LJÜBLJ ANSKI
SKOFIJSKI LIST.
St. V.
Vsebina. 46. Litterae apostolicae de instituto Sodalitio universal!, quod ab Adoratione reparatrice Sanctissimi Sacramenti nuncupatur. — 47. Grsko-katoliska cerkev v Metliki. — 48. Duhovne vaje za ££. gg. duhovnike. — 49. Duhovne vaje za p. n. gg. uCitelje. — 50. Obletnica za pokojno cesarico Elizabeto. — 51. Razglas gledd odgovora na vprasanja o socijalnem delo-vanju katoliske cerkve. — 52. Kanonicna vizitacija in sv. birma. — 53. Raz-iskavanje po maticah. — 54. Sit rationabile obsequium. — 55. Konkurzni razpis. — 56. Skofijska kronika.
46.
LEO PP. XIII.
AD PERPETUAM REI MEMORIAM MOTU PROPRIO.
Ouum nonnullorum pietati placuisset, templum in Urbe loachimo patrono caelesti in oculis prope Nostris excitari, quod quinquagenariam cum sacerdotii tum etiam episcopatus Nostri memoriam posteritati proderet, consilium quidem hac de causa volentes probavimus, quod pulchrum videbatur divinorum in Nos beneficiorum recordationem perenni monumento consecrari. Cui quidem consilio catholici homines tarn prompte animo tamque alacri assensere, ut magnam pecuniae vim un-dique in eam rem, nulla interposita mora, contulerint. Luculentum istud amoris et obsequii testimonium eo libentiori voluntate complexi sumus, quod extructum iri sciebamus opus in regione urbana ubi frequentior multi-tudo, sed pauciora in animorum salutem adiumenta. Admota igitur aedificationi manus; eaque animose adeo promota, ut spes inderetur fore brevi perficiendam. At, quod est omnibus cognitum, secus admodum ac speratum cessit, totiusque rei procuratio perperam perturbateque habita. Eapropter, ne catholicorum voluntas frustraretur, procurandi operis provinciam Venerabili Fra tri Iosepho Mariae Constantini Archiepiscopo Patrensi interim demandavimus, atque Hippolytum Onesti sacerdotem templo regundo praefecimus; absolutionemque operis, unaque aes alienum quo premebatur, ad Nosmetipsos traduximus. Quia vero nunc placet rem stabili firmaque ratione constituere, ad Sodales a Sanctissimo Redem-ptore consilia convertimus. Novimus enim quae illi ab Alphonso patre legifero proposita acceperint; ut vide-licet id solemne habeant sibique proprium, Studium omne
in plebem intendere christianis moribus ac pietate ex-colendam. Hos igitur Sodales ad administrationem rectio-nemque Aedis Ioachimianae supra dictae designamus, ut in ea munia pietatis ac religionis omnia, ut moris est, exequantur. Sed id edicimus profitemurque, ipsam Ioa-chimianam Aedem, et quaecumque adiacent opera, iuris Nostri proprii et perpetui esse, ac Nostrorum in ponti-ficatu Successorum. Quum autem in Ioachimiano templo, tamquam in sede principe, constitutum sodalitium sit Sacramento augusto perpetua adoratione colendo, ad inlatas praesertim Numini iniurias adprecando redi-mendas, illud his litteris Nostris, sicuti alias probavimus, ita confirmamus. Quocirca rata esse volumus quae iam decrevimus, per litteras in forma Brevis datas die VI mensis Martii anno MDCCCLXXXIII, sacrarum Indul-gentiarum munera iis omnibus, qui ordini sodalium supra dicto dederint nomen. Quidquid autem potestatis Antonio Brugidou, dioecesis Lugdunensis sacerdoti, eius-dem sodalitii gratia, concessum fuit per litteras Aposto-licas tum die VI mensis Martii anno MDCCCLXXXIII, tum die XXVII mensis Septembris anno MDCCCXC, tum die XXII mensis Septembris anno MDCCCXCIII, prorsus abrogamus et in Alphonsianum Institutum trans-ferimus. Erit vero auctoritatis Nostrae ex eiusdem Institut! religiosis viris unum legere, cui totius rei curam committamus ad normam legum, quas opportune Nos perlaturos iampridem professi fuimus in litteris supra dictis. Haec statuimus et iubemus, contrariis non ob-stantibus quibuscumque.
Datum Romae apud S. Petrum die XX Iulii MDCCCXCVIII, Pontificatus Nostri anno vicesimo primo.
Leo PP. XIII.
12
STATUTA
PIl SODALITII SUB TITULO AB ADORATIONE REPARATR1CE GENTIUM GATHOLICARUM.
I. Pium Sodalitium universale, quod ab Adoratione SSmi Sacramenti Reparatrice gentium catholicarum ti-tulum obtinct, iam canonice erectum, in Ecclesia Sancto Ioachimo in Urbe dicata, tanquam in sede principe, constitutum est.
II. Sicut administrativ» et rectio supradictac Ecclc-siae, ita et pii Sodalitii ab Adoratione Reparatrice di-rectio, cura atque procuratio commissae omnino sunt Sodalibus Congregationis a SSmo Redemptore, qui exi-mium catholicae Ecclesiae Doctorem Sanctum Alphon-sum Mariam de Ligorio institutorem habent et patrem.
