Kamniška turistična ponudba na sejmu Turizem in prosti čas V nedeljo je svoja vrata zaprl največji slovenski sejem turizma, na katerem se je predstavil tudi kamniški turizem. Na zanimivem in s promocijskim gradivom bogato založenem razstavnem prostoru na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so se od 22. do 25. januarja predstavljali Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik, Terme Snovik in Velika planina, na razstavnem prostoru Srce Slovenije pa Naravni zdravilni gaj Tunjice. Terme Snovik so vse štiri dni na svojo ponudbo opozarjale tudi z dogodki na glavnem odru, kjer so se predstavile kot eko destinacija z zanimivimi športno-animacijskimi programi s poudarkom na počitniških taborih za otroke, ki so aktualni ob prihajajočih zimskih počitnicah. S kamniško turistično ponudbo, na kateri sloni razvoj občine, pa so se obiskovalci seznanjali tudi v okviru »Jantarjeve poti« združenja Srce Slovenije, ki povezuje občine in turistične ponudnike osrednje Slovenije. Več na 3. strani Turistično ponudbo naše občine so obiskovalci sejma Turizem in prosti čas spoznavali tudi v predstavitvi združenja Srce Slovenije, ki povezuje občine in turistične ponudnike na območju osrednje Slovenije. Na njihovem izredno opaznem in vse dni odlično obiskanem razstavnem prostoru je bilo še posebej živahno v petek, 23. januarja, ko so se srečali župani občin, vključenih v Srce Slovenije. Na sliki z desne: kamniški župan Anton Tone Smolnikar, župan Trzina Tone Peršak, direktorica Razvojnega centra Litija Saša Gradišek, župan Litije Franci Rokavec, svetnik občine Lukovica Franci Bernot, direktor Naravnega zdravilnega gaja Tunjice Drago Vrhovnik in tajnik občine Dol pri Ljubljani Franci Vončina. VERA MEJAČ SEDMO LETO V ZNAMENJU PRIZNANJ ZA OKOIJU PRIJAZNO DELOVANJE IN ENERGETSKO UČINKOVITOST Minulo soboto, 24. januarja, so v Termah Snovik slovesno obeležili sedmo obletnico delovanja. Zaposleni z direktorjem Ivanom Hribarjem so skupaj s prijatelji najvišje ležečih slovenskih term nazdravili in razrezali slavnostno torto v obliki EU marjetice - uradnega znaka Evropske unije za okolju prijazne turistične namestitve. Njihova prizadevanja za okolju prijazno delovanje in energetsko učinkovitost je namreč stroka v letu 2008 nagradila z vrsto priznanj. Februarja pa so kot prvo slovensko turistično podjetje prejeli ekološki znak EU Marjetica, ki simbolizira visoko kakovost, okoljevarstveno uspešnost ter ekološko učinkovitost. Več na 3- strani. Ob slovesni obeležitvi 7. obletnice Term Snovik sta goste in obiskovalce eko sveta termalnih užitkov pri recepciji toplo pozdravila direktor Ivan Hribar in Meta Stražar, ki že tri leta prijazno sprejema obiskovalce na recepciji term, prej pa je dve leti stregla v njihovi restavraciji Potočka. Ob sedmem jubileju in novih dosežkih je direktor Ivan Hribar za naše bralce razkril tudi svoj življenjski izziv: »Vse moje glavne aktivnosti so povezane z vodo: bazeni, energetika, ribištvo, ribogojstvo, gasilstvo in verjetno ni naključje, da smo projekt term pripeljali do tega nivoja, da nam tudi strokovna javnost doma in v tujini priznava, da so naše terme okolju prijazne in energetsko učinkovite.« SAŠA MEJAČ Poročilo z včerajšnje seje občinskega sveta občine Kamnik Starši novorojenčkov bodo letos prvič dobili denarno pomoč občine V sredo so naši občinski svetniki in svetnice opravili dvajseto redno sejo tega mandata. Na njej so med drugim opravili prvo obravnavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje B11 (Titan - Svit) ter ga po številnih pripombah opozicije poslali v drugo obravnavo. Soglasno so sprejeli so tudi pravilnik o enkratni denarni pomoči staršem novorojencev v naši občini ter odlok (sicer šele njegovo prvo obravnavo) o enkratni denarni pomoči. Podprli pa so tudi 15-odstotno podražitev ravnanja s komunalnimi odpadki, največ pozornosti pa so po pričakovanju namenili obravnavi predloga novega pravilnika o sprejemu otrok v vrtec, ki je na glasovanju prav tako dobil podporo večine svetnikov in svetnic. Več na 2. strani Informativna dneva bosta 13. in 14. februarja Pred pomembno odločitvijo V tem času je marsikdo pred pomembno življenjsko odločitvijo v zvezi z izobraževanjem: kje nadaljevati srednješolsko izobraževanje, da pridobim znanje za poklic, ki bi ga želel opravljati, sploh vem, kaj bi rad bil v življenju, na kateri fakulteti nadaljevati študij, kako zadostiti vpisnim pogojem in podobno. Tudi odrasli se začnejo v tem času zavedati, kako pomembno je danes znanje in morda se odločijo za nadaljevanje izobraževanja ali vsaj katero od usposabljanj. Informacije, ki bodo vsem prišle prav pri odločitvi, bodo posredovane na informativnih dneh v petek in soboto, 13. in 14. februarja. Šole in fakultete pripravljajo predstavitve, kjer poleg izobraževalnega procesa spoznamo tudi dodatne dejavnosti, možnosti za zaposlitev po končanem študiju in druge koristne informacije. Zanimive informacije o bližnjih srednjih šolah preberite na 8. strani Kamniškega občana. Odločitev, ki bo zaznamovala vaše življenje, je samo vaša, zato spoznajte srednje šole, fakultete in njihove programe, da bo pot do prave odločitve lažja. Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ KAMNIK PRAZNUJE 780-LETNICO V letošnjem letu Kamnik praznuje 780 let od prve omembe meščanov v pisnih virih in pridobitve mestnih pravic, s tem pa se uvršča med najstarejša slovenska mesta. Leta 1229 se v pisnih virih prvič omenjajo meščani mesta Kamnik, v tistem času je bil Kamnik center dežele Kranjske, na Malem gradu so kovaH novce in na Starem gradu načrtovali politiko območja južno od Alp. Dejstva, na katera smo lahko upravičeno ponosni. Kako bomo obeležili jubilej, na katerega že od prvega dne novega leta opozarja osvetljen napis nad Turistično informacijskim centrom na Glavnem trgu št.2 , smo povprašali dr. Andrejo Eržen, direktorico Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik. Dogajanj in prireditev, s katerimi bomo na dostojen način obeležili pomemben kamniški jubilej, bo veliko. Na nas, vseh Kamničanih, pa je, da živimo z našim mestom in ga imamo radi. Več na 5- strani. Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana izide v četrtek, 12. februarja. Gradivo za objavo oddajte do petka, 6. februarja, zahvale in oglase pa do srede, 11. februarja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siolnet. MAMUT PO MAMUTU V letu 2008 je minilo 70 let od odkritja znamenitega mamutovega okostja (tudikamenega orodja) pri regulaciji rečne struge Nevljice v Nevljah pri Kamniku. V Medobčinskem muzeju Kamnik so z razstavo z naslovom MAMUT PO MAMUTU, ki so jo odprli 10. decembra in bo v gradu Zaprice na ogled vse do konca letošnjega leta, želeli počastiti spomin na ta, za Kamnik pomemben dogodek. Prvič predstavljajo javnosti dve mamutovi kosti, ki ju hranijo v muzeju. Več na 7. strani. * DOTERM Varčujmo z e )iome De Dietrich Ac >alke T M E R M 1 Q U E v t 1 nergijo! igrevalna ehnika STEBEL ELTRON % MED MLADIMI na strani 12 ŠPORT na strani 13 Izgubljeni? Brez mobitele? Prodaja in vgradnja navigacij Garmin. GARMIN Sklepanje naročniških razmerij in prodaja akejiskih aparatov za podjetje Mobitel. Vgradnja setov za prostoročno telefoniranje, alarmov in avtoakustike. Prodaja dodatne opreme za mobilnike. wv AvtoAkustika Ljubljana, Vojkova cesta 58, (041) 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, (031) 555 333 Jarše, Kamniška cesta 24, (041) 988 988 Kamnik, Perovo 26, (031) 555 222 www.avtoakustika.si Cb vitiuujdnju/ Poročilo z včerajšnje seje občinskega sveta občine Kamnik Starši novorojenčkov bodo letos prvič dobili denarno pomoč občine V sredo so naši občinski svetniki in svetnice opravili dvajseto redno sejo tega mandata. Na njej so med drugim opravili prvo obravnavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje Bil (Titan - Svit) ter ga po številnih pripombah opozicije poslali v drugo obravnavo. Soglasno so sprejeli so tudi pravilnik o enkratni denarni pomoči staršem novorojencev v naši občini ter odlok (sicer šele njegovo prvo obravnavo) o enkratni denarni pomoči. Podprli pa so tudi 15-odstotno podražitev ravnanja s komunalnimi odpadki, največ pozornosti pa so po pričakovanju namenili obravnavi predloga novega pravilnika o sprejemu otrok v vrtec, ki je na glasovanju prav tako dobil podporo večine svetnikov in svetnic. Prvo obravnavo OPPN-ja za območje BI 1 so svetniki tokrat opravljali že drugič, saj so imeli septembra lani na predlagani načrt toliko pripomb, da se je občinska uprava odločila za ponovitev prve obravnave. To območje je po sedaj veljavnih prostorskih aktih namenjeno poslovni, trgovski, proizvodno - skladiščni in storitveni dejavnosti, vendar se je nanj »prikradlo« tudi nekaj" stanovanj. In ravno to, mešanje gospodarskih in stanovanjskih objektov, je tudi tokrat najbolj motilo svetnike in svetnice (tako opozicijske kot tudi koalicijske). Na glasovanju pa so svetniki ta OPPN vseeno ocenili za primernega za pripravo na drugo obravnavo, svetniška skupina NSi pa se je glasovanja o njem vzdržala. Kot smo pri prostorskih temah že vajeni, je o predlaganem OPPN-ju največ kritičnih povedal Janez Ivo Stražar, ki je v imenu svetniške skupine NSi nanizal precej umestnih pripomb. Med drugim je opozoril (1) na nesprejemljivo in problematično združevanje gospodar- skih in stanovanjskih objektov, (2) na to, da »Metuljček« v načrt sploh ni vrisan, čeprav močno sega vanj in (3) da bi bilo poleg največjega odstotka pozidave posamezne parcele treba določiti tudi največjo dovoljeno etažnost objektov (samostojni svetnik Daniel Kovačič je s tem v zvezi opozoril, da so nekateri predvideni objekti previsoki, krajane KS Perovo pa po njegovih besedah že zdaj skrbi, kako bo na tem področju poskrbljeno za parkiranje vozil zaposlenih v obstoječih in novih podjetjih, ki bodo tu delovala). Stražarja je v nadaljevanju zanimalo tudi, zakaj so na tem območju določene samo funkcionalne enote, ne pa tudi njihova natančna vsebina, saj to pomembno vpliva na prometne tokove ter potrebo po parkiriščih. Tudi interne ceste po njegovih besedah niso najbolj posrečeno načrtovane, povrhu vsega pa na tem območju leži tudi grobišče... Robert Kokotec je v imenu svetnikov SDS želel izvedeti, po čigavih zemljiščih se bo gradila industrijska cesta, ki je načrtovana za oskrbo tega območja, in kdo bo plačal njeno gradnjo. V nadaljevanju razprave je tudi Kokotec opozoril na nesprejemljivo združevanje gospodarskih in stanovanjskih objektov (do česar bo v vsakem primeru prišlo, saj »Metuljček« delno stoji na tem območju), nato pa so enako pripombo izrazili tudi njegov strankarski kolega Robin Majnik, Vid Kadunc, svetnik SLS, Matjaž Jug, svetnik SD, ter v imenu svetniške skupine LTS tudi Marija Mošnik. Podžupan in svetnik LDS Brane Golubovič je želel izvedeti, kdo in na čigavi zemlji bo zgradil otroško igrišče, ki je načrtovano ob Metuljčku, pred drugo obravnavo pa je treba po njegovih besedah pripraviti še program komunalnega opremljanja tega področja. Zupan Anton Tone Smolnikar se je na pripombe odzval s pojasnilom, da bodo do druge obravnave upoštevane v največji možni meri, v celoti pa verjetno ne, ker za določene težave, ki se na tej lokaciji pojavljajo, ni kriva občina, saj nova zakonodaja s področja urejanja prostora občinam v nekaterih primerih ne priznava več statusa »stranke v postopku«. Po njegovih besedah ta OPPN najbolj nestrpno čakajo v Komunalnem podjetju Kamnik, ki se namerava preseliti na to lokacijo, ter v podjetju Trival Antene. Socialno ogroženim občanom bo na voljo 200 evrov pomoči... Na tokratni seji so svetniki po prvi obravnavi soglasno podprli tudi odlok o enkratni denarni pomoči, po katerem bi občani, ki so se znašli v finančni stiski občino lahko zaprosili za enkratno pomoč v višini 200 evrov. Ta pomoč se lahko dodeli za delno kritje stroškov ob začetku novega šolskega leta, financiranje prehrane otrok v šoli, nakup ozimnice ali kurjave, pomoč pri elementarnih in drugih nesrečah ter izrednih situacijah, ki občane materialno ogrozijo. Zupan Anton Tone Smolnikar je pojasnil, da je občina lani za ta namen namenila 9.500 evrov, letos pa skoraj štirikrat več. Svetniki vseh svetniških skupin so predlagani odlok podprli, ob tem pa predlagali, da se znesek pomoči dvigne vsaj na 250 ali 300 evrov in da morajo biti do te pomoči upravičeni tudi tisti občani, ki sicer za malenkost presegajo cenzus za pomoč Centra za socialno delo, a so kljub temu materialno ogroženi. Vid Kadunc je predlagal, da bi višino pomoči razdelili v več zneskov, ker se tudi potrebe občanov precej razlikujejo, Daniel Kovačič pa se je zavzel, da bi občina otrokom iz socialno ogroženih družin šolsko kosilo