ugu velika močvirja. V mesto vodi le mitarska deželna cesta, ki pa ni primerna za prodiranje večje vojne sile. Rigo je mogoče oblegati le na zahodu in se mora zato prekoračiti reko Dvin-ska, kar pa ni lahko, ker je reka široka in deroča tako,.da podira vse mostove. Pri Rigi je zbral general Ruskij tudi močno armado, ker če pade Riga, je Nemcem pot odprta v Petrograd. Manjši nemški oddelki so prekoračili nedavno Dvino in čakajo le ojačenj, da prično obleganje. Aneksija Spitzbergena. »Embros* poroča iz Petrograda: V ruskih listih se je zadnje dni razvila propaganda za aneksijo Spitzbergena «Novoje Vremja* opozarja na to, da bi vsled pomanjkanja oglja v Rusiji bila posest tega otoka, na katerem se nahajajo ogromne plasti premoga, velike važnosti za industrijo in vojno upravo. Nadalje poživlja rusko vlado, da si zajamči izkoriščanje teh zakladov. Dopisovanje z našimi vojnimi ujetniki v Rusiji. cRuskoe Slovo* poroča: Duma je pri točki »Vojaška cenzura-1 sprejela dostavek, da morajo cenzorji dopisnice v ruskem jeziku cenzurirati tekom enega tedna, odprta pisma in vse dopise v neruskem jeziku tekom enega meseca. Kakor se razvidi iz tega, je kriva edinole nemarnost cenzorjev, če je zastalo na miljone vjetnikov (in med temi tudi pisma ruskih vjetnikov v tujini) neprečitanih in zato neizročenih na določena mesta. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Pete jan za izvrševalni j odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke v Austriji, ■ Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu. ______________________________________ j Naznanilo upravništva. Vsem onim cenjenim naročnikom, ki so plačali naročnino, ko je «Zarja» izhajala še tedensko, bodemo pošiljali odslej «Zarjo« vsak dan in sicer toliko časa, dokler se poravna plačana naročnina. Kdor bi želel ostati še nadalje naročnik dnevnika, naj blagovoil poslati naročnino pravočasno na upravništvo » Zarje ». Delavske zadruge za Trst, t stro in Furlanijo. Naznanilo članom ! Zveza mlekarskih zadrug na Kranjskem nam je včeraj naznanila, da nam mora z ozirom na veliko pomanjkanje mleka (kar ga ima jej komaj zadostuje za vojaštvo) ustaviti do nedoločenega časa nedaljno pošiljanje mleka. Četudi imamo le malo upanja, da se nam bode posrečilo dobiti kje drugje nekaj mleka, vendar bodemo od naše strani napravili v to svrho vse potrebne korake. V Trstu, 16. septembra 1915. Vodstvo. OestekijsejezjjodilivTrshi? Franc Szolik bivši vodja žganjarne TURK je otvoril/ ,, Ž g a n j arno na lastni račun v ulici Carradori št. 18, kjer se dobi vsakovrstno žganje in likerje po naj nižjih cenah. leaoee® GOSTILNA .DELAVSKI DOM" TRST, ul. Madonnina 15. Dobra kuhinja. Izvrstna vina in pivo. Vsak dan zajutrk: Guljaš in vampi Raznovrstna mrzla jedila.. OBEDI PO ZMERNIH CENaH. 0000@0000@00000000 Kavarna ,Uil!QNE‘ —= Trst =— Ulica Caserma in ulica Carintia. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. SploSno Mitnc društvo v Ljubljani r. 25. z o, z. vsprejema hranilne vloge na knjižice in jih obrestuje po 5“|. POSOJILA: na menice, na zadolžnice, na lombard, na hipoteke itd. Najkulantnejši pogoji, j i Pisarna v Ljubljani, Cesarja Franc Jožefa c. št. 5. J l lian. ]. STOKA. Pirnica. - TRSI. Ulica molin piccolo št. 19. (tik kavarne New York). Ima vse šolske knjige in vse druge šolske potrebščine. Vse pisarniške in uradniške potrebščine. Vse slovenske knjige, besednjake in slovnice v vseh Najboljše in najnatančnejše zemlje vlde iz vseh bojišč. Nebroj vsakovrstnih razglednic in sploh vse kar spada v papirniško trgovino. jezikih. Slav. občinstvu se uljudno priporoča za obilni obisk.