III. Sacerdos Congregationis a SSmo Redemptore, electus pro tempore a suo Superiore Generali ad re-gendam Ioachimianam Aedem in Urbe, fungetur etiam munere Directoris generalis pii Sodalitii ab Adoratione, cum iuribus et officiis adnexis, salva tarnen in bis Omnibus subiectione ipsius Directoris Superioribus Congregationis suae, iuxta istius leges et statuta.
IV. Superior Generalis laudatae Congregationis deputare poterit, ad beneplacitum suum, duos Sacer-dotes e Sodalibus sibi subditis, qui Directorem generalem adiuvent, eiusque vices gerant, in expediendis nego-tiis et in obeundis actibus pii Sodalitii ab Adoratione.
V. Ad Directorem generalem iure proprio pertinet constituere Directores dioecesanos, vel quasi-dioecesanos pii Sodalitii in totius Orbis Dioccesibus, et in terris Missionum: ipse electionis diplomata subscribit. Poterit autem ob iustas causas hoc subscribendi munus suis duobus coadiutoribus committere.
VI. Directores dioecesani vel quasi - dioecesani agunt cum Directore generali de negotiis quae utilita-tem, incrementum rectamque procedendi rationem pii Sodalitii respiciunt. Mittent etiam ad eumdem pias obla-tiones, quas tum Sodales tum alii Christifideles sponte conferre voluerint pro Ecclesia S. Ioachimi, Sodalitii sede principe, ut in hac divini cultus, et praesertim Adora-tionis Reparatricis, actus congruenti decore persolvantur.
VII. Pio Sodalitio ab Adoratione Reparatrice no-men dare cupientes cum Directore generali agant, si Romae sunt; cum ipso vel cum Directore dioecesano, sive quasi-dioecesano, si extra Romam morantur.
VIII. In Ecclesia S. Ioachimi Romae, opus Ado-rationis Reparatricis universalis hac piarum exercita-tionum serie explicabitur:
1° Omnibus per annum diebus Dominicis et Festis de praecepto: — Mane, hora circiter octava, celebratio Missae cum expositione SSmi Sacramenti; post Missam, litaniae laurctanae, Tantum ergo etc., bcnedictio cum SSmo Sacramento. — Vespere, expositio SSmi Sacramenti tamdiu, dum recitatur tertia pars Rosarii et ca-
nuntur litaniae laurctanae, Tantum ergo etc.; deinde bcnedictio cum SSmo.
2° Omnibus per annum feriis quintis, excepta maiori hebdomada: — Mane, celebratio Missae cum expositione SSmi. Sacramenti et cum cantu Psalmi 50mi Miserere mei Deus; bcnedictio cum SSmo. — Vespere, expositio SSm. Sacramenti per tres horas ante occasum solis, tertia pars Rosarii, Tantum ergo etc., et bene-dictio cum SSmo.
3° In omnibus aliis feriis per annum, exceptis quatuor ultimis diebus maioris hebdomadae: — Vespere, expositio SSmi Sacramenti hora opportuna, preces ex-piationis, tertia pars Rosarii, litaniae laurctanae. Tantum ergo etc., bcnedictio cum SSmo.
4° Tribus diebus ante feriam IV cinerum: — Mane, Missa cum expositione SSmi. — Vespere, omnia ut in feriis quintis per annum. Expositio autem SSmi fiat hora congruenti iuxta iudicium Supcrioris.
5° In prima feria sexta cuiusque mensis : mane, Missa cum expositione SSmi Sacramenti et recitatio C.oronulae SSmi Cordis Iesu.
6“ In singulis sextis feriis Quadragesimae: pium exercitium Viae Crucis.
7° In festo Corporis Christi, mane canitur Missa; — vespere, ut in aliis feriis quintis per annum.
8" In Dominica infra octavam Corporis Christi, fit Processio.
9° Epiphania Domini habetur ut festum speciale pro Adoratione Reparatrice. Mane, canitur Missa. Vespere, ut in aliis festis per annum de praecepto.
10" In festo S. loachim titularis Ecclesiae, — mane canitur Missa; vespere, ut in aliis festis per annum diebus.
11° In festis solemnioribus. quae propria sunt Congnis SSmi Redemptoris, omnia disponantur de iu-dicio et ad praescriptum Superioris ipsius Congnis.
12° Si aliquando, datis per annum diebus, ob rcrum peculiarium adiuncta, aliquid immutandum videbitur circa Adorationis Reparatricis actus supra enumeratos, Di-rector generalis singulis vicibus providebit, de consensu tarnen Superioris sui.
IX.	Ordo dierum, diversis nationibus assignatorum pro Adoratione Reparatrice, in posterum statuitur ut infra.
Dies Dominica. Pro Italia, Gallia, Hispania, Portugalia, Belgio.
Feria secunda. Pro omnibus aliis regionibus Europae continentalis et insular,s.
Feria tertia. Pro Asia.
Feria quarta. Pro Africa.
Feria quinta. Pro America septentrionali et centrali.
Feria $exia> Pro America meridionali.
Sabbato. Pro Oceama.