plačevala celo šolsko leto in ne le nekaj mesecev. Po drugi strani pa je res tudi to, kar je povedal Matej Tonin, svetnik NSi, dejal je namreč, da je tovrstna pomoč občanom nedvomno potrebna, da pa občina s tem njihove socialne težave samo blaži, medtem ko vzrokov zanje s tem ukrepom ne odpravlja. ... vsak novorojenček pa naj bi prejel 180 evrov Letos se je Občina Kamnik po zgledu nekaterih drugih občin prvič odločila za finančno pomoč vsem novorojenčkom (oziroma njihovim staršem) v občini. Ker - kot je povedal župan »baby - boom v naši občini se vedno traja«, bi za ta namen prvotno predvidenih 60.000 evrov pomenilo približno 150 evrov pomoči za vsakega novorojenčka. Svetniki in svetnice pa so menili, da je ta znesek prenizek, zato so predlagali, naj se ta znesek vsaj nekoliko dvigne. Njihovemu predlogu je župan prisluhnil in z amandmajem znesek dvignil na 180 evrov. Ob tem je staršem treba povedati še to, da jim za to občinsko pomoč ne bo treba plačati dohodnine. Sprejet nov pravilnik za sprejem otrok v vrtec Največ časa in pozornosti pa so svetniki tokrat namenili obravnavi novega pravilnika za sprejem otrok v vrtec. Največje pozornosti svetnikov in svetnic je bilo deležno točkovanje družinskih razmer, na podlagi katerih se bodo otroci razvrščali na seznam za sprejem v vrtec. Nekateri svetniki so predlagali, da bi imeli otroci iz enostarševskih družin prednost pri sprejemu v vrtec, drugi pa so poudarjali, da se mnogo zakoncev že sedaj ločuje ali pa na papirju živi ločeno samo zato, da pridobivajo materialne koristi, ki jim sicer ne pripadajo. Rudi Veršnik pa je v imenu svetniške skupine SDS upravi ponudil v razmislek, ali je ceneje: da toliko poveča kapaciteto vrtcev, da bo v njih prostora za vse otroke, ali pa naj staršem otrok, za katere ni prostora v vrtcih, plačuje nadomestilo, a katerim bodo lahko plačali zasebno varstvo. Po njegovem mnenju bi bilo za občino to cenejše kot povečevanje kapacitete vrtcev. »V trenutni situaciji so namreč otroci oziroma družine V neenakovrednem položaju, diskriminacije si pa ne smemo privoščiti,« je Veršnikove besede podkrepil Robin Majnik. Podžupan Golubovič je o predlaganem pravilniku povedal, da s točkovanjem otrok občina na to področje uvaja več preglednosti, župan Smolnikar je opozicijske svetnike seznanil z dejstvom, da občina Kamnik z več kot 73-odstotno vključenostjo otrok v predšolsko vzgojo za pet odstotkov presega državno povprečje, Katarina Ščetinin Sever, višja svetovalka za področje predšolske vzgoje in izobraževanja ter raziskovalne dejavnosti, pa jim je pojasnila, da starši lahko otroke vpišejo tudi v vrtce v drugih občinah (na primer tam, kjer so zaposleni), saj zakonodaja občinam pri sprejemanju otrok v vrtec ne dovoljuje favoriziranja otrok svojih občanov. Na glasovanju je novi pravilnik za sprejem otrok dobil podporo večine svetnikov. Naslednja seja občinskega sveta bo predvidoma v prvi polovici marca. ZORAN JEREB Kamniški OBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 29.1. 2009. Kadrovske zamenjave Med ostalimi odločitvami, sprejetimi na tokratni seji, naj omenim še kadrovske zamenjave. Svetniki in svetnice so namreč v svet OŠ Toma Brejca za predstavnike ustanovitelja imenovali tri nove člane: Matejo Poljanšek. Barbaro Strajnar in Janeza Repanška. Zaradi odstopa Janeza Leskovca so v odbor občinskega sveta za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem imenovali Janeza Rifla, v nadzorni odbor občine pa zaradi odstopa Marije Fabčič Matjaža Janežiča. Robin Majnik na Inšpektorat za prostor prijavil gradnjo »Metuljčka« Ker stanovanjski objekt »Metuljček« tako na vzhodu kot tudi na zahodu posega v sosednji območji (B11 in B21), je Robin Majnik, občinski svetnik SDS, ravno na dan seje na ministrstvo za okolje - Inšpektorat za prostor poslal prijavo, ki jo v nadaljevanju (poševno besedilo) navajam dobesedno. Prijava se nanaša na poslovno-stanovanjsko stavbo ob Ljubljanski cesti (Fe MS 112), katera bi morala biti zgrajena v določenih mejnih območjih Odloka o zazidalnem (lokacijskem) načrtu B12 Bakovnik in B7 Kovinarska - zahodni del (Uradni list RS, št. 5-12712005 z dne 17.1.2005, str. 264). Mejna območja so določena in potekajo skladno spremembam in dopolnitvam prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 -1990 - dopolnitev 2002, ki ga je sprejel Občinski svet občine Kamnik na 31. seji dne 9.10.2002 (Uradni list RS, št. 90/02). Mejna območja Odloka o zazidalnem (lokacijskem) načrtu BI2 Bakovnik in B7 Kovinarska - zahodni del so kršena in prekoračena: • na zahodu, kjer posegajo v območje lokacijskega načrta B21 ter • na vzhodu, kjer posegajo v območje lokacijskega načrta B11. S prekoračitvijo mejnih območij izven dovoljenih odstopanj sta bili kršeni funkcijski območji s pogoji za izrabo in to: • na zahodu, kjer območje lokacijskega načrta B21 predvideva površine za prometno infrastrukturo ter • na vzhodu, kjer območje lokacijskega načrta Bil predvideva površine namenjene proizvodnji in skladiščem. Tako lahko trdimo, da so bila kršena izhodišča veljavnega planskega akta občine Kamnik, kar je lepo razvidno iz geodetskega prikaza Prostorskega informacijskega sistema Občine Kamnik, kjer se iz skice prostorskega plana - urbanistične zasnove mesta in geodetske podlage lepo vidi kje in v kakšnem obsegu so bila prekoračena mejna območja. Ker naj bi izhajali iz temeljev pravne države in spoštovanja zakonodaje in podzakonskih aktov se lahko upravičeno vprašamo kaj v našem sistemu ne funkcionira, da je zgrajen tako velik objekt izven dovoljenih območij. Na podlagi ugotovljenega stanja obstaja tudi sum neupravičene izdaje gradbenega dovoljenja, za območja izven lokacijskega načrta B12. Prosil bi vas, da ugotovite: • ali je gradbeno dovoljenje izdano v okviru sprejetega in veljavnega lokacijskega načrta B12 ter • na kateri pravni osnovi je bilo izdano gradbeno dovoljenje za področje izven določenih območij lokacijskega načrta B12 in, v kolikor te pravne osnove ni, kdo je odgovoren za to. Svetniki sprašujejo in predlagajo Kam sodijo proizvodni in skladiščni objekti? Kakšno strategijo oz. vizijo ima Občina Kamnik na področju izgradnje industrijske cone oz. centralizacije skladiščno proizvodnih objektov na strnjeni lokaciji, zanima občinskega svetnika Vida Kadunca. Kot pravi, pri obravnavi raznih OPPN-jev opaža, da se skladiščno proizvodni objekti umeščajo v neposredno bližino stanovanjskih objektov, kamor nikakor ne sodijo. Glede na pripravo novega prostorskega plana v svetniški skupini SLS menijo, da je morda sedaj pravi čas za novo definiranje stanovanjskih in skladiščno proizvodnih območij, ki bi stanovanjska območja ločila od skladiščno proizvodnih območij. S tem bi se dvignila raven kakovosti življenja v stanovanjskih soseskah, tovorni promet pa bi omejili na industrijsko območje. Marija Tadeja Ježek odgovarja, da je v veljavnem prostorskem planu v občini predvideno več proizvodnih con z različno podrobno namembnostjo. Največja koncentracija površin namenjenih proizvodnji je v območju naselja Kamnik. Spremembe in dopolnitve prostorskega plana iz leta 2002, ki so prinesle bistvene vsebinske spremembe v območju naselja Kamnik, so ohranile pretežno proizvodno namensko rabo znotraj naselja v tistih območjih, kjer so še delovala vitalna podjetja, oziroma v območjih, kjer so se že pričele aktivnosti za izvedbo novih posegov v proizvodne ali skladiščne namene. Za ta območja je prostorski plan uvedel omejitve za okoljsko problematično proizvodnjo in predlagal prestrukturiranje le te v bolj poslovne programe in programe tipa tehnološki park. Za potrebe okoljsko problematične proizvodnje ter za nove potrebe pri izgradnji proizvodnih obratov in skladišč se je v takratnih spremembah prostorskega plana predvidelo predvsem razširjeno cono jugozahodno od naselja Kamnik (novi Stol) in tudi od naselja bistveno bolj odmaknjeno ter skrčeno cono na severu (KIK). Z novim strateškim dokumentom se pojavljajo težnje po dodatnem krčenju proizvodnih območij znotraj strnjenega poselitvenega prostora. Stopiti vandalizmu na prste! Ker je vandalizma v občini Kamnik iz leta v leto več, je tudi svetnik Daniel Kovačič predlagal občinski upravi, da se dogovori oz. sklene sporazum z eno od varnostnih služb o nadziranju na terenu. Po neuradnih podatkih vandali največ imetja uničijo med vikendi. Kot razlaga Kovačič, bi občina utrpela manj škode, ki jo povzročajo vandali od petka do nedelje pozno v noč. »Morda pa varnostna služba ne bi za usluge zahtevala toliko finančnih sredstev, kolikor mora občina plačati za sanacijo uničenih predmetov v lasti občine Kamnik?« sprašuje. Občinska uprava odgovarja, da bo proučila dano pobudo glede morebitne sklenitve ustrezne pogodbe za izvajanje nadzora javnih površin, ki so pogosto tarča vandalizma predvsem v nočnih urah med vikendi. V zvezi s tem že poteka nabava kamer, ki bodo omogočale kvalitetnejši nadzor v ožjem središču mesta. Vi sprašujete, župan odgovarja O izvajanju zimske službe P.K. iz Kamnika sprašuje, na kakšen način poteka čiščenje snega s pločnikov in javnih površin, oziroma kako poteka izvajanje zimske službe. Čiščenje in vzdrževanje pločnikov, javnih površin in občinskih cest v zimskih razmerah je urejeno s pogodbo za redno vzdrževanje cest, sklenjeno med Občino Kamnik in Komunalnim podjetjem Kamnik d.d., in izvedbenim programom zimske službe. Čiščenje in vzdrževanje zajema malo manj kot 400 km cest in preostalih javnih površin. Komunalno podjetje Kamnik ima v višjih - hribovitih predelih občine Kamnik preko kooperantov zagotovljeno pluženje približno 215 km cest, čiščenje pločnikov in drugih javnih površin v občini Kamnik pa izvaja podjetje s svojimi delovnimi sredstvi. Zaradi specifičnosti mesta Kamnik, predvsem starega mesta z ozkimi ulica in pločniki, je potrebno odstranjevati sneg z roba ulic in pločnikov ter s tem zagotoviti varno odvijanje prometa in poti pešcev. Edini način za odstranjevanje je ročno čiščenje in nakladanje snega ter odvoz iz starega mestnega jedra. Odvoz snega in čiščenje samega mestnega jedra (pločniki, ulice, parkirišča) se vrši po predhodno opravljenem ogledu in naročilu nadzorne službe Občine Kamnik. Ceste so razvrščene v prednostne razrede glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko klimatske razmere in krajevne potrebe. Poleg prednostnih razredov so vse občinske ceste in pločniki razvrščeni še po prioritetah, ki so določene v izvedbenem programu zimske službe. Ta program določa prioritete glede na čas prevoznosti ceste, višino zapadlega snega, šolske poti in možnosti zastojev. Ne glede na določene pogoje v prioritetah je potrebno zagotavljati prevoznost prometa z uporabo ustrezne zimske opreme. Na občinskih cestah in pločnikih se prične z odstranjevanjem snega pri višini 10 cm snega (prioriteta I) oz. pri višini 15 cm snega (prioriteta II). Poleg navedenega je potrebno omeniti še uporabo materialov pri posipanju pločnikov in cest. Iz ekoloških razlogov je potrebno količino porabe posipnih materialov optimizirati, zato je poraba omejena na mejo, ki še zagotavlja učinkovito odpravo poledice. V preteklih letih so mediji opravili analizo kakovosti in učinkovitosti občin pri izvajanju zimske službe, pri čemer je bila občina Kamnik izbrana za občino z najbolj učinkovito organizirano zimsko službo. Občina Kamnik si bo še naprej prizadevala, da bo izvajanje zimske službe učinkovito ter s tem svojim občanom v zimskih razmerah omogočila normalno in predvsem varno uporabo prometnih površin. Našteto pa ne pomeni, da morajo biti ceste in pločniki urejeni ob vsakem trenutku, predvsem ko gre za intenzivno sneženje. Ni pa odveč razmišljati tudi o vlogi vsakega občana in upravljavcev večstanovanjskih objektov, ki vse prevečkrat čakajo delavce Komunalnega podjetja Kamnik. Njihovo delo pa seveda ni zastonj! župan TONE SMOLNIKAR V Termah Snovik praznovali sedmo obletnico Sedmo leto v znamenju priznanj za okolju prijazno delovanje in energetsko učinkovitost Minulo soboto, 24. januarja, so v Termah Snovik slovesno obeležili sedmo obletnico delovanja. Zaposleni z direktorjem Ivanom Hribarjem so skupaj s prijatelji najvišje ležečih slovenskih term nazdravili in razrezali slavnostno torto v obliki EU marjetice - uradnega znaka Evropske unije za okolju prijazne turistične namestitve. Privlačnosti snoviških term so voda z izredno blagodejnimi učinki, ambient, majhnost in prijaznost vseh zaposlenih. Med njimi je potrebno posebej pohvaliti Stanko Burja iz Snovika, ki že od prvega dne odprtja bazenskega kompleksa pred sedmimi leti vzorno skrbi za čistočo. Slovesnost, ki jo je povezoval Uroš Kosič iz Term Snovik, so spremljale prijetne melodije citer, na katere je zaigrala Katarina Hribar, in kitare Sare Drolc. Direktor Term Snovik Ivan Hribar je toplo pozdravil zbrane ter predstavil dosedanje dosežke in načrte za prihodnje. Poudaril je, da je bilo sedmo leto delovanja nekoliko drugačno od minulih, saj so v podjetju vsa prizadevanja usmerili v dejavnosti, da bi bile terme kar najbolj prijazne do obiskovalcev in do okolja. Žetev, katere seme so zasejali že pred dobrim desetletjem, je bila bogata, saj jih je stroka nagradila z vrsto priznanj za okolju prijazno delovanje in energetsko učinkovitost: priznanjem za energetsko učinkovito podjetje 2008 (podeljuje Ministrstvo za okolje in prostor ter časnik Finance), nagrado za ohranjanje čistega zraka (podeljuje Agencija za okolje Republike Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije), srebrnim znakom za energetsko učinkovito stavbo (podeljuje Celjski sejem, d.d.)