X. Qui pio Sodalitio nomen dant, ex quacumcfüe gente, per dimidiam circiter horam orationi vacant coram SSmo semel in hebdomada, in die suae cuiusque nationi assignata, ut in numero praecedenti; vel alio hebdo-madae die, si legitime impediti fuerint. Adscripti, in Urbe degentes, dimidiam horam, ut supra, in oratione insumunt in Ecclesia, in qua SSmum expositum est in forma Quadraginta Horarum; qui extra Romam degunt, in qualibet Ecclesia in qua SSmum Sacramentum asser-vatun
XI. SSmtts Dnus Koster Leo PP. XIII rata esse voluit quae iam decrevit, per litteras in forma Brevis datas die 6 mensis Martii anni 1883, sacrarum Indul-gentiarum munera iis omnibus qui ordini Sodalium ab Adoratione Reparatrice dederint nomen. Praeterea non-nullas alias Indulgentias, motu proprio, largitus est sub die 6 mensis Septembris anni 1898.
XII. Praedictarum omnium Indulgentiarum sum-marium hoc est:
1° Omnibus et singulis pio Sodalitio adscriptis extra Urbem degentibus, qui, iuxta ipsius Sodalitii in-stituta, in sua quisque regione, quamlibet Ecclesiam devote visitaverint, in qua Sacramentum Augustum as-servatur, et coram Ipso per mediam circiter horam joraverint, dummodo reliqua pietatis iniuncta opera prae-stiterint, consequuntur quotidie omnes et singulas In-■ dulgentias, peccatorum remissiones et poenitentiarum relaxationes, quas consequerentur si adessent Oratione Quadraginta Horarum iisdem diebus in Ecclesiis Urbis (Breve 6 Martii 1883), idest: Indulgentiam Plenariam, si vere poenitentes, confessi ac sacra communione re-fecti per dimidiam circiter horam, ut supra, coram SSmo Sacramento oraverint; — Indulgentiam decem annorum et totidem quadragenarum, quotiescumque ■y, ere poenitentes, cum firmo proposito confitendi, ali-qt 'am Ecclesiam visitaverint et per aliquod tempus go. ram SSmo Sacramento pias preces effuderint (Breve M t supra).
2° Adscriptis pio Sodalitio in Urbe existentibus, -qui \ vere poenitentes, confessi atque Sacra Communione refect >, qualibet hebdomada, die per praesentia Statuta ipsis . designato, vel etiam alio die, quatenus legitime impedit i fuerint, per dimidiam circiter horam SSmum Sacramt -ntum adoraverint in Urbis Ecclesiis, in quibus fit Quadi "aginta Horarum oratio, praeter Indulgentias OuadragL nta Horarum conceditur:
Ind\ dgentia Plenaria semel in singulis per an--num meais. ibus, uno die cuiusque eorum arbitrio sibi eligendo (t *reve 6 Martii 1883).
Iisdem adscriptis pio Sodalitio Romae existentibus, qui singulis hebdomadis, statuta die, vel alia, quatenus impediti ut supra, dimidiam circiter horam adorationis peregerint in Ecclesia S. Ioachimi in Urbe coram SSmo expü^ito, SSmus Dnus Noster Leo Papa XIII, motu proprio, SUÜ die 6 mensis Septembris anni 1898, con-cessit omnes et singulas Indulgentias, quas conseque-rentuf, si id praesfarent in Ecclesiis Urbis, in quibus fit oratio Quadraginta Horarum,
3° Praeterea, sub eadem die 6 Septembris 1898, Sanctitas Sua concessit Indulgentiam septem annorum et totidem quadragenarum omnibus Christi-fidelibus quotiescumque devote adstiterint in eadem Ecclesia S. Ioachimi cuilibet ex piis actibus in num. VIII praesentium Statutorum expressis. Concessit denique idem SSmus Dnus Noster Leo Papa XIII in perpetuum Indulgentiam Plenariam omnibus Christifidelibus in die festo S. Ioachimi, dummodo poenitentes, confessi et sacra Communione refecti, visitent ecclesiam S. Ioachimi in Urbe, ibique orent pro Ecclesiae catholicae exalta-tione et ad mentern Summi Pontificis (6 Septembris 1898).
Omnes et singulae supramemoratae Indulgentiae sunt defunctis applicabiles.
SSmus Dnus Noster Leo PP. XIII, qui in suo Motu Proprio sub die 20 Iulii huius decurrentis anni iam edixerat se opportune perlaturum leges, ad quarum normam regeretur pium Sodalitium sub titulo ab Adoratione Reparatrice Gentium Catholicarum, in Ecclesia
S.	Ioachimi de Urbe canonice erectum, in Audientia habita die 6 Septembris 1898 ab infrascripto Card. Praefecto S. Congnis Indulgentiis Sacrisque Reliquiis praepositae, audita rclatione de Statutis pro memorato pio Sodalitio, ex iussu eiusdem Sanctitatis Suae elabo-ratis, mandavit, ut per Rescriptum praefatae S. Congnis memorata Statuta adprobarentur, una cum eisdem ad-nexo Summario omnium Indulgentiarum, quibus idem pium Sodalitium ab eadem Sanctitate Sua hucusque ditatum fuit. Quapropter eadem S. Congregatio, mandato SSmi obtemperans, per praesens Rescriptum Statuta dicti Sodalitii, uti prostant in superiori schemate, ad-probat et servanda praecipit ab universis eidem Sodalitio adscriptis et in posterum adscribendis: item et praedictum Summarium, nunc primum ex documentis excerptum, uti authenticum recognoscit simulque typis mandari permittit. Contrariis non obstantibus quibus-cumque. Datum Romae ex Secretaria eiusdem 8. Congnis die 19 Septembris 1898.
Fr. Hieronymus M“ Card. Gotti, Praefectus. Pro Rmo P. Dno Aut. Arcliicp. Antinoen. Secret.
Ioseplius M. Cauotiicus Coselli, Substitutus.
L. S.
  12*
47.
Grsko-katoliska cerkev v Metliki.
Rimski papezi so od nekdaj prav posebno skrbeli za vzhodno cerkev in pazili, da se njeni starodavni obredi cisti ohranijo. Saj raznovrstnost v nebitnih stvareh se bolj po-vecava lepoto cerkve in äe krasneje dokazuje njeno jedinstvo.
Sedanji sveti Oce prav mnogo delajo za to, da se oni deli vzhodne cerkve, ki so se tekom prvih stoletij, posebno pa za Focija v devetem in za Mihaela Cerularija v enajstem veku od Rima locili, zopet nazaj povrnejo. Delovanje sv. Oceta ni brezvspesno, posebno po vzhodu so se v zadnjih letih mnogi tisoci zopet z Rimom zdruzili.
V	obsegu nase skofije imamo tudi ne-katere stotine ljudi, ki pripadajo vzhodni cerkvi in imajo sluzbo bozjo v prelepem vzhodnem obredu in v staroslovenskem jeziku. Nekoliko teh ni z Rimom zedinjenih, nekateri pa so zedinjeni in imajo svojega Rimu podloznega, sv. Ocetu popolno vdanega in za edinstvo gorecega äkofa v Krizevcih na Hrovaskem.
Ti verniki vzhodnega obreda, ki so z nami zedinjeni, so prvi poklicani, da si pridruzijo se druge z Rimom nezedinjene vernike istega obreda, da se zdruzijo in pridejo med tisto credo, katero pase sv. Peter.
Toda ti zedinjeni verniki pri nas se ni-majo sv oje cerkve, kjer bi se mogli shajati Boga castit in svoje verske dolznosti spolnjevat; nameravajo si pa novo cerkev sezidati v Metliki, kar je meni neizrekljivo drago in kar je popolnoma v smislu prizadevanj svetega Oceta Leona XIII. Kako vesel bom tistega dne, ko bodo tudi v nasi skofiji prvic obhajali sluzbo bozjo katolicani vzhodnega obreda!
Le privoscimo jim lastno cerkev in ko-likor je mogoce jih podpirajmo, da se jim srcne zelje skoraj izpolnijo. Kaj ne, saj bi tudi nam drago bilo, ko bi ziveli tarn na vshodu, kjer ne bi bilo nasih cerkva z nam priljub-ljenim zapadnim latinskim obredom, pa bi mogli s pomocjo sobratov sezidati sebi novo cerkev, kjer bi sluzbo bozjo po svojem obredu praznovali? Kar pa zelis, da ti drugi stord, stori tudi ti drugim.
Prizadevanj a torej nasih sobratov katoli-canov vzhodnega obreda vsem, posebno pa duhovnikom, prav vroce priporocam.
V	Ljubljani na praznik sv. Cirila in Metoda 1899.
f Anton Bonaventura,
skof.
48.
Duhovne vaje za cc. gg. duhovnike.
Duhovne vaje za gg. duhovnike bodo letos dvakrat. Prve se pricnö dnd 21. avgusta ob 6. uri zvecer in se koncajo dnä 25. avgusta zjutraj. Druge se pricnö dnä 28. avgusta in se koncajo 1. septembra.
Cc. gg. duhovniki se vabijo, da se jih udelezö v prav obilnem stevilu. Ker se jim nudi dvakrat prilika, se ne more nihce opra-viceno izgovarjati, da se vsled dusnopastirskih skrbi ni mogel vdeleziti te velike duhovne
milosti. Zlasti pa naj gotovo pridejo tisti cc. gospodje, ki se duhovnih vaj niso udelezili ze vec let.
Blazeni P. Peter Kanizij T. J. je izrekel v pismu, ki ga je pisal 1. 1543. iz Moguncije nekemu prijatelju, o duhovnih vaj ah, ki jih je vodil bl. Peter Fab er vprico mnogih skofov in duhovnikov, naslednjo sodbo: „Quod ad me attinet, dici vix potest, quemadmodum exer-citationibus illis spiritualibus animum ac sensus
immutari, mentem novis coelestis gratiae ra-diis collustrari et novo quodam me vigore aftici senserim, sic ut et in corpus redundante divinae beneficentiae copia totus corroborari, atque in alium prorsus hominem transformari viderer.“ (Braunsberger, B. P. Canisii S. J. epistolae et acta. Friburgi, 1896, pag. 77.) Na nas je, da obrode duhovne vaje podoben sad tudi v nas. Bog pa daj svojo milost!