., nagrado s področja varstva podjetja (podeljuje CIPRA, Mednarodna komisija za varstvo Alp) in ob koncu leta še s priznanjem za okolju prijazno podjetje, ki ga podeljujejo Ekološki skladi in časnik Finance. Krona vseh priznanj pa je pridobitev certifikata EU MARJETICA - znak za okolje EU za turistične namestitve, na katerega so v Termah Snovik še posebej ponosni, izpostavil pa ga je tudi direktor Ivan Hribar v svojem govoru: »Preteklo leto je bilo za nas znova uspešno. Februarja smo kot prvo slovensko turistično podjetje prejeli ekološki znak EU Marjetica, ki simbolizira visoko kakovost, okoljevarstveno uspešnost ter ekološko učinkovitost«. Kot je povedal, jim vsa priznanja dajejo novih spodbud in energije, ki jo usmerjajo v kvaliteto storitev, inovativnost in nadgradnjo turistične ponudbe: »Vletošnjem letu se bomo usmerili predvsem v obogatitev dodatne ponudbe, nadgradnjo obstoječih storitev dobrega počutja ter športno animacijskih programov, namenjenih enodnevnim in stacionarnim gostom. Že od samih začetkov se povezujemo v mikro (lokalno) okolje, kot tudi v okolje države. Seveda bomo pri nadgradnji ponudbe nadaljevali sodelovanje s Turističnim društvom Tuhinjska dolina ter športnimi in ostalimi društvi v Tuhinjski dolini in v občini Kamnik. Že tradicionalne prireditve in dogodki, ki jih skupaj pripravljamo, pomenijo dodano vrednost za gosta in pripomorejo k večji prepoznavnosti naše blagovne znamke,« pravi direktor Ivan Hribar. Ob tem se spomnimo vrste prireditev, ki so jih v Termah Snovik skupaj z mnogimi društvi, lahko rečemo kar celotno dolino, uspešno izpeljali v minulem obdobju: velikonočni sejem, gorski kolesarski vzpon na Veliko planino, etnološka prireditev predzadnji vikend v avgustu - Od zrna do kruha, Tuhinjska ohcet in Nekoč je bilo v Tuhinjski dolini, tekmovanje kuharjev v pripravi postrvi, Miklavžev tek, žive jaslice... Kot je v pogovoru za naše bralce povedal direktor Hribar, si bodo prizadevali vse te prireditve realizirati tudi v prihodnje, ob tem pa okrepiti prodajo na stojnicah, realizirati zastavljen projekt prodaje na domu, urediti in ozna- čiti pešpoti v okviru projekta LAS, pripraviti skupno delavnico zainteresiranih ponudnikov v dolini. Krepijo promocijske aktivnosti, razširjajo dobro sprejete vsebine, med katerimi je izpostavil vodno aerobiko in telovadbo, tabore z naravoslovnimi vsebinami, plavalno opismenjevanje. Ob tem uvajajo tudi nove programe za posamezne ciljne skupine, zlasti veseli so porasta obiska šolskih otrok. Z direktorjem Hribarjem sva se pogovarjala tudi o poslovnih rezultatih minulega leta - ti kažejo 12 odstotkov večjo realizacijo v primerjavi s predhodnim letom - 2,340.000 evrov. Končni rezultat poslovanja za leto 2008 bo sicer nekoliko nižji v primerjavi z letom poprej zaradi občutnega povečanja stroškov in obveznosti. Je pa direktor zadovoljen z obiskom - kar 160.412 obiskovalcev so v letu 2008 zabeležili v bazenskem delu, kar je podobno kot v letu 2007, za 20 odstotkov pa se je povečalo število nočitev v apartmajskem naselju (31.975 v letu 2008,26.685 v letu 2007). Ob sedmem jubileju se Terme Snovik predstavljajo tudi s sodobnejšo spletno stranjo, prenovljenim lo- gotipom in svežo celostno podobo z EU marjetico, ki simbolizira velik ekološki pomen za snoviške terme. Tudi pred vhodom v terme je postavljen kip sv. Marjete, za- ščitnice voda in celo predhodnice Veronike v kamniškem grbu, sv. Marjeta pa je tudi zaščitnica bližnje cerkve na Lokah. Da ne le slovenski prostor, temveč še posebej lokalno okolje ceni delo kolektiva Term Snovik, je v svojem nagovoru ob »jubileju« poudaril župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar in jim čestital za vsa uspešna leta, ko so z veliki- mi, a realnimi in odgovornimi koraki uresničili investicijo in postali nosilci turističnega razvoja doline in celotne kamniške občine. SAŠA MEJAČ Foto: VERAMtyAČ Slovesno praznovanja 7. obletnice Term Snovik so ob predstavitvi prehojenih korakov, dosežkov in načrtov direktorja Ivana Hribarja pospremile prijetne melodije citrarke Katarine Hribar in kitaristke Sare Drolc. Slavnostni trenutek razreza torte, ki je simbolizirala prestižni okoljski znak EU marjetico, je pripadel direktorju term Ivanu Hribarju in Urošu Repanšku, že vsa leta rednemu obiskovalcu, ki se je pohvalil s kar 800 obiski v termah, za katere pravi, da imajo dušo! Kamniška turistična ponudba na sejmu Turizem in prosti čas v nedeljo je svoja vrata zaprl največji slovenski sejem turizma, na katerem se je predstavil tudi kamniški turizem. Na zanimivem in s promocijskim gradivom bogato založenem razstavnem prostoru na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so se od 22. do 25. januarja predstavljali Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik, Terme Snovik in Velika planina. Terme Snovik so vse štiri dni na svojo ponudbo opozarjale tudi z dogodki na glavnem odru, kjer so se predstavile kot eko destinacija z zanimivimi športno-animacijskimi programi s poudarkom na počitniških taborih za otroke, ki so aktualni ob prihajajočih zimskih počitnicah. S kamniško turistično ponudbo, na kateri sloni razvoj občine, pa so se obiskovalci seznanjali tudi v ok-‘ viru »Jantarjeve poti« na najbolj opaznem in vse dni odlično obiskanem prostoru združenja Srce Slovenije, ki povezuje občine in turistične ponudnike osrednje Slovenije. Tu se je predstavljal tudi Naravni zdravilni gaj Tunjice. Srce Slovenije je prostor v obli- obronkov Ljubljane do posavskih ki srca, ki povezuje srčne ljudi od ravnic. Obsega območje od občine vznožij kamniških planin do do- Kamnik, preko občin Lukovica, Mo- lenjskega gričevja ter od vzhodnih ravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Šmart- no pri Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik do Radeč. Predstavitev Srca Slovenije na sejmu Turizem in prosti čas je podprlo Razvojno partnerstvo središča Slovenije. Na Centru za razvoj Litija, ki je glavni nosilec projekta, v zadnjem času uspešno razvijajo in promovirajo blagovno znamko Srce Slovenije. Kot je povedala direktorica CRL Saša Gradišek, znamko Srce Slovenije gradijo na vrednotah srčnost, kakovost, edinstvenost in usmerjene v predstavljanje neodkritih delov privlačnega podeželja, ki leži le streljaj vzhodno od Ljubljane, kjer so doma prijazni ljudje, bogata kulturna in zgodovinska dediščina, atraktivni neodkriti kotički narave ob reki Savi in Kamniški Bistrici ter v Posavskem hribovju, okusne kulinarične posebnosti, tradicionalne prireditve in mnogo drugega, kar nas dela srčne. Območje, poznano po Vaški situli, geometričnem središču Slovenije, arboretumu Volčji Potok, Juriju Vegi, gradu Bogenšperk in zasavskih revirjih, skriva v sebi še veliko lepih in avtentičnih lepot in dobrot, ki dajejo programom, ki jih pripravljajo, posebno vrednost. Kot pravijo, pa je najpomembnejše, da Del kulinarične ponudbe območja Srca Slovenije je predstavil Lojze Čop •z družinskega gostinskega podjetja Čop s Podkuma nad Zagorjem. Kot je povedal, se posvečajo predvsem grajskim in kmečkim pogostitvam, zato je postregel z domačo salamo velikanko, hrenom in domačim kruhom, tudi litijskemu županu Franciju Rokavcu. Na razstavnem prostoru Srca Slovenije seje v sklopu kamniške turistične ponudbe predstavljal tudi Naravni zdravilni gaj Tunjice. Drago in Katja Vrhovnik sta obiskovalcem v pokušino ponudila tunjiško živo vodo. mreženje - vrednotah, ki povezujejo obiskovalci začutijo utrip podeželja partnerje, pripravljene uresničeva- in ljudi, ki živijo v Srcu Slovenije, ti zastavljeno vizijo na inovativen, Pod znamko Srce Slovenije so iz-osebno angažiran način in ustvariti dali vrsto privlačno oblikovanega prepoznavno ter avtentično zgodbo promocijskega gradiva, turističnih geografsko začrtanega osrednjega kart, brošuro z namigi za doživeta slovenskega prostora. Združenje za- potepanja po Srcu Slovenije in gotavlja podporo projektom na po- mnogim dobrodošlo brošuro s deželju in nosilcem dejavnosti pri prireditvami s področja dedišči-zagotavljanju kakovosti izdelkov in ne in folklore, kmečkih prazni-storitev ter njihovem trženju. kov, gastronomskih, gledaliških, V vlogi koordinatorja nastopa glasbenih in plesnih dogodkov, zadruga Jarina. Njene aktivnosti so razstav, rekreacijskih in športnih Kamniško turistično ponudbo so na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavljali Anja Svetlin, Uroš Razpotnik in Matjaž Jug. Med obilico promocijskega gradiva smo opazili tudi pravkar izdano brošuro z informacijami o namestitvah, turističnih točkah, gostinski ponudbi, eko kmetijah, kulturnih ustanovah, športni ponudbi in koledarjem večjih prireditev. Zanimiva in lična brošura je prav gotovo nepogrešljiva sopotnica slehernega obiskovalca naše občine. prireditev, ki se bodo v letošnjem letu zgodile v občinah Srca Slovenje. Pod znamko Srce Slovenije so organizirane počitnice na kmetiji, izleti za šolske učne programe, enodnevni in večdnevni izleti po območju Srca Slovenije, programi za avanturiste in željne adrenalina ter tudi ogledi dobrih praks za različne ciljne skupine. Vse aktivnosti so usmerjene v pospeševanje podjetniške aktivnosti in izkoriščanje prostorskih in človeških potencialov na podeželju, zagotavljanje novih delovnih mest in večjo privlačnost podeželja. Vse dni sejma so se na sejemskem prostoru Srce Slovenije predstavljali turistični ponudniki in občine območja Srca Slovenije s kulinaričnimi posebnostmi, folkloro, glasbo, domačimi obrtmi. V sklopu turistične ponudbe naše občine sta Katja in Drago Vrhovnik predstavljala Naravni zdravilni gaj Tunjice, turizem Tuhinjske doline so predstavile Terme Snovik in Turistično društvo Tuhinjska dolina. Še posebej živahno pa je bilo v petek opoldne, ko so se srečali župani občin iz območja Srca Slovenije. VERA MEJAČ Kamniški turizem v Utrechtu Kamniški turizem se je letos prvič predstavil tudi na Nizozemskem. V Utrechtu je od 14. do 18. januarja potekal sejem Vakantiebedrs in v Agenciji za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik so se odločili, da se na sejmu predstavi tudi turistična ponudba naše občine. Tako so se na stojnici Slovenske turistične organizacije poleg Agencije, ki jo je zastopala Alenka Hribar, predstavljale še Terme Snovik (Uroš Razpotnik) in Velika planina (namestnica direktorja Nika Vrhovnik). Sejma se je udeležilo še 13 slovenskih podjetij, saj je znano, da nizozemski turisti radi obiskujejo Slovenijo in so vselej dobrodošli gostje. Novice z VEM točke: napoved razpisov za podjetnike Zanimanje podjetnikov za aktualne podjetniške razpise je vsako leto večje. Veseli nas, da vstopate podjetniki v razpise in investicije, povezane z njimi, dobro pripravljeni ter jih ne jemljete preveč zlahka. Vloga, ki se odda na razpis, je rezultat premišljenega dela in resnega plana, ki podjetnika zavezuje za nadaljnje poslovanje. Pomembno se je namreč zavedati, da uspeh ni dosežen ob prejemu sredstev, ampak v nadaljnjem večletnem procesu doseganja zastavljenih planov podjetnika. Še vedno sta objavljena javna razpisa za razvoj mikro podjetij na podeželju (ukrep 312) in javni razpis za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti (ukrep 311). Predmet podpore so naložbe v že registrirana mikro podjetja na podeželju ali naložbe v delujoče kmetije, ki zagotavljajo nova oziroma ohranjajo obstoječa delovna mesta in povečujejo dohodek podeželskega prebivalstva. Naložba se nanaša na opravljanje določenih dejavnosti, ki jih lahko podrobno preučite v samem razpisu. Upravičeni stroški so gradbena in obrtniška dela, usposabljanje za potrebe opravljanja dejavnosti ter nakup nove opreme. V letu 2009 nas čakajo novi razpisi za podjetnike, kmetijska gospodarstva, društva in druge upravičence. Tokrat napovedujemo razpis za subvencije v turistične objekte, ki se že pripravlja. Okvirni podatki razpisa