Cc. gg. duhovniki, ki se nameravajo po-sluziti lepe prilike, naj o tem svojem namenu takoj obvestö cö. dekanijske urade, da mo-rejo le-ti tu sem porocati do 12. avgusta. Dolocno pa naj vsakdo naznani, ali se na-merava udeleziti duhovnih vaj prvikrat ali drugikrat, da sc more vse potrebno oskrbeti pravocasno.
49.
Tridnevne duhovne vaje za p. n. gg. ucitelje.
Gospodje ucitclji se celo leto mnogo trudijo, da bi naso mladino kar se da dobro poducili in vzgojili; zravcn imajo pa §e mnogo drugih skrbf in opravil, uradnih in zasebnih.
Kako lahko se dogodi, da se v tem vsakdanjem neprestanem delu malo prevec pozabi na prvo in najbolj potrebno opravilo: na skrb za sreöno smrt in srecno veänost. Kaj bi jim ltoristilo, ko bi v vzvisenem svojem poklicu se talto vspeäno delovali, pridobili si priznanje mladine, ljudstva in poglavarjev, ko bi pa zgresili pot vecnega zivljenja! Zivljenje hitro bezi, vsaki dan sem blize smrti, groba, sodbe in vecnosti! Kako nespametno bi ravnali, ako na ta cas ne bi mislili, zanj se ne pri-pravljali!
Da se za ta odlocilni cas bolje pripravimo, zato imamo mi duhovniki, zato imajo tudi redovniki in re-dovnice vsako leto duhovne vaje. Ce so pa duhovne vaje ne samo koristne, ampak tudi kar naravnost po-trebne nam, ki se vendar ze vsled poklica bolj pecamo z vecnostjo, ali ne bodo äe bolj koristne in potrebne za gg. ucitelje?
V	duhovnih vajah se clovek za nekoliko dnij iz vsakdanjega suma umakne v samoto, kjer pod vodstvom dobrega duhovnika prcmisljuje vecne resnice: o nasem zadnjem namenu, o nalogi nasi na svetu, o Bogu, o smrti, o sodbi, o vecnosti, o grehu, o usmiljenju Bozjem, o krizanem Zvelicarju, o pokori, o ljubezni Jezusovi. Vsa premisljevanja imajo namen pomagati nam, da bolj spoznamo doticne resnice, da preiscemo svoje zivljenje
in pogledamo, da li se z vecnimi resnicami vjema ali ne, da je popravimo, v kolikor se ne vjema in da se v dobri spovedi zopet z Bogom spravimo.
Kaj ne, da je zares imenitno nekoliko casa pre-ziveti v samoti, opustiti vse druge opravke in skrbi, pa edino vecne resnice in svoje zivljenje premisljevati, ter vse storiti, kar je potrebno, da se vsakdanje zivljenje zopet strinja z vecnimi resnicami.
Zato sem poskrbel, da se bodo poietkom sep-tembra tudi sa gg. uöitelje priredile tridnevne duhovne vaje v slovenskem jeziku. V bogoslovnem semeniscu bodo gg. ucitelji dobili stanovanje in prav vso postrezbo za jedno krono na dan. Poskrbelo se bo, da bodo mogli vsaki dan iti setat in razvedrit se na alojzniäki vrt. Dnij §e sedaj prav tocno ne morem odlociti, ker je to odvisno od raznih popravil po semeniscu, kako in kedaj se bodo dovräila. Le toliko morem reti, da bodo okoli Malega Smarna.
Prijavljam pa ze sedaj vse to gg. uciteljem prosec jih, naj bi se duhovnih vaj v prav obilnem Stevilu udelesili. Kdor se za to odloci, naj se vsaj do 15. avgusta ustmeno ali pismeno oglasi in sicer pri precast. gosp. preis tu dr. Janezu Kulavicu, kanoniku in vodju semcnisca. *)
Obilnega bozjega blagoslova zeli vsem
f Anton Bonaventura,
skof.
V	Ljubljani, dne 22. julija 1899.
'") Prilozena povqbila naj se razdcle p. n. gg. uciteljem,
50,
Obletnica za pokojno Cesarico Elizabeto in titulatura NjenCgä veliöanstva ob zalnih slavnostih.
C. kr. dezctno predsednistvo sporoca 2 dopiSööt -z dnd 30. scptembra 1898, st. 4686/Pr., semkaj doslovno: jLtiut einer an das hohe k. k. Ministerium des Innern gelangten Mittheilung des Obersthofmeisteramtes -Seiner k. und k. Apostolischen Majestät vom 22. September I.J., Z. 8091, haben zu Folge Allerhöchster Anordnung die Sterbegedächtnis - Andachten für weiland Ihre Majestät die Kaiserin und Königin Elisabeth am
9.	und 10. September jeden Jahres in der üblichen Weise .stattzufinden, daher von nun an der 9. September (Vorabend des Sterbetages) als neuer Hofnormatag zu igelten liat.
Gleichzeitig wurde die Allerhöchste Bestimmung igeäroften, dass die Sterbegedächtnis-Andachten für weiland Ihre Majestät die Kaiserin und Königin Maria Anna Aufzuhören haben, wonach auch der bezügliche Hofnormatag d. i. der 3. Mai künftighin entfällt.