so: - predmet razpisa so nastanitveni obrati, - podjetje mora izboljšati turistično infrastrukturo, opremljenost in delovne pogoje poslovanja z vidika povečanje prihodka podjetja in dobička podjetja ali dodane vrednosti na zaposlenega, - za investicijske projekte mora biti obvezno pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, - iz predložene finančne konstrukcije mora biti razvidno, da so v celoti zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije. Razpis bo predvidoma objavljen v juniju 2009 (vir: www.podietniskisklad.si'). V kolikor se nameravate samozaposliti (registrirati s.p.) ali ustanoviti svoje lastno podjetje (družbo z omejeno odgovornostjo - d.o.o.) lahko postopek registracije ali spremembe s.p. ali d.o.o. brezplačno opravite na naši vstopni točki VEM. Za sam postopek registracije potrebujete osebni dokument s sliko in vašo davčno številko. Pri naših referentih lahko pridobite vse informacije v zvezi s postopkom ustanovitve podjetja, o izbiri imena podjetja, pogojih za opravljanje določenih dejavnosti in ostalih postopkih v zvezi z registracijo ali spremembo podjetja. Storitve VEM opravljamo preko e-VE M sistema, ki je sofinanciran s strani Evropskega Socialnega Sklada (ESS). Vsa mikro, mala in srednja podjetja vabimo, da se naročijo na elektronski bilten z naslovom Moj spletni priročnik. Z njim vam na Centru za razvoj tedensko brezplačno preko e-pošte posredujemo aktualne informacije o javnih razpisih, novih gospodarskih predpisih, poslovnem sodelovanju in aktualnih poslovnih dogodkih. Najhitreje se lahko naročite preko elektronske pošte na info@razvoi.si. lahko pa nas tudi pokličite na 01 -89 62 715. Suzana Medved in Mitja Bratun, Center za razvoj Litija Razvoj turističnih programov in promocija Srca Slovenije Projekt Trkamo na vrata dediščine, o katerem smo pisali že v preteklem letu, se bo izvajal tudi v letu 2009, in sicer do septembra. V teh dneh pripravljamo na Centru za razvoj Litija serijo konkretnih tržnih programov oziroma turističnih paketov, s katerimi želimo ponudbo Srca Slovenije približati posameznim ciljnim skupinam in jih tako konkretno spodbuditi k obisku Srca Slovenije, v katero se umešča tudi območje občine Litija. V januarju in februarju bomo pripravili table za k točkam dediščine, ki bodo tudi na terenu opozarjale na kulturne in naravne vrednote okrog nas. Poleg tega je v načrtu tudi izdelava spletnih strani za skupno promocijo projekta ter promocijo Kamniške Bistrice kot za- okroženega območja znotraj Srca Slovenije. Vključili sq bomo tudi v načrtovanje prireditve Srednjeveški dnevi, ki jih organizira vsako leto v Kamniku Agencija za razvoj podjetništva in turizma v občini Kamnik. Za promocijo Srca Slovenije se bomo med 22. in 25. januarjem predstavljali tudi na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Vabljeni, da nas obiščete. Mija Bokal, Center za razvoj Litija Trkamo na vrata dediščine: Tunjice in cerkev sv. Ane Zahodno od Kamnika se čez tako imenovani tunjiški klanec pripeljemo v dolinico, po kateri se razteza vas, naslonjena na gričke, in na gričku s 476 m nadmorske višine stoji baročna lepotica, cerkvica, ki ima za kuliso čudovit greben Grintovcev. Tunjice imajo dve naravni posebnosti: prva so fosili v kamnini peščenega laporja iz miocenske-ga obdobja ter Naravni zdravilni gaj - izvir žive vode in centrov naravnega sevanja. Prvotna cerkev je bila gotska z enim zvonikom in obzidjem (turški tabor), bila je posvečena sv. Ani, zavetnici materam in dekletom. Sv. Ana je bila stoletja znana romarska pot, ker pa je bila cerkev premajhna, so jo podrli in na istem mestu postavili današnjo baročno lepotico z dvema stolpoma in kupolasto krito ladjo. Dela so potekala med letoma 1762 in 1766, izgradnjo pa je vodil in financiral komendski župnik Peter Pavel Glavar. Tudi novo cerkev so posvetili sv. Ani, saj je novo lepotico Peter Pavel Glavar posvetil svoji mami Ani. Cerkev je grajena po vzoru katedrale sv. Neže v Rimu. Pri gradnji je poleg obrtnikov iz Mengša in Kamnika sodelovalo tudi več kot 100 pruskih ujetnikov. V tistem času je ravno potekala vojna med Prusijo in Avstro-Ogrsko in ujetniki so bili nastanjeni v Mengšu. Da so lahko postavili tako veliko cerkev, so morali hrib znižati za 3 metre. Med gradnjo je Peter Pavel Glavar med vogalne kamne vzidal relikvije svetih mučencev Jukundina in Kolumbana, prinešenih iz Rima. Že leta 1796 pa so iz Rima prinesli relikvije sv. Peregrine. Iz Komende je relikvije nosilo 14 deklic starih 14 let. (Sv. Peregrino so mučili in ubili, ko ji je bilo 14 let.) V cerkvi je vreden ogleda poznobaročni oltar, delo Antona Stampfelja ter Valentina Vrhnika. Ozadje oltarja je poslikal Leopold Layer, v stranskih oltarjih so pa poslikave Janeza Potočnika. Poznogotska plastika Križanega v levem oltarju izvira še iz stare cerkvice in datira tam nekje v leto 1500, prav tako pa tudi levi kropilni kamen pri vhodnih vratih, ki nosi letnico 1656. Leta 1929 je cerkev prizadel požar in ob obnovi sta dobila zvonika in kupola bakreno prevleko. Med 1962 in 1966 pa so cerkev zadnjič obnovili. V bližini cerkve so leta 1842 našli zaklad rimskih novcev, skovanih v obdobju med 3- in 5. stoletjem n.š.. Tunjiška cerkev je imela še eno posebnost, tako imenovani cerkveni sedežni red, kakršnega niso poznali daleč naokoli in je veljal še do konca druge svetovne vojne. Janko Vodlan, za Center za razvoj Litija MEDNARODNO SODELOVANJE »STAREJŠI ZA STAREJŠE« Kamniški upokojenci so imeli sredi novembra že drugič v letu 2008 priložnost sodelovati z mednarodno organizacijo »Starejši za starejše« oz. organizacijo, ki deluje na področju starejših v drugih državah. Projekt obsega evidenco starejših od 70 let, obiskovanje bolnih, pomoč na domu s prostovoljci, družabništvo in organiziranje konkretne pomoči, t.j. generalno čiščenje stanovanja, dostavo hrane iz trgovine, urejanje vrtov in podobno. V Kamnik je prispela delegacija iz Slovaške, ki jih ta projekt zanima in bi ga želeli organizirati tudi pri njih. V delegaciji so bili tudi predstavniki angleške organizacije »Help the Aged«. V pogovoru so sodelovale tudi predstavnice ZDUS-a, Marjana Berlec, koordinatorka na Kamniškem, pa je skupaj s prisotnimi prostovoljkami predstavila okvirni projekt »Starejši za starejše«. Predstavnike obeh držav so zanimali zlasti postopki pri uvajanju tega projekta in ezultati. Čeprav je društvo upokojencev Kamnik pri uresničevanju projekta še v razvojni fazi, se že kažejo ugodni premiki. Predstavnike Slovaške so zanimali tudi odmevi med članstvom in odnos lokalnih, predvsem občinskih organov do projekta ter njihova vsebinska in materialna pomoč. Po skoraj dveurnem intenzivnem pogovoru so udeleženci med seboj izmenjali dosedanje izkušnje, ugotovili so, da je celoten projekt potrebno dograjevati in ga podpreti. Stane Simšič S SRCEM PRIDELUJEMO KAKOVOSTNO SADJE Predavanje o sadjarjenju in praktični prikaz rezi sadnega drevja 19. februarja v Tunjicah Projekt poteka na šestih občinah: Kamnik, Moravče, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Litija in Šmartno pri Litiji. To so kraji, kjer ima pridelava sadja za samooskrbo in prodajo na lokalnem trgu tradicijo. Želja po pridelavi zdravega, doma pridelanega sadja je delno tudi zaradi vedno slabše gospodarske situacije vedno večja. Vedno več ljudi se zaveda pomena zdrave naravne prehrane, ki vključuje pridelke pridelane v neposredni bližini, ki brez dolgega prevoza in skladiščenja prispe do potrošnika. Sadje je vir vitaminov, mineralov, aro-matskih spojin, balasta in drugega, kar je za zdrav človeški organizem zelo pomembno. Po statističnih podatkih smo Slovenci po količini sadja, ki ga prebivalec poje na leto, na repu držav EU. Poraba sadja se bo s kakovostnim sadjem, pridelanim doma ali v neposredni bližini zagotovo povečala. S tem želimo posredno vplivati na zdravstveno stanje prebivalcev. Z namenom, da ljudi seznanimo s tehnologijo pridelave sadja na čimbolj enostaven in učinkovit način, smo v sodelovanju z Lokalno Akcijsko Skupino »Srce Slovenije« pripravili izobraževalni program, ki bo zajemal več aktivnosti. Prvo srečanje je bilo na turistično urejeni kmetiji Blaj konec septembra 2008. Pridelovalcem smo predstavili osnovne zakonitosti rasti in rodnosti sadnih rastlin, seznanili smo jih s katerimi tehnološkimi ukrepi lahko vplivamo na količino in kakovost pridelanega sadja, kako lahko vplivamo na redni pridelek. Pripravili smo majhno razstavo plodov in praktično prikazali kako določamo zrelost in optimalen čas za spravilo jabolk glede na namen njihove uporabe. Drugo srečanje bo na območju občine Kamnik v Tunjicah 19. februarja s pričetkom ob 14. uri na domačiji »Pr BIRT«, Tunjiška Mlaka 9. Srečanje bo zajemalo praktični prikaz rezi sadnega drevja na kmetiji in teoretični del v prostorih Gasilskega doma v Tunjicah, kjer bomo govorili o osnovah sadjarjenja in lastnostih trajnih rastlin in rezi sadnega drevja. Preko razgovora bomo pridelovalcem približali enostavne in učinkovite tehnološke ukrepe, s katerimi dosežemo redne in kakovostne pridelke. Del našega izobraževanja bo tudi individualno delo v nasadih. Lastnikom bomo na njihovih drevesih razložili, kako oskrbeti drevesa, da bo njihov pridelek čim boljši in svetovali o ureditvi sadnih nasadov. V neposrednem razgovoru s pridelovalci bomo poiskali optimalen način pridelave za posamezne pridelovalce. Partnerji v projektu smo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Sadjarsko društvo Litija, Sadjarsko vrtnarsko društvo Tunjice in turistično urejena kmetija Blaj. Pripravili: Alenka Caf, vodja projekta, svet. spec. za sadjarstvo in Marta Kos, terenska kmetijska svetovalka, Izpostava Kamnik Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije LAS LAS Srce- SSoveriij« KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Celovška cesta 135, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01/513 07 00, fax:01/513 07 41 E-mail:tajnistvo@lj.kgzs.si Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje Vabimo vas na delavnico o sadjarstvu v Tunjice 19. februarja ob 14.00 uri Praktični prikaz rezi sadnega drevja na lokaciji kmetije "Pr Birt", Tunjiška Mlaka 9 Predavanje o sadjarjenju v Gasilskem domu Tunjice Spoznavamo evropske kulturne in jezikovne raznolikosti Učenci in učitelji OŠ Frana Albrehta v okviru Projekta Comenius gostovali v Franciji Konec novembra smo se tri učiteljice in pet učencev OŠ Frana Albrehta udeležili srečanja v okviru projekta Comenius. Že drugo leto sodelujemo s šolo iz Francije, Nizozemske, Bolgarije, Nizozemske, Italije, Turčije in Portugalske. Srečali smo se v Franciji v simpatičnem mestecu Montbeliard približno 300 km južno od Strasbourga. Sodelujoči smo v različnih aktivnostih programa razvijali poznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter pridobivali osnovne življenjske spretnosti, kot so spretnost dobre in učinkovite komunikacije in grajenja medsebojnih odnosov, ki so potrebne za naš osebni razvoj in naše aktivno evropsko državljanstvo. To izkušnjo učenci z navdušenjem prenašajo v svoje družine in med svoje vrstnike. Bivali smo pri družinah gostiteljicah, ki so nas toplo in gostoljubno sprejele medse. Tako smo lahko spoznali njihov ritem in način življenja, ki je precej bolj »evropski« kot naš. Ugotovili smo, da je celodnevna šola v Franciji nekaj povsem običajnega, da so učenci zelo nadzirani in da na večini šol pouk namesto v sredo poteka v soboto. Prav tako v šoli nimajo organizirane malice, v šolski menzi pa pri kosilu vedno pijejo samo vodo. Hrana nam je bila všeč, le za sir, ki ga jedo po obroku, je v naših želodčkih pogosto zmanjkalo prostora. Drži, da so Francozi veliki gurmani in veliki poznavalci vin. Učenci so sodelovali v delavnicah. Vsaka skupina se je ukvarjala z drugo tematiko. Ena skupina je delovala na področju vključevanja učencev s posebnimi potrebami v šolski sistem, v Strasbourgu so imeli priložnost srečati se in zastaviti nekaj vprašanj poslanki Trautmann, ki je Evropskem parlamentu odgo- vorna za to področje. Ogled Evropskega parlamenta je bil za vse posebno doživetje. Druga skupina se je pogovarjala o ravnanju odpadkov v posameznih državah. Na tem področju je Francija daleč najbolj osveščena. Ogledali smo si deponijo v V1EUX CHARMONTu. Pokazali so nam, kako ravnajo z odpadki in kako jih reciklirajo. Najbolj zanimivo pa je bilo, ko so nam pokazali, kako iz zelenih odpadkov z vrta napravijo humus. Ena skupina je pripravila izdelke, s katerimi bodo sodelovali na EURO competition natečaju. Njihove ideje so bile zelo izvirne. Ena skupina je snemala oglase za najboljše ideje za Evropo. Zamislili so si telefonsko kartico, s katero bi lahko povsod v Evropi klicali za isto ceno. Zadnja skupina pa je posnela vi- deo, katerega glavno sporočilo je bilo, da invalidni otroci v šoli še zdaleč niso v enakopravnem položaju s svojimi vrstniki. Izkazali so se kot dobri igralci in dobri režiserji. Tovrstna srečanja učencem in učiteljem pomagajo doseči in izboljšati določena znanja in spretnosti, ne samo na področju teme projekta, temveč tudi na področju timskega dela, odnosov med ljudmi, planiranja in izvajanja projektnih aktivnosti ter uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije. Sodelovanje v partnerstvu šol iz različnih držav ponuja tudi priložnost komuniciranja v tujem jeziku in izboljša motivacijo za učenje jezikov. Anita Rusak Kastelic in Lidija Vidmar f EK.RP Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Projekt sofinancira Evropska Unija TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA vas vabi na 2. DELAVNICO V OKVIRU PROJEKTA »Povezovanje in promocija produktov podeželja«, ki bo v četrtek, 5. februarja, ob 17. uri v Klubskem salonu HRAST v Termah Snovik Program: 1. Predstavitev delovanja LAS-a Srce Slovenije - Center za razvoj Litija, d.o.o., ga. Saša Gradišek 2. Predstavitev možnosti sofinanciranja programov za podeželje -Občina Kamnik, g. Alojz Kolar 3. Predstavitev možnosti prodaje na domu - Zadruga za razvoj podeželja Jarina, ga. Mojca Hauptman 4. Predstavitev prodajnega obrazca za »prodajo na domu« Turistično društvo Tuhinjska dolina, g. Ivan Hribar Vabljeni vsi, ki ustvarjate in pridelujete domače produkte ter bi to želeli prodajati na organizirani stojnici ali na domu. Delavnica je za udeležence brezplačna. Potrebna je predhodna prijava na GSM 041 943 332 (ga. Olga Drolc) KAMNIK PRAZNUJE 780-LETNICO V letošnjem letu Kamnik praznuje 780 let od prve omembe meščanov v pisnih virih in pridobitve mestnih pravic, s tem pa se uvršča med najstarejša slovenska mesta. Leta 1229 se v pisnih virih prvič omenjajo meščani mesta Kamnik, v tistem času je bil Kamnik center dežele Kranjske, na Malem gradu so kovali novce in na Starem gradu načrtovali politiko območja južno od Alp. Dejstva, na katera smo lahko upravičeno ponosni. Kako bomo ta jubilej obeležili v Kamniku in kako potekajo priprave na praznovanje jubileja, na katerega že od prvega dne novega leta opozarja osvetljen napis nad Turistično informacijskim centrom na Glavnem trgu št.2 , smo povprašali dr. Andrejo Eržen, direktorico Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik. V bogatem programu prireditev v počastitev 780-Ietnice prve omembe mesta Kamnik bodo tudi junijski Srednjeveški dnevi kot prireditev, ki je najbolj tesno povezana z zgodovino mesta. Obeta se bogatejši program, vsebinsko vezan na visoki srednji vek, obdobje največjega vzpona Kamnika. Kot nam je povedala, je Občina Kamnik že v jesenskem času začela z aktivnimi pripravami na praznovanje pomembnega jubileja, 780-letnice prve omembe mesta. Župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar je že v lanskem letu ustanovil odbor, ki pripravlja številne aktivnosti, ki bodo na različne načine obeležile zgodovinsko pomembno letnico. Odbor sestavljajo predstavniki Občine Kamnik in kamniških kulturnih institucij: podžupana Brane Golubovič in Rudolf Pfajfar, Liljana Juhart, Tone Ptičar, mag. Zora Torkar, Goran Završnik in dr. Andreja Eržen. Odbor ima za nalogo koordinacijo, pripravo in izvedbo številnih prireditev, ki se bodo v Kamniku odvijale v jubilejnem letu. Prireditve v počastitev pomembnega jubileja se bodo zvrstile skozi vse leto in bodo zajele vse generacije, od mladih do starejših. Rdeča nit prireditev bo seveda jubilej in z njim povezana bogata zgodovina mesta Kamnik. Ze v novo leto je Kamnik stopil v znamenju jubileja; na pročelju hiše na Glavnem trgu 2 je župan ob prehodu v jubilejno leto prižgal svetlobni napis »780 let Kamnika«, ki bo skozi vse leto opozarjal Kamničane in obiskovalce našega mesta na pomembno obletnico. »Prireditve ob jubileju se bodo nadaljevale v okviru kulturnega praznika, 8. februarja; na Gradu Zaprice bomo v petek, 6. februarja, ob 18. uri pripravili predavanje oz. predstavitev jubileja, zakaj ga praznujemo in s katerimi zgodovinskimi dogodki je ta jubilej povezan. V tem okviru izdajamo v februarju tudi prvo številko Prireditvenika, to je koledarja prireditev v občini Kamnik. Prireditvenik bo v jubilejnem letu izhajal enkrat mesečno in bo vseboval raznovrstna dogajanja, ki se bodo odvijala v občini Kamnik. Z njim želimo predstaviti bogato ponudbo prireditev na Kamniškem. Koordinator izdaje je Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik,« predstavlja načrte Andreja Eržen. Tradicionalne prireditve bodo tematsko posvečene praznovanju obletnice mesta: v marcu občinski praznik, april bo posvečen predstavitvi dela in življenja častnega meščana dr. Nika Sadnikar- l________________' t. J* ja, maj - mesec mladosti bo posvečen najmlajšim: 15. maja skupaj s kamniškimi vzgojnovarstvenimi zavodi pripravljajo zaključek akcije Kamnik je moje mesto, ki bo združen s tradicionalnim Majinim festivalom. Najmlajši se bodo z zgodovino srečali preko igre, za osnovnošolce pa pripravljajo kviz, ki bo finale doživel 21. maja v Domu kulture. V aprilu se bodo po kamniških osnovnih šolah odvijala predtekmovanja, ki bodo šolarje pripravila na finalni nastop. Tematike bodo zanimive, povezane z različnimi znanji o Kamniku. V juniju sledijo Srednjeveški dnevi kot prireditev, ki je najbolj tesno povezana z zgodovino mesta. Obeta se bogatejši program, vsebinsko vezan na visoki srednji vek, obdobje največjega vzpona Kamnika. Ob koncu junija se bodo na Glavnem trgu odvile poletne prireditve, ki bodo oživile dogajanje v samem središču mesta. V avgustu je festival na prostem Kamfest, ki bo enega od večerov posvetil jubileju. V septembru sledijo tradicionalni Dnevi narodnih noš. Kot je razkrila Erženova, že načrtujejo nadgradnjo programa, v sodelovanju s strokovnjaki pripravljajo številne nove vsebine, ki bodo naši največji prireditvi zagotovile kakovostni program. »Ob glavnih prireditvah bodo potekale še številne manjše, razna predavanja, razstave, koncer- ti, ki bodo obeležile kamniški zgodovinski jubilej. Ne smem pa pozabiti na sodelovanje Kamnika v mednarodnem tekmovanju Entente florale, v katerega smo bili letos nominirani prav zaradi našega zgodovinskega jubileja. Strokovna žirija bo Kamnik obiskala v začetku julija in vsi skupaj se bomo trudili, da bodo o našem mestu odnesli najboljši vtis,« je zaokrožila dr. Andreja Eržen. Dogajanj in prireditev, s katerimi bomo na dostojen način obeležili pomemben kamniški jubilej, bo veliko. Na nas, vseh Kamničanih, pa je, da živimo z našim mestom in ga imamo radi. Vsi skupaj bomo za mesto lahko naredili marsikaj dobrega. SAŠA MEJAČ Z umetniškim delom ohranjajo dragocene spomine na ljudi, kraje in dogodke Vrsto dogodkov ob 40-letnici Foto kino in video kluba Mavrica Radomlje je zaokrožila slovesna mavrična akademija in razstava stare in sodobne fotografske in snemalne tehnike. Filmska sekcija je v preteklih Foto kino in video klub MAVRICA Radomlje je bil ustanovljen 29. januarja 1969. Sedež ima v Radomljah v Kulturnem domu. Vsa leta združuje od 50 do 70 ljubiteljev fotografije, filma in videa iz številnih krajev domžalske, kamniške in mengeške občine. Člani fotografske sekcije pri-fejajo redne in občasne klubske ‘n samostojne razstave fotografij ter revije barvnih diapozitivov in dia esejev. Sodelujejo na številnih razstavah v Sloveniji in v tujini z drugimi kulturnimi društvi in s Fotografsko zvezo Slovenije. Organizirajo in prirejajo fotografske razstave. desetletjih, ko je bila ljubiteljska filmska dejavnost na višku, posnela preko 200 dokumentarnih in igranih filmov v sodelovanju z dramsko sekcijo, ki je bila skoraj poldrugo desetletje tudi sestavni del kluba. Na številnih festivalih in drugih filmskih prireditvah po Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji, pa tudi v tujini, so osvojili veliko število nagrad in priznanj (n.pr. prvo nagrado za igrani film na zveznem festivalu leta 1974 v Novem Sadu). V zadnjem desetletju, ko je zelo uspešno filmsko dejavnost izpodrinila video tehnika, člani filmske sekcije urejajo bogato filmsko Francetu Cerarju s Škrjančevega (na levi) sta ob 40-letnici Foto kino in video kluba Mavrica Radomlje za dolgoletno požrtvovalno delo podelila zasluženo priznanje Tadeja Capuder, predsednica Zveze kulturnih ieL?*ev ^°nižale, in Pavel Pevec, vodja domžalske Območne izpostave J SKD RS. nasledstvo in arhive, prirejajo filmske večere, na katerih prikazujejo svoje uspele avtorske filme, vsako leto pa posnamejo še en do dva nova filma. Video sekcija nadaljuje tradicijo filmske sekcije predvsem na področju dokumentarnega snemanja. Opremljeni s sodobno digitalno snemalno tehniko in solidno usposobljeni prevzemajo tudi zahtevnejša naročila, kot so snemanje koncertov, gledaliških predstav itd. Video studio prostor za montaže in presnemavanja so si s prostovoljnim delom uredili in opremili v Mengšu. Delo v klubu je organizirano tako, da izvršni odbor koordinira programe in delo vseh treh sekcij. Ze vseh 40 let klub prizadevno vodi predsednik Janez Kosmač s Hudega pri Radomljah, je tudi zastopnik kluba. Podpredsednika kluba sta Karol Steiner iz Domžal in Igor Kuzmič iz Radomelj, tajnica Lili Jazbec iz Domžal, vodja foto sekcije Jože Kragelj z Rodice, vodja video sekcije (prej filmska sekcija) Toni Miiller iz Mengša. Klub Mavrica je kolektivni član več krovnih organizacij, s katerimi tudi dobro sodeluje: Fotografska zveza Slovenije, Zveza kulturnih društev Domžale, Zveza kulturnih organizacij Kamnik, Zveza organizacij za tehnično kulturo, Občinski odbor Domžale. Ob jubileju so se zvrstili mnogi dogodki Mavričarji so svoj jubilej lepo obeleževali skozi vse lansko leto. Pripravili so fotografske razstave, projekcije diapozitivov, filmske večere starih celuloidnih filmov in večere video filmov. Postavili so tudi razstavo kamer, fotoaparatov, projektorjev in drugih pripomočkov - od najstarejših do najnovejše mobilne video tehnike, kjer imajo režiserja kar v kombiju in lahko takoj po prireditvi naročniku izročijo zgoščenko, plošček ali CD z oddajo, ki je bila posneta s petimi kamerami. Kulturno društvo Foto kino in video klub Mavrica Radomlje je ob 40-letnici delovanja v soboto, 24. januarja, v Kulturnem domu v Radomljah pripravil Mavrično akademijo. Kot gost je nastopil kamniški MePZ Mavrica Srednja vas. Član FKVK Mavrica Igor Lipovšek je s svojim veznim tekstom slovesnosti dodal domačnost in toplino. Ugotavljal je, da je 40 let dolga doba. Spomnil se je minljivosti življenja -tudi članov kluba, ki ostajajo zapisani pod fotografijo ali filmom kot dokumentom časa, v katerem so skrbno beležili in ohranjali njihov čas, ki je že naslednji trenutek postal preteklost. Toni Dragar, župan občine Domžale, je čestital jubilantom in se jim zahvalil za ohranjanje pomembnih dogodkov v občini in izven nje ter jim zaželel uspešno delo tudi v prihodnje. K besedi je bil povabljen tudi predsednik sveta KS Radomlje Metod Marčun. Govoril je o čudežni mavrici, kakršna je tudi radomeljska Mavrica. Njeni prizadevni člani posnamejo z aparatom ali kamero na tisoče lepih trenutkov in dogodkov in jih tako iztrgajo pozabi. Tako še bolj vemo, kaj so delali naši očetje in matere, pa še kar nekaj rodov nazaj, skrat- v njih dragocenih spominov na ljudi, kraje in dogodke, ki sicer tonejo v pozabo...