Hievon beehre ich mich das hochwürdigste Ordinariat zufolge Erlasses Seiner Excellenz des Herrn
Ministerpräsidenten als Leiters des Ministeriums des Innern vom 26. September 1. J., Z. 7407 M. I., höflichst in Kenntnis zu setzen.“
Dalje sporoca isto predsednistvo z dopisom z dne 18. marca 1899, §t. 1495/Pr.:
„Seine k. und k. Apostolische Majestät haben Allerhöchst zu bestimmen geruht, dass bei den in Zukunft für weiland Ihre Majestät die Kaiserin und Königin Elisabeth stattfindenden Trauerfeierlichkeiten auf den Wappenschildern u. s. w. die Titulatur „Ihre Majestät die Kaiserin und Königin Elisabeth“ („Imperatrix et Regina Elisabetha“) zu gebrauchen sei.
Hievon beehre ich mich das hochwürdigste fürstbischöfliche Ordinariat zu Folge Erlasses des Herrn Ministerpräsidenten als Leiters des k. k. Ministeriums des Innern vom 15. März 1899, Z. 1716 M. I., höflichst in Kenntnis zu setzen.“
51.
Razglas.
Kcr mnogo zupnijskih uradov doslej ni §e poslalo odgovora na vpraäanja o socijalnem delovanju katoliäke cerkve v dotieni zupniji, naj blagovolijo odgovoriti do konca avgusta 1899. na tu sledeca
Vprasanj a
o socijalnem delovanju katoliSke cerkve v Ijab-Ijanski Skofiji.
Dekanija:	Zupnija:
1. Ime zupnije (ali je vas, trg, mesto?) ätevilo v zupnijo pripadajoeih vasi. Ustanovno leto in ustano-vitelj zupnije.
2. Stevilo zupljanov - katolicanov; koliko prote-stantov, zidov itd.?
3. Koliko duhovnikov opravlja katehetsko sluzbo, v kateri Soli?
4. Ali je morda v zupniji kaka äe ne realizirana duhovsko-pastirska ustanova? Kdo jo je ustanovil ?
5. Ali je v zupniji äe kaka druga ustanova za duhovnike, realizirana ali ne realizirana, n. pr. za pri-digaija, maänika, bolniäkega kurata ?
6. Kdaj je bil v zupniji zadnji misijon? Kateri redovniki so ga vodili? Kak uspeh? Koliko lcomuni-kantov; ali se je pokazal kalt izvanreden dogodek? Ali je ustanova za misijone ? Od kdaj ? V kakih obrokih morajo biti misijoni ?
Ali je v zupniji kaka bozja pot, cerkev ali ka-pelica? Koliko romarjev na leto, koliko obhajanih? Ali imajo sicer ljudje do kakega altarja (svetnika ali svetnice) v zupniji posebno zaupanje ? Kako se to pojavlja ?
7. Ali je dusni pastir dolzan glasom ustanove ali po stari navadi dajati kak prinos v socijalne namene?
V	cem je ta obveznost ?
8. Ali je v zupniji kaka ne se realizirana samo-stanska ustanova? Za kateri red? V kak namen?
9. Ali je v zupniji kak samostan? Kdo ga je ustanovil, v kake namene?
10. Ali je v zupniji kaka äolska ustanova za decke ali za deklice ? Kdo jo vodi?
11. Ali je v zupniji kako druätvo za odgojo ka-toliäke mladine? Od kedaj ? Koliko ima clanov ? Kako prispevajo? Je-li morda kaka kuhinja za revno solsko mladino, ali se sicer skrbi za njih obleko ?
12. Ali je v zupniji kaka javna (zupnijska) knjiz-nica? Koliko steje knjig, odjemalcev?
13. Ali so v zupniji äe kaka druga drustva, ka-tera so zasnovali duhovniki in jih morda tudi se vodijo; pri vsakem naj se navede: cas ustanove, kdo ustanovil ? koliko clanov ? lcolik letni prinos ?
Bratovscine ? Marijine druzbe: za moze, zene, mladenice, dekleta? Sv. Detinstvo ? Druzba treznosti? Delavsko drustvo ? Mladenisko drustvo ? Gospodarsko drustvo ? Zadruge ?
14. Je-li v zupniji kaka ubozna ustanova ? Kdo vstanovil? Kdaj ? Koliko ljudi jo uziva ? Je-li kaka hi§a v ta namen zidana? So-li v navadi vsaltoletne zbirke revezem v prid ? — Je-li v zupniji Vincencijeva druzba ? Koliko clanov ?
15. Je-li v zupniji kaka bolnisnica ? Kedo jo oskrbuje, ali kak red? Koliko jih streze in kolikim? Otrokom, odraslim, ali obema spoloma ? — Ali je v zupniji kako pogrebno drustvo ? Ali se sicer ubozcem poskrbi za dostojen pogreb?
52.
Kanonicna vizitacija in sv. birma
v vipavski dekaniji meseca septembra 1899.