« Pomemben je film o znamenitem rojaku iz Rove Jerneju Plemenitem Andrejku, pa film o nočnem delu pekov, film o tragediji v. Lukovi bolnici, igrani Janez Kosmač, predsednik FKVK Mavrica Radomlje že od vsega začetka delovanja, se je v slavnostnem nagovoru zahvalil vsem članom in podpornikom. »Danes s ponosom slavimo 40-letnico obstoja in delovanja. Ponosni smo na naš bogat arhiv fotografij, dokumentov in filmskih zapisov, s katerimi ohranjamo kulturno podobo našega kraja, občine in države, da neponovljivi dogodki ne tonejo v pozabo ... «. Ob njem kamniški MePZ Mavrica Srednja vas, ki ga vodi Mateja Kališnik. Mavrično sožitje v sliki, podobi, pesmi in glasbi traja že od leta 1992. rjonpoh/l^ dabor Kamnik Kranjska 3a, Kamnik tel.: 01/831 04 81, 051/399 577 Ob nakupu vzmetnic MEBLO kar 50% POPUST za odeje, pregrinjala, vzglavnike in rjuhe lastne proizvodnje j % gotovinska^ y POPUST jogi znanje za spanje Brezplačna dostava do SO km. VSE ZA VAS PRIJETEN DOM ka ohranjajo našo zgodovino. Za prizadevno delo in vzpodbudo za naprej je klubu Mavrica izročil priznanje Krajevne skupnosti Radomlje, ki ga je prevzel predsednik FKVK Janez Kosmač. V slovesnem nagovoru je predsednik FKVK Mavrica Radomlje Janez Kosmač orisal bogato zgodovino kluba in prizadevno, dolgoletno delo članov in ljubiteljev njihove ustvarjalnosti. Jubilej štejejo od ustanovnega občnega zbora 27. januarja 1969. Poudaril je: »Prvih pet do šest mladih se nas je zbralo v začetku leta 1965 in začeli smo iz nič. Nismo imeli ne denarja, ne znanja. Bili pa smo radovedni in ambiciozni. Na kredit smo kupili fotoaparat, filmsko kamero in projektor. Danes s ponosom slavimo 40-letnico obstoja in delovanja. Dogodki na lokalni ravni še posebej izžarevajo toplino in veliko dokumentarno vrednost. Veliko je film Diptih. Dragocene so njihove tematske razstave Naši kraji skozi čas in Bogastvo naše dediščine... Jubilante in druge goste je pozdravil predsednik Fotografske zveze Slovenije Silvo Slapar. Čestital je za bogat prispevek k ohranjanju zgodovinskih dogodkov in pohvalil vzorno sodelovanje s Fotografsko zvezo Slovenije. S čestitko in zahvalo za sodelovanje jih je nagovoril Tone Ptičar, vodja JSKD Območne izpostave Kamnik. Tadeja Capuder, predsednica ZKD Domžale, in Pavel Pevec, vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti OI Domžale, sta za vzorno požrtvovalno delo zaslužnim članom FVKV Mavrica podelila priznanja: Janezu in Matiji Kosmaču, Francetu Cerarju, Karolu Steinerju, Toniju Mullerju, Darku Zoretu in Igorju Lipovšku. VERA MEJAČ ■ m Novi predsedstvi Občinskega odbora SD Kamnik in Območne organizacije SD Kamnik Del predsedstva ObO SD Kamnik na seji 20. januarja 2009. Spredaj: Štefanija Zore, mag. Julijana Bizjak Mlakar, Andrej Pestotnik. Druga vrsta: Marjan Dolinšek, Zvone Kolenik, Sebila Mulalič, Jože Goltnik, Ivan Bizjak, Zadaj: Rafko Goltnik, Mojca Jončeska Malovrh, (foto: F. Svetelj) Turizem v Kamniku je (vse bolj oddaljena) priložnost za trajnostni razvoj (m.) Deležniki turistične destinacije: Deležniki turistične destinacije so vsi udeleženci v turističnem sektorju območja, ki imajo različne interese in/ali koristi na eni strani in tudi odgovornosti na drugi strani. Glavne skupine deležnikov so: - turisti, - javni sektor, vlada, - organizacije, - prebivalci, - turistična industrija, - druge interesne skupine. Temeljno načelo odgovornosti deležnikov je v tem, da morajo biti vsi pripravljeni in sposobni svoje delovanje prilagoditi trajnostnemu razvoju turistične destinacije. Zahtevna naloga je tudi preusmeriti interes deležnikov po čim večjem in hitrem zaslužku v interes po dolgoročnem stabilnem in uspešnem delovanju. Slabi zgledi nekaterih destinacij v tujini (Costa Brava - Španija, južna Francija, idr.) in pri nas (Bohinj) so tudi v Sloveniji prispevali k dvigu nivoja družbene in okoljske odgovornosti vplivnih deležnikov. Podoba turistične destinacije: Podoba turistične destinacije predstavlja pomemben element pri izbiri turistove destinacije. Podoba turistične destinacije je skupek idej, prepričanj in predstav, ki jih ima posameznik o določeni destinaciji in vključuje tako objektivne in subjektivne, funkcionalne (bolj otipljive, jasne) in psihološke (abstraktne), kakor tudi po- sebne (unikatne) lastnosti turistične destinacije. Zavedamo se, da trenutno večji del odgovornosti, poleg nekaterih posameznikov, nosijo Terme Snovik s svojo dejavnostjo in so tudi eden najpomembnejših deležnikov turistične destinacije. Prepričani smo, da je nujno v prihodnje ta del odgovornosti enakomerno porazdeliti na vse ostale deležnike, predvsem javni sektor z Agencijo za razvoj turizma in podjetništva. Sedaj pa postavljamo tretje vprašanje: Kakšna naj bo podoba turistične destinacije Kamnik in kakšno vlogo naj imajo posamezni deležniki destinacije? Naš odgovor: Podoba destinacije mora temeljiti na neokrnjeni naravi, želji turistov po aktivnem oddihu, razvajanju v termah in planinah, prijaznih in gostoljubnih ljudeh in vrhunski kvaliteti integralnega turističnega proizvoda. Pomemben deležnik »javnega sektorja«, ki mora pripraviti osnovni razvojni načrt za oblikovanje podobe destinacije, je Agencija za razvoj turizma in podjetništva. Veseli bomo vaših odgovorov in predlogov, objavljenih v Kamniškem občanu, predstavljenih na okroglih mizah, ki jih bomo organizirali v prihodnosti ali na naši spletni strani. Lahko pa nam svoje predloge pošljete na naslov Pisarna ZARES - Kamnik, Sutna 38,1241 Kamnik. OO Zares Kamnik Odbor za gospodarstvo, podjetništvo in turizem predsednik, Iztok Debevec Pobuda za več varnosti na Veliki planini Zbor članov Območne organizacije SD Kamnik, ki združuje socialne demokrate iz občin Kamnik in Komende, je sredi decembra 2008 za obdobje naslednjih štirih let izvolil novo vodstvo. Poleg 21-članske-ga predsedstva Območne organizacije Kamnik (OO SD Kamnik) je izvolil še 18-članski Občinski odbor SD Kamnik (ObO SD Kamnik). Izvoljena sta bila tudi Nadzorna odbora OO SD Kamnik in ObO SD Kamnik. V predsedstvo ObO SD Kamnik so bili izvoljeni: mag. Julijana Bizjak Mlakar (predsednica), Rafko Goltnik (podpredsednik), Sebila Mulalič (podpredsednica), Zvone Kolenik (tajnik), Ivan Bizjak (blagajnik) in člani Fadila Bužim-kič Halilovič, Jože Goltnik, Franc Sršen, Roza Lavrinc, mag. Barbara Besek, Petra Jončeska Malovrh, Štefanija Zore, Jože Semprimožnik, Mojca Jončeska Malovrh, Marjan Dolinšek, Franc Svetelj, Boštjan Pogačar in Andrej Pestotnik. 21-člansko predsedstvo OO SD Kamnik je bilo zaupano osemnajstim prej navedenim članom predsedstva ObO SD Kamnik z enakimi funkcijami, kot so navedene Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu in Kam-ničanka Mojca Drčar Murko se je pridružila kampanji zbiranja milijona podpisov za bolj human transport živali po cestah EU. Danski poslanec v Evropskem parlamentu Dan JORGENSENje sprožil kampanjo pobudi, da bi se živali za zakol znotraj EU smele prevažati maksimalno 8 ur. Mojca Drčar Murko (ALDE), članica odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter podpredsednica pododbora za dobrobit živali v Evropskem parlamentu seje pridružila akciji in se z apelom za podpis pobude »Shours« obrača na širšo skupnost. Poslanka podpira sleherno pobudo, ki ima za cilj izboljšanje razmer živali med dolgim prevozom. Slovenija se kot tranzitna država sooča zgoraj. Poleg njih so v predsedstvu OO SD Kamnik še člani SD iz Komende Roman Dobnikar, mag. Venčeslav Perko in Marko Dobnikar. V Nadzorni odbor OO SD Kamnik, ki nadzira tudi poslovanje ObO SD Kamnik, je zbor članov za mandat štirih let izvolil Ivana Hribarja, Marto Žerko in Branko Lap. s tem problemom, saj prek njenega ozemlja prevažajo živali za zakol zlasti iz smeri vzhodne Evrope proti Italiji. V Sloveniji deluje inšpekcijska mobilna enota, katere naloga je nadzorovanje razmer med prevozom živali na celotnem državnem ozemlju. Pregledov tovornjakov, ki prevažajo živali, pa je sorazmerno malo ( leta 2007 jih je bilo 209), zato iz števila inšpekcij ne dobimo prave podobe položaja. Evropa potrebuje boljšo zakonodajo od sedanje, še zlasti zdaj, ko je zaradi odprave notranjih meja poti tovornjakov s tovori živali teže nadzorovati. Več o kampanji in pobudi, katero podpira tudi podžupan Brane Golubovič, si lahko preberete na spletnih straneh www.8hours.eu. tudi v slovenščini. Predsedstvo Občinskega odbora SD Kamnik je bilo imenovano zato, da se bomo lahko člani SD iz Kamnika še bolj posvetili obravnavi problematike v občini Kamnik. V teh kriznih časih želimo še bolj spodbujati občinsko upravo k racionalni porabi javnega denarja in prispevati k hitrejšim in ustreznim spremembam občinskega proračuna, da bo ta kot doslej prilagojen potrebam občanov in občank. Januarski seji obeh predsedstev sta bili posvečeni tudi pripravam na kongres stranke, ki bo marca tega leta. Obe predsedstvi, tako kot tudi večina članov OO SD Kamnik, ne podpirata nekaterih spornih in odmevnih kadrovskih potez predsednika vlade Boruta Pahorja. Soglasno pa sta obe predsedstvi podprli vključe-valno politiko Boruta Pahorja. Le-ta lahko na odgovorna mesta pripelje strokovne kadre, ki bodo sposobni premagovati izzive gospodarske krize in izboljševati socialno in zdravstveno varnost prebivalcev Slovenije. Predsedstvi tudi podpirata krepitev odgovornosti vseh, ki zasedajo pomembne funkcije. Zato sta obe predsedstvi OO SD Kamnik in ObO SD Kamnik soglasno podprli kandidaturo Boruta Pahorja za predsednika SD za nadaljnja štiri leta. mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR Letošnja zima je po nekaj letih spet tista »prava« zima, z nizkimi temperaturami in dobrimi snežnimi razmerami, ki omogočajo številne zimske radosti. Tudi naša slavna Velika planina je letos zaživela v luči, kot je že dolgo nismo poznali. Letošnjo sezono je bilo slišati precej pozitivnih odmevov z Velike planine. Številni obiskovalci so med pozitivnimi lastnostmi izpostavljali predvsem prelepo naravo, ugodno ceno kart in dobro kulinarično ponudbo na Zelenem robu. Seveda pa je bilo ob tovrstnih pogovorih še obilo komentarjev, kako bi se morala Velika planina razvijati v smeri družinskega turizma, kaj vse bi še morali dopolniti in podobno. Sam se tokrat ne bom spuščal v tovrstne komentarje, o tem naj naprej spregovorijo tisti, ki so za to pristojni in odgovorni. Letošnja sezona je vsekakor pokazala, da Velika planina še vedno privlači obiskovalce in da bi lahko s pravim pristopom in novimi idejami, naredili še kakšen korak naprej. Moj tokratni komentar je namenjen predvsem varnosti na smučiščih, predvsem večji varnosti smučarjev na Veliki planin. Sam sem pred dnevi smučal na Veliki planini, kjer je bilo mogoče opaziti tisto, na kar v zadnjem obdobju opozarjajo številni mediji; objestne in predrzne smučarje, ki ne ogrožajo samo sebe, ampak tudi vse okrog sebe. Spremembe smučarske tehnike v zadnjem obdobju se odražajo predvsem v vse večjih hitrostih smučarjev, kot tudi v vse drznejših vožnjah. S tem pa so smučarji in tudi vsi ostali na smučišču izpostavljeni večjim nevarnostim padcev, trkov in drugih nesreč. Če potegnemo vzporednico z avtomobilsko industrijo, lahko vidimo, da je avtomobilska industrija z višanjem hitrosti začela postopoma več pozornosti vlagati v zagotavljanje varnosti. Obvezna vgradnja varnostnih pasov je bil eden izmed prvih ukrepov. Čeprav v tistem obdobju med vozniki varnostni pasovi niso bili preveč priljubljeni, so danes postali varnostni standard. Po zadnjih nesrečnih dogodkih na smučiščih bi moralo resno razmisliti o obveznem nošenju čelade na slovenskih smučiščih. To bi moral biti prvi varnosti ukrep, ki bi vsaj minimalno povečal varnost. Današnja smučarska tehnika terja precej več prostora, ki pa ga smučišča na Veliki planini zaradi naravnih danosti ne morejo ponuditi, zato se mi zdi smiselna neka pozitivna vzpodbuda, ki bi smučarje spodbujala k večji varnosti. Zamisel, da bi bila cena smučarske vozovnice nekaj odstotkov nižja za vse tiste, ki uporabljajo varnostno čelado, se mi zdi vredna razmisleka. Varnostni pas v avtomobilih in čelada na motociklih sta postala varnostni standard, čas je, da tudi čelada na smučiščih postane varnostni standard. MATEJ TONIN Županov dobrodelni ples tudi letos Po uspešni izvedbi prvega Županovega dobrodelnega plesa v lanskem letu in po decembrski uspešni predaji dvigala za invalide v uporabo v Domu kulture Kamnik so se člani Liste Toneta Smolnikarja - Za Kamnik skupaj z županom odločili, da županov ples organizirajo tudi letos. Tudi tokrat bo dobrodelne narave, potekal bo 28. marca v Športni dvorani v Kamniku kot ena od prireditev v okviru občinskega praznika. Vsi, ki bi se radi plesa udeležili in s tem pomagali pomoči potrebnim, se lahko na dobrodelni ples prijavite preko elektronskega naslova info@za-kamnik.si ali na telefonsko številko 040 312 343. Več o samem plesu in nastopajočih pa v prihodnjih številkah Kamniškega občana. NINA KLISARIČ LTS - Za Kamnik Za humanejši transport živali po evropskih cestah Na podlagi sprejetega proračuna Občine Kamnik za leto 2009, župan Občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje sakralnih objektov za leto 2009, ki jih bo Občina Kamnik sofinancirala iz občinskega proračuna 1. Iz proračunskih sredstev se bo sofinancirala obnova sakralnih objektov nepremične ali premične kulturne dediščine. 2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo: lastniki sakralnih objektov nepremične ali premične kulturne dediščine. 3. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dobite na spletni strani Občine Kamnik WWW.KAMNIK.SI ali na Oddelku za družbene dejavnosti, od dneva objave javnega razpisa do izteka razpisnega roka za oddajo prijav. 4. Dodatne informacije dobite pri Liljani Juhart Mastikosa (tel.: 01/8318-105). Anton Tone Smolnikar ŽUPAN Na podlagi 2. člena Pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 57/03 in 32/07) župan Občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje mladinskih programov za leto 2009, ki jih bo Občina Kamnik sofinancirala iz občinskega proračuna 1. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali mladinski programi. 2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo: mladinska društva, drugi izvajalci mladinskih programov. 3. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dobite na spletni strani Občine Kamnik WWW.KAMNIK.SI ali na Oddelku za družbene dejavnosti, od dneva objave javnega razpisa do izteka razpisnega roka za oddajo prijav. 4. Dodatne informacije dobite pri Liljani Juhart Mastikosa (tel.: 01/8318-105). Anton Tone Smolnikar ŽUPAN Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 16/02, 3/04 in 32/07) župan Občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kulturnih programov za leto 2009, ki jih bo Občina Kamnik sofinancirala iz občinskega proračuna 1. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali kulturni programi. 2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo: kulturna društva, drugi izvajalci kulturnih programov. 3. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dobite na spletni strani Občine Kamnik WWW.KAMNIK.SI ali na Oddelku za družbene dejavnosti, od dneva objave javnega razpisa do izteka razpisnega roka za oddajo prijav. 4. Dodatne informacije dobite pri Liljani Juhart Mastikosa (tel.: 01/8318-105). Anton Tone Smolnikar ŽUPAN ■■ MAMUT PO MAMUTU Arheologinja in kustosinja kamniškega muzeja Janja Železnikar je z razstavo in spremljajočim katalogom prikazala pomen najdbe okostja neveljskega mamuta v širšem kulturnem in zgodovinskem okvirju. V letu 2008 je minilo 70 let od odkritja znamenitega mamutovega okostja (tudi kamenega orodja) pri regulaciji rečne struge Nevljice v Nevljah pri Kamniku. V Medobčinskem muzeju Kamnik so z razstavo z naslovom MAMUT PO MAMUTU, ki so jo odprli 10. decembra in bo v gradu Zaprice na ogled vse do konca letošnjega leta, želeli počastiti spomin na ta, za Kamnik pomemben dogodek. Prvič predstavljajo javnosti dve mamutovi kosti, ki ju hranijo v muzeju. Najdba v Nevljah je v tistem času dvignila veliko zanimanja, pa tudi prahu, tako v laični kot strokovni javnosti. Celotne časopisne strani so bile namenjene obvestilom in poročilom o nevsakdanjem odkritju v Nevljah in o poteku dogodkov na terenu. Mamut je bil senzacija. Radovedneži so prihajali v Nevlje od vsepovsod, tudi iz tujine, z zanimanjem so občudovali kosti orjaka. Časopisi so poročali o preko tisoč obiskovalcih. Na razstavi in v spremljajočem katalogu so prikazana znana dejstva o najdbi in vzdušje, ki je vladalo ob izkopavanjih, aktivnosti pomembnih Kamničanov in strokovnjakov, ki so raziskave spremljali. Zanimivo je tudi spoznati, kako so 574 cm dolg in 361 cm visok skoraj v celoti ohranjen skelet zaščitili na terenu in kasneje v Prirodoslovnem oddelku Narodnega muzeja. Razstavo, ki jo je financirala občina Kamnik, je v sodelovanju z ljudmi, ki o mamutu veliko vedo, pripravila muzejska kustosinja arheologinja Janja Železnikar. Ob odprtju jo je na zanimiv način tudi predstavila. Zbrane je v uvodu pozdravila direktorica MMK Zora Torkar, župan Tone Smolnikar pa je spregovoril o zapletih pri načrtovani postavitvi mamuta v Kamniku in o morebitni postavitvi v letu 2009, ko mesto praznuje svojo 780-letnico. Kaj bo s postavitvijo mamuta po modelu, kot ga je izdelal kamniški kipar Miha Kač, bo znano marca po odločitvi ministrstva za kulturo glede 210.000 evrov vredne vloge Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Ta namreč namerava na podlagi predpogodbe s Kačem postaviti mamuta v naravni velikosti v nastajajočem muzeju pri ljubljanskem živalskem vrtu. V kamniškem muzeju pa lahko že sedaj spoznamo prednike rya-mutov in čas ledene dobe, v katerem je mamut živel, njegove sodobnike, s čim se je prehranjeval. Spoznamo Nevlje v času zadnje poledenitve in širše pojavljanje mamutov v Evropi, razprostranjenost ledenikov v Evropi, najdbe mamutovih kosti, oklov in zob v Sloveniji, kje in kako so živeli naši predniki - paleolitski lovci, kaj so lovili, jedli, kako so bili oblečeni, kakšna orodja so uporabljali za lov in v vsakdanjem življenju, kaj so izdelovali iz mamutovine in kako je mamut kot markantna žival vplival nanje in na njihove mitske predstave. Prvič sta javnosti na ogled dve mamutovi kosti iz Sadnikarjeve zbirke, ki jih hrani kamniški muzej (ne pripadata pa mamutu iz Nevelj), redko videna slika, ki jo je naslikal dr. Josip Nikolaj Sadnikar dan po ogledu neveljskega najdišča, pisma dr. Srečka Brodarja, ki pričajo o različnih pogledih na izkopavanja mamutovega okostja, nekatere originalne časopisne članke, novo dokumentarno fotografsko gradivo in kamena orodja, ki jih je uporabljal človek, sodobnik neveljskega mamuta. VERA MEJAČ Na razstavi sta prvič javno razstavljeni mamutovi kosti (ti sicer ne pripadata neveljskemu mamutu) iz muzejske zbirke dr. Josipa Nikolaja Sadnikarja, kiju hrani kamniški muzej: mamutovo rebro, najdeno leta 1938 na Perovem, in mamutova podlahtnica, najdena leta 1910 v Kamniški Bistrici pod Mokrico. Božični koncerti z vokalno skupino »Skrivnostni glasovi« Božično-novoletni čas je čas, ko se ljudje umirimo in se posvetimo družini in svojim ljubljenim. Je čas želja, upanja in pričakovanja. Zato smo se Teja Krt, Mirjam Juhant, Darja Ferme, Vesna Potokar, Primož Stele, Jure Smrekar, Tomaž Krt, Rok Juhant in Aleš Sedušak odločili, da v tem času ponovno pripravimo koncert. Svojo skupino smo poimenovali »Skrivnostni glasovi«. Letos smo v svoj program poleg starih slovenskih pesmi umestili še bolj ali manj znane angleške pesmi. Naš umetniški vodja je Aleš glasbeni šoli, nato se je vpisal na Sedušak, ki je Kamničanom že kamniško glasbeno šolo, kjer se Zn»n, saj je božični koncert letos je pri prof. Marji Holcar učil igrati organiziral že četrto leto. Prvi dve orgle. Nato je študij orgel nadalje-*eti je z nekoliko številčnejšim Val na Orglarski šoli v Ljubljani, zborom pripravil božični orato- kjer ga je poučevala profesorica rij Matije Tomca Slovenski božič, Angelca Tomanič. Svoje pevske in letos pa je že drugič izvedel kon- voditeljske sposobnosti si je do-cert z manjšo vokalno zasedbo, slej nabiral pri različnih pevskih bil na kakšni urici solopetja. Tako učenje novih pesmi in vaje za nas ne predstavljajo večjih težav. Skupina »Skrivnostni glasovi«, ki pod tem imenom deluje šele od lani, je pripravila koncerte v soboto, 27. 12. 2008, v cerkvi svetega Mohorja in Fortunata v Grobljah, v nedeljo, 4. januarja 2009, v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani na Taboru in v torek, na praznik Gospodovega razglašenj a, 6. januarja 2009, v cerkvi svetega Martina v Šmartnem v Tuhinju. Glede na to, da smo še dokaj neznana vokalna zasedba, je bil odziv presenetljiv, saj smo na vseh treh tokratnih koncertih skorajda povsem za- Ei L i : J - di iidl 8 8 1 II 1 fll H ¥ II- i Ze drugo leto vodi tudi cerkveni Pevski zbor na Vranji Peči, eno leto pa spremlja otroški pevski zbor v Mekinjah. Aleš Sedušak je sicer mlad Tunjičan, ki obiskuje drugi letnik teološke fakultete v Ljubljani, pevsko znanje pa pridobiva pri pouku solopetja v razredu profesorice Barbare Tišler na Škofijski glasbeni šoli v Šentvidu Pri Ljubljani. Glasbeno znanje je v otroških letih ob igranju klavirja najprej pridobival v zasebni zborih. Sedaj poje pri mešanem pevskem zboru Odmev iz Kamnika, tri leta je bil tudi korepetitor, organist in pomočnik zborovodkinje v mešanem pevskem zboru Romar iz Črnuč. Na pomoč rad priskoči tudi drugim zborom, kjer z veseljem zapoje, poprime za taktirko ali zaigra na orgle. Tudi ostali pevci smo glasbeno izobraženi. Skoraj vsi igramo kakšen inštrument in med nami težko najdete tistega, ki še ne bi polnili cerkvene klopi. Naš repertoar so letos predstavljale stare, mogoče že nekoliko pozabljene slovenske božične pesmi, kot so na primer Zveseli se, žalostna zemlja, Božična noč, Podati hočem ti srce, Svet’ Jožef in Marija ter Poslušajte, vsi ljudje. V angleškem delu programa pa smo občinstvu želeli predstaviti še angleške pesmi, ki so sicer že prodrle v naš prostor, na primer: White Christmas, Ring, Christmas Beliš in It Game Upon The Mid-night Clear. Lani smo poleg božičnega koncerta sodelovali tudi na nekaj prireditvah, na katere smo bili povabljeni. V času velikonočnega tridnevja smo pripravili Pasijon trpljenja našega Gospoda po Janezu Matije Tomca, zapeli pa smo tudi na porokah. Upamo, da bomo svoj repertoar še nekoliko obogatili s programom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, lotili pa se bomo tudi nekoliko zahtevnejšega programa, saj želimo ob druženju in prijetnem prijateljskem vzdušju vsi skupaj napredovati tudi v petju in se naučiti kaj o raznolikosti kultur, ki nam jih predstavlja bogat izbor slovenskih in tujih pesmi. Za pripravo nastopov je potrebnih veliko malenkosti, nekatere od teh niti niso v naših rokah. Zato se zahvaljujemo vsem duhovnikom in drugim posameznikom, ki so nam pomagali pri izvedbi naših koncertov. »Skrivnostni glasovi« upamo, da se bomo srečali na katerem od naših koncertov, ki jih bomo pripravili v tem letu, ob koncu leta pa bomo slavili tudi peto obletnico delovanja. VESNA POTOKAR Knjižne čajanke na Šutni V četrtek, 15. januarja, je šutenska čitalnica v prostorih Kulturnega društva Priden možic (nekdaj je bila v tej stavbi trgovina Peko) odprla vrata prvi letošnji Knjižni čajanki z Ivanko Učakar. Ljubitelji knjig in lepe besede so spoznavali novejše prevode irske književnosti. Matična knjižnica Kamnik enkrat mesečno pripravlja tovrstna srečanja ljubiteljev knjig, od šolarjev do upokojencev. Kot pravi direktorica knjižnice Breda Pod-brežnik, je nova lokacija Knjižnih čajank namenjena oživitvi Sutne s kulturnimi programi, druženjem in življenjskim utripom. Odslej se sredi Sutne družimo z dobrimi knjigami, knjižnimi junaki, različnimi deželami Evrope in si delimo bralne izkušnje. IZJEMNA KONCERTA NA ZAČETKU LETA NAVDUŠILA ZBOR SV. NIKOLAJA LITIJA IN SLOVENSKI OKTET Božično-novoletni čas je čas, v katerfem hrepenimo po nečem, kar nam ogreje srce in nas navdihuje z novimi izzivi in željami v prihodnje. Tako nas ne preseneča, da sta bili v soboto, 3. januarja, v razmaku dobre ure cerkev sv. Ane v Tunjicah in frančiškanska cerkev sv. Jakoba nabito polni, saj sta bila napovedana koncerta dveh najboljših pevskih sestavov pri nas. Ljudje si resnično želimo takih koncertov in lepo je, da se med nami najdejo tudi organizatorji teh koncertov. Čeprav je Slovenski oktet v preteklih letih že nastopil v tunjiški cerkvi, pevci v Tunjice vedno radi pridejo. To se čuti v njihovi pesmi, izvedbi, skratka v vzdušju, ki je vedno enkratno. Ko jih poslušaš, pozabiš na vse in resnično uživaš. Naš župnik Pavle Juhant ima vedno odprta vrata tudi za tovrstne dogodke, tako gostimo v Tunjicah veliko priznanih pevskih sestavov. Na njegovo pobudo nas je tako ponovno obiskal Slovenski oktet, koncertu je prisostvoval tudi direktor SCT-ja Ivan Zidar, ki je slavil okrogli jubilej. Pevci Slovenskega okteta so se nam v prezbiteriju in na koru ob orgelski spremljavi predstavili s prelepimi božičnimi pesmimi iz njihovega res bogatega repertoarja. Malce pozneje pa so v frančiškanski cerkvi v Kamniku srca poslušalcev ogreli pevci Nikolajevega otroškega zbora pod vodstvo Klavdije Zupančič in zbor sv. Nikolaja pod vodstvo Helene Fojkar Zupančič iz Litije. Oba zbora sta se predstavila z odlično izbranim programom, ki je zajemal sodobne in stare pesmi; tako smo slišali češke, italijanske, francoske, nemške, nigerijske do slovenskih božičnih pesmi, ki so jih izvajali v različnih kombinacijah: otroški zbor, nastopil je tudi skupaj z odraslim zborom, nekaj pesmi sta izvedla samo moški ali samo ženski zbor, več pesmi so izvedli v spremljavi številnih glasbil, z violo jih je spremljal tudi Kamničan Janez Klobčar. Naj omenimo, da je zbor sv. Nikolaja vrhunski zbor, katerega pot seje v 11-letnem delovanju strmo vzpenjala in je v preteklem obdobju posegal po najvišjih priznanjih, ki jih je na področju zborovskega delovanja pri nas možno prejeti. Cerkev je bila nabito polna, vzdušje pa enkratno. To je bil koncert, kakršnih si le želimo in po izjavi zborovodkinje Helene Fojkar Zupančič je bilo čutiti, da so tudi pevci in pevke zbora med koncertom čutili naklonjenost občinstva ter uživali in da bodo tudi v prihodnje, če bo le prilika, še radi prišli. CECILIJA PLEVEL Vabilo k sodelovanju pri Kamniškem zborniku Ob občinskem prazniku leta 2010 bo izšla nova knjiga Kamniškega zbornika. V njem objavljamo prispevke, vezane na kamniško občino, na njeno sedanjost in zgodovino, na ljudi in naravne značilnosti. Prispevke je treba oddati do 15. decembra 2009. Vabimo vse, ki bi želeli sodelovati, da se do 20. marca prijavijo glavni urednici Marjeti Humar na naslov: Žale 4 a, 1240 Kamnik, telefon: 831 77 39 (doma), 470 62 31 (v službi) ali na elektronski naslov: marjeta. humar@guest.arnes.si. Uredniški odbor Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK www.muzei-kamnik-on.net ponedeljek. 