Dnd 1. septembra, v petek se pripeljejo premilost-Ijivi knez in §kof v St. Vid, kjer bodo v soboto
2.	septembra zjutraj delili zakrament sv. birme, popoldne istega dne je vizitacija na Lozicah. V nedeljo, 3. septembra zjutraj sv. birma v S tu r ij i, popoldne vizitacija na Ustij i. V ponedeljek, 4. septembra zjutraj sv. birma na Vrabcah, popoldne sv. birma v Poddragi; v torek, 5. septembra sv. birma v Vipavi. V sredo,
6.	septembra zjutraj odhod na Goce in sv. birma ondi,
popoldne vizitacija na Erzelju ; v cetrtek, 7. septembra zjutraj sv. birma na Slapu, popoldne se bodo vrsila duhovna opravila v Logu; v petek, 8. septembra do-poludne duhovna opravila (spovcdovanje in pontifikalna sv. masa) v Logu, popoldne vizitacija na Vrh polj u ; v soboto, 9. septembra zjutraj sv. birma na Planini; v nedeljo, 10. septembra posvecevanje nove zupne cerkve in sv. birma vBudanjah;v ponedeljek, 11. septembra zjutraj sv. birma na Colu, popoldne v Podkraju.
53.
Raziskavanje po maticah.
Vsi cc. gg. maticarji se pozivljajo, da preiscejo po svojih maticah, ako najdejo vpisan kateri izmed naslednjih podatkov:
1. Rojstvo Antonije Doerer, rojene 1.1844 (menda 2. januvarja) nekje v ljubljanski skofiji.
2. Porokojaneza Adler, rojenega 1. 1830 v Gabrovki, zupnija Zagradec, z R o z a 1 i j o, alias Ur§u 1 o Sterbetz, tudi Sterbenk, ki se je sklenila 1.1868 ali nekaj let pozneje, brzkone nekje na Kranjskem.
3.	S m r t J o s i p a T e r d a n, ki je bil rojen leta 1818 v Kostanjevici kot zakonski sin nadzornika financne straze Mihaela Terdana. Sodi se, da je umrl leta 1860, gleda naj se pa tudi se nekaj let prej.
Cc. gg. maticarji, ki najdejo omenjeno rojstvo, poroko ali smrt v svojih maticah, naj posljejo knezo-skofijskcmu ordinarijatu zadevni ex offo maticni iz-pisek.
54.
Sit rationabile obsequium.
Razna praznoverna pisma se med ljudmi hranijo in razäirjajo v sijaju poboznosti, so pa v resnici ver-nikom na kvar, cerltvi na sramoto. Skusnja uci, da so praznoverju vdani sicer bolj oni ljudje, ki so po ziv-Ijenju cerkvi odtujeni, toda tudi dobri verniki so vcasi zbegani; vsaj po nekaterih lcrajih bo treba ljudstvo pouciti. Razsirjena so „pismo iz nebes“, drugo „zapi-sano z zlatimi crkami in najdeno . .“, „mocna in za vse ljudi zdravljiva molitev“; zadnji cas se mocno razsirja v nemskcm jeziku pisana „jeruzalemska molitev“ v
raznih oblikah. Molitve v teh in enakih pismih so ve-cinoma nespodtakljive, a to naj duäncga pastirja ne moti, da ne bi nastopil odlocno proti skrivno razSir-janim pismom, zavoljo raznih pristavkov, s katerimi se goji praznoverstvo, in obcutno äkoduje verski zavesti. Naravnost pogubljiva je n. pr. obljuba, „kdor to molitev izgovarja, ali pri sebi nosi, mu bodo gotovo grehi odpusceni“; zanikernez se rad oklene te rcäilne bilke upanja, da bolj brez skrbi gresi. Pogubljiva je posebno groznja, „kedor to molitev zancmari, stori smrten
greh“; kdor si dä vest zbegati, in stori proti vesti, trpi potem res skodo na svoji vesti. Vse obljube in groznje imajo skupno to hudobijo, da pripisujejo cudo-tvorno moc, pripisujejo neizogiben vspeh proti naravi nasega razmerja do Stvarnika. Nekateri pristavki so tako zviti, da preprost clovek vidi tak vspeh. Na primer pri jeruzalemski molitvi „to molitev je treba devetlcrat prepisati, devetim osebam v devetih dneh odposlati, potem devet dni trikrat na dan moliti. Ta molitev je bila najprej poslana nekemu skofu v. Zieren, on jo je poslal devetim osebam naprej. Kdor to opusti, stori smrten greh in ga zadene raznolicna nezgoda; med devetdnevno poboznostjo se ena zelja izpolni“. Naj kedo verjame to nespamet ali ne, kako nezgodo bo gotovo imel v vec dnevih, in da bi se komu v devetih dnevih prav nobena zelja ne izpolnila, bi bil skoraj
cudez; preprost clovek pa bo za prico stal, da se je groznja ali obljuba resnicno izpolnila. Lahko je spo-znati skodo takega praznoverja. Slabi verniki se v za-nikernosti potrjujejo, dobri se begajo, na cerkev pada sramotenje. Zatorej bo marsikje gotovo umestno, ako ne celo potrebno, da du§ni pastirji, ako opazijo take slucaje, vse ljudstvo pozitivno poucö o nasem raz-merju do Boga in cerkve Kristusove. Bog edini je Gospod, ki sme ukazovati, ubogati moramo le Njega, in kogar je On postavil. Bog sodi, placuje in kaznuje po nasi notranji vrednosti (ne po bolj ali manj slepo-srecno najdenih pismih). Neizogibno zanesljivo nam je Bog obljubil le eno, da nas bo vzel k sebi, ako ga ljubimo; ltaj on od nas terja, moramo izvedeti od Onega, ki je od Boga poslan, od Jezusa, v cegar imenu govori in uci sveta cerkev.
55.
Konkurzni razpis.
Razpisujejo sezupnije: Crnivrh nad Idrijo v idrijski dekaniji; Dole v litijski dekaniji; Nova Oselica v loski dekaniji; Sv. Vid nad Cerknico v cerkniski dekaniji.
Prosivci za zupnijo Crni vrh nad Idrijo naj naslove svoje prosnje na prec. kn. sk. ordinarijat v Ljubljani; za zupnijo Dole na prec. kolegijatni kapitul v Novem mestu ; za zupnijo Nova Oselica na ca-stito lastnistvo patronske grascine v Skofji Loki; za
zupnijo Sv. Vid nad Cerknico pa na slavno last-niätvo patronske graäcine Nadlisek (Nadlischegg).
Kot zadnji rok za vlaganje prosenj se s tem do-loci 16. september 1899.
Potom okroznice z dnd 15. junija 1899, st. 3069, so bile razpisane zupnije: Ih an v moravski dekaniji; Kosana v trnovski dekaniji in Radovica v se-miski dekaniji.
56.
Skofijska kronika.
Podeljene so zupnije: Dolenja vas pri Ribnici c. g. Ignaciju Saleharju, zupniku na Dolih; Leskovec pri Krskem c. g. Francisku Schweigerju, zupniku na Radovici; LoSki P o t o k c. g. Ivanu Rih-tar§icu, kapelanu na Vrhniki; P o d d r a g av c. g. Gustavu Kollerju, zupniku na Babinem polju; Senturska Gora c. g. Ivanu Hromcu, zupniku v Novi Oselici; Trebelno c. g. Ivanu Hladniku, zupnemu vikariju v Crnem vrhu nad Idrijo.
Premeäceni so bili cc. gg.: Peter Mohär iz Mostenj kot kapelan v Rovte;vF ra n cisek Bleiweis, katehet pri ursulinkah v Skofji Loki, gre mesto v Zeleznike v Mosnje; Anton Cadez odvSv. Trojice pri Mokronogu kot katehet k ursulinkam v Skofji Loki; Avgust Schauer iz Koprivnika na Kocevskem v Stari log pri Kocevju; Josip Gliebe iz Kocevja v Koprivnik; Ivan Mihelcic, zupni upravitelj v Zati-cini kot kapelan v Slavino; Ivan Pelc, kapelan v Hrenovicah, kot ekspozit na Ubeljsko ; Ivan Medved iz Dobrnic v St. Lovrenc ob Temenici; Anton Poljsak iz Sostrega na Trato; Jurij Karlin iz Crnomlja na Vrhniko; Mihael Horvat, veroucitelj v Konjicah, kot zupni upravitelj na Babino polje; Josip Solar, kapelan v Bostanju, kot I. kapelan v St. Jernej; Fran-ciäelc Sturm iz Podzemlja v Reko na Kocevskem.
Valetudinarij Anton Medved gre za kuratnega bene-ficijata na Vace.
Na novo so namesceni cc. gg.: Henrik Bukowitz kot kapelan v Sostrem; Anton K o-ritnik kot II. kapelan v Polhovem Gradcu; Anton Ratajec kot II. kapelan v St. Jerneju; Ivan D e-b e v e c kot II. kapelan v Vipavi; Josip Demsar, kot mestni kapelan v Kocevju; Ivan Florijancic, kot mestni kapelan v Crnomlju ; A 1 o j Z i j J e r i 6, kot kapelan v Dobrnicah; Ivan Kramar kot kapelan pri Sv. Trojici pri Mokronogu ;Josip Nagode kot kapelan v Bostanju; Josip Perz kot kapelan v Podzemelju; Ivan Traven kot II. kapelan na Igu; Alojzij Wester kot II. kapelan v Selcih.
Stalni pokoj je dovoljen cc. gg.: An ton u Lenasiju, zupniku v Ihanu; Francisku Klemencu, zupniku na Uncu; Matiji Torkarju, zupniku v Kosani.
Umr 1 a sta p. n. cc. gg.: Peter Wartho 1, vpo-kojeni zupnik in zlatomasnik, v Leoniscu pri Ljubljani, dnö 25. junija 1899, in pa Friderik vitez Premerstein, kanonik olomuskega kapitula in svetnik ljubljanskega kn. sk. konzistorija, dnd 31. julija t. 1. v Olomucu.
Priporocata se v molitev 6c. gg. duhovnim so-bratom.
Knezoäkofijski ordinarijat ljubljanski, dnd 5. avgusta 1899.
Izdajatelj in odgovorni ureduik Josip Siska. — Tiskala Katoliäka Tiskarna.