9. februarja, ob 18. uri GALERIJA MIHA MALEŠ Ob kulturnem prazniku! Javno vodstvo po razstavi Sedem slovenskih kipark v obdobju 1918-1945 kustosinje razstave Barbare Savenc. AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO KAMNIK www.kamnik-tourism.si. 01/831 82 50 petek. 6. februarja, ob 19. uri GRAD ZAPRICE KAMNIK Kamnik praznuje 780 let Predstavitev jubilejnega leta, predava dr. Andreja Eržen nedelja. 8. februarja, ob 18. uri GALERIJA VERONIKA Odprtje razstave Mozaik Srca Slovenije Fotografska razstava detajlov vrat regijskega projekta Trkamo na vrata dediščine. r*. DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.ora. 041/360-399 ali 01/839-76-06 četrtek. 5. februarja, ob 18. uri Mini teater Ljubljana TRIJE PRAŠIČKI lutkovna predstava za abonma KanVnček in izven; VSTOPNINA: 5 € sobota. 7. februarja, ob 19. uri JSKD Kamnik 30. revija odraslih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda za izven; PROST VSTOP torek, 10. februarja, ob 20.00 filmski program Kino dom film za izven; VSTOPNINA: 2 €; upokojenci,študentje 1 €; za abonente 2008/2009 vstop prost Rezervacije in prodaja vstopnic: KDPM pisarna Šutna, Šutna 10, Kamnik: ponedeljek, sreda, petek: 10.00 - 12.00 torek, četrtek: 14.00 - 17.00 tel.številka: 031 775 700 in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik srednja šola domžale Srednja šola Domžale Gimnazija Poklicna in strokovna šola Cesta talcev 12 1230 Domžale Spoštovani devetošolci in starši! Letos bodo INFORMATIVNI DNEVI 13. februarja ob 9. in 15. uri in L4. februarja ob 9. uri Na SREDNJI ŠOLI DOMŽALE vam bomo predstavili naslednje programe: • SPLOŠNA GIMNAZIJA • EKONOMSKI TEHNIK (RTI) • STROJNI TEHNIK (PTI) • PRENOVLJENI PROGRAM AVTOSERVISER o Z IZBIRNIM MODULOM ZNANJ IZ AVTOKLEPARSTVA ali AVTOMEHANIKA • PRENOVLJENI PROGRAM INŠTALATER STROJNIH INSTALACIJ « Z IZBIRNIM MODULOM ZNANJ IZ STROJNE MEHANIKE ali INSTALACIJE • PRENOVLJENI PROGRAM PRODAJALEC o Z IZBIRNIM MODULOM ZNANJ IZ ADMINISTRATIVNEGA POSLOVANJA VLJUDNO VABLJENI! | Srednja šola | Centra za izobraževanje, | rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik | prijazno vabi vse zainteresirane na informativni dan, ki bo 13. 2. 2009 ob 9. in 15. uri ter 14.2. 2009 ob 9. uri v prostorih CIRIUS, Novi trg 43 a, 1241 Kamnik. Izvajamo naslednje prilagojene programe: | - nižji poklicni program MONTER ELEKTRIČNIH NAPRAV j - nižji poklicni program POMOŽNI ADMINISTRATOR | - srednje poklicni program ELEKTRIKAR ELEKTRONIK - srednje poklicni program RAČUNALNIKAR | - srednje poklicni program ADMINISTRATOR | - strokovno tehniški program EKONOMSKI TEHNIK j - poklicno tehniški program EKONOMSKI TEHNIK - posebni program (POST)REHABILITACIJSKI PRAKTIKUM Pričakujemo tudi odobritev izvajanja poklicno tehniškega programa ELEKTROTEHNIK in preimenovanje nekaterih zgoraj navedenih programov. Za vpis v prilagojene programe in v posebni program je potrebna odločba o usmeritvi (gibalna oviranost), v programe s področja elektro stroke ter v programe računalnikar, administrator in ekonomski tehnik pa se glede na razpoložljivo število prostih mest lahko vpišejo tudi dijaki brez odločbe. V naših programih nudimo sodobne vsebine, ki jih izvajamo s strokovnim kadrom v prenovljenih in dobro opremljenih prostorih! (0 C o N O a" KdKScu Hallu . njeno in potrjeno širjenje inovativ- Srečanja s srednješolsko ne metode - odprto za inovativno rnpino potekajo ob četrtkih od mladostniško in medgeneracijsko Obiščite privlačne salone Peugeot, kjer vas pričakuje omejena ponudba Peugeotovih modelov po zelo privlačnih cenah. Ob tem pa povprašajte vašega prodajalca po različnih možnostih financiranja, prilagojenega vašim zahtevam in željam, ki vam jih ponuja Peugeot Financiranje. Ne obotavljajte se, saj ponudba velja samo za vozila na zalogi, dobavljena do 28. 2. 2009. Kdor prej pride, prej pelje! PEUGEOT FINANCIRANJE PEUGEOT ntroroi« ToTAL PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01/729 92 01, prodaja: 01/729 92 00, 722 81 31,031/669 367 12 29. januar 2009 Pogled v prihodnost... Če smo se v prejšnji številki ozrli na preteklo delovanje mladinskega centra Kotlovnica, je sedaj čas, da pogledamo še v prihajajoče mesece. O prihodnjem programu smo povprašali Jana Žavbija, programskega vodjo MC Kotlovnica: »Lani smo pripravili okoli 300 različnih dogodkov, od koncertov, do delavnic in razstav ter otroških aktivnosti, s čimer sem zelo zadovoljen, saj je dogajanja iz leta v leto več. Tudi letos bomo ohranjali koncertno in glasbeno dogajanje na podobni ravni kot doslej, še bolj pa se bomo potrudili pri izvajanju izobraževanj za mlade. Tako bomo organizirali računalniške delavnice o uporabi raznih programov, novinarske delavnice, ...in mladim nudili še več možnosti za aktivno preživljanje prostega časa.« Izpostavil je tudi nekaj projektov, ki so zaznamovali preteklo leto in se nadaljujejo tudi v tem letu. To so mednarodni projekti (mladinska izmenjava Media Cottage in Evropska prostovoljna služba), počitniško varstvo, ki poteka v času poletnih počitnic v sodelovanju z Občino Kamnik, Mala impro šola in Šolska impro liga, ki se odvijata s sodelovanjem Doma kulture Kamnik in OŠ Frana Albrehta ter video aktivnosti in prihajajoča spletna televizija. »Še vedno pa se v Kotlovnici držimo predvsem načela, da podpiramo mlade, neuveljavljene ustvarjalce in jim nudimo možnost, da se predstavijo,« je poudaril programski vodja. »Tudi v prihodnje bomo sodelovali pri otroških projektih, kot so živ žavi in druge aktivnosti, ki jih v sodelovanju z drugimi kamniškimi institucijami pripravlja Helena Sterle, prav tako pa bi si želeli še več sodelovanja s kamniškimi osnovnimi šolami. Povem pa lahko tudi, da so priprave na četrti festival Pozdrav iz Kotla že v teku. Letos bomo še več pozornosti namenili aktivnostim za najmlajše ter drugim dejavnostim, ki se sicer odvijajo v Kotlovnici (fotografske razstave, likovno ustvarjanje, ...j. Upamo, da bomo po uspehu presegli lanskega,« je še dejal Jan Zavbi. Napovedujemo In kaj se bo dogajalo že v prihajajočih dneh? MC Kotlovnica nadaljuje z delavnicami za tehnike: 5. februarja se bodo mladi lahko spoznali z audio opremo in ozvočili manjši koncert. Napovedujemo tudi dva koncerta: 6. februarja Kansky in Melete, 13. februarja pa trije hardcore bandi v okviru četrte vseslovenske turneje »Got Punk?«. Več informacij pa seveda najdete na naši spletni strani www.kotlovnica.si. Tudi dogajanje za najmlajše, ki jih pripravlja Helena Sterle, bo pestro: 12. in 13. februarja bodo od 12.00 do 16.30 v Kotlovnici potekale Valentinove delavnice, kjer bodo izdelovali voščilnice, srčke in papirnate rože ter zapestnice za skrite simpatije. Pripravljali se bomo tudi na pustno rajanje - sobotni dopoldnevi bodo 14. in 21. februarja namenjeni pustnemu otroškemu bolšjaku, ki se bo, kot ponavadi, odvijal na Sutni. Več informacij o pustnem dogajanju in pa zimskem počitniškem varstvu, ki bo tudi letos polno zanimivih aktivnosti, pa v naslednji številki Kamniškega občana! Mladi aktivno sodelujejo v družbenem življenju V Kotlovnici pa tudi letos pripravljamo občinski otroški parlament, na katerem bodo sodelovali kamniški osnovnošolci in gostje. Otroški parlament je javna tribuna, na katerem se mladi pogovarjajo o izbrani temi in se v praksi učijo demokracije. Otroški parlament bo potekal v četrtek, 5. februarja, ob 13h v Kotlovnici, tokrat pa bo »na tapeti« tema ljubezni in zdrave spolnosti. Na regijskem in državnem parlamentu nas bo zastopala ekipa OŠ Šmartno v Tuhinju. TJAŠA PETROČNIK, MC Kotlovnica KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si Posteljina, rjuhe - FLANELA aa% DO PRODAJE ZALOG Brisače Utrinki iz kamniške gimnazije Evropski oddelki Na pobudo Zavoda za šolstvo smo pred 4 leti skupaj z nekaterimi drugimi šolami v Sloveniji tudi mi vpeljali projekt Evropski oddelki (EO). Želeli smo ponuditi dijakom drugačne metode dela in dodatne dejavnosti. Naštejmo nekaj najpomembnejših novosti, ki smo jim sami utirali pot v šolski vsakdan in so bile pogosto pospremljene z začetnimi strahovi zaradi pomanjkanja izkušenj pri spreminjanju ustaljenih učnih poti: medpredmetno povezovanje, projektno delo, sopoučevanje učiteljev, sodelovanje z drugimi šolami iz Slovenije in Evrope, novi predmeti, tudi v tujem jeziku, prisotnost naravnega govorca pri pouku Uljih jezikov itd. 4. D v parlamentu v Strasbourgu 2007 Danes ugotavljamo, da projekt pomeni obogatitev za dijake, profesorje in šolo nasploh. Se posebno toplo so naši dijaki pozdravili izmenjave, saj so izkušnje stikov s sovrstniki doma in po svetu resnično neprecenljive. Tako smo bili v štirih letih gosti in gostitelji mnogim dijakom iz Slovenije, Nemčije, Italije, Češke in Danske, s katerimi mo spletali nove prijateljske vezi in poznanstva. Kot uspešna praksa so se pokazali tudi naši večdnevni tematski projektni dnevi v Kranjski Gori, Bohinju, Seči, Pliskovici, Planici. Različne metode dela omogočijo dijakom temeljitejši vpogled v določeno vsebino, predstavljeno s smiselnimi povezavami med predmeti, vzpodbujajo pa tudi njihovo ustvarjalnost in medsebojno sodelovanje. Izjemno aktivnost dijakov EO dokazuje njihovo sodelovanje na številnih srečanjih, tekmovanjih in natečajih, kjer dosegajo lepe uspehe. Vsako leto se naš dijak udeleži Mladinskega evropskega parlamenta (MEP) v gostujočem evropskem mestu. Za sodelovanje v projektu MEPI ( Mednarodno priznanje za mlade ) so naši dijaki med nedavnim obiskom angleške kraljice prejeli zlata in srebrna priznanja. Po strogih kriterijih je bila kot ena od dveh predstavnic Slovenije na mednarodni delavnici mladih aktivistov v Guilfor-du v Veliki Britaniji izbrana naša dijakinja. Prvo in peto mesto sta s svojim esejem o poznavanju ameriške kulture pod naslovom Kaj se lahko ZDA in Slovenija naučita druga od druge osvojili naši dijakinji. Pokroviteljica je bila Ameriška ambasada. Lions klub Slovenije je prvega na natečaju o medkulturnem dialogu nagradil z enotedenskim druženjem s sovrstniki v Turčiji. Bil je dijak EO. Prva generacija EO je zmagala z izvirnim sloganom Razdeljeni v eno na natečaju Tisoč oči, en pogled in odpotovala v Evropski parlament v Strasbourg na Ev-roscolo. Na Rap Poesie (Goethe Institut Ljubljana) so dijaki EO dosegli tretje mesto in čisto zadnji dosežek, o katerem smo že poročali, na mednarodnem esejističnem tekmovanju v filozofiji je dijak EO premagal vso konkurenco in zmagal. Predpogoj za večino uspehov na mednarodni ravni je nedvomno odlično znanje angleščine, v kateri se vadijo ne samo pri pouku, marveč tudi pri projektih, kot so Okolje gradi mostove, skozi sodelovanje z Afriškim društvom (Sankof), nenazadnje se naučijo celo pesniti v angleščini. In to še ni vse, dijaki iz vseh EO redno pripravljajo recitale in razstave, sodelujejo na taborih, v prostovoljnih akcijah in pišejo za šolska glasi. Končajmo naštevanje z učenjem češčine na preživetve-nem tečaju in s sodelovanjem pri verižnem eksperimentu za referenčni razvojno raziskovalni projekt evropskega skupnosti Pollen, saj je povsem nemogoče na kratko zaobjeti vse, kar se je v EO zgodilo doslej. Verjamemo, da so zadovoljstvo dijakov, nova znanja in izkušnje, tisto, kar šteje, in da prvi študenti te generacije samozavestno gradijo na temeljih, ki so jih dobili na naši evropsko obarvani gimnaziji, njihovi uspehi pa za vedno ostajajo del naše šolske zgodovine, na katero smo ponosni in obenem še veseli, da ker bomo profesorji pozitivne izkušnje z njimi lahko učinkovito razširili na vse oddelke gimnazije. Generacijam evropskih oddelkov, ki jim sledijo prodornemu lanskemu 4.d, želimo, da bi z veliko mero mladostne ustvarjalnosti in želje po novem, boljšem, nadaljevali začeto pot. KATJAA BALANTIČ - koordinatorica projektnega tima evropskih oddelkov (EO) Predsednik republike dr. Danilo Turk bo obiskal evropski oddelek 3-d V programu EO so novi predmeti, med njimi v 3- letniku evropske študije. Trudimo se jih zasnovati tako, da bi dijaki navkljub trdnemu prepričanju, kako je politika »en sam velik dolgčas«, postali pozorni tudi na teme, ki zadevajo skupno bivanje v naši mladi državi, v Evropski uniji in na našem planetu, ki ga pestijo krize, pred katerimi ne more nihče zbežati, saj globoko prizadevajo tudi naše zasebno življenje, žal so to težke krize, s katerimi se bodo srečali dijaki že kar na pragu odraslosti. Za razširitev pogleda iz zasebnega na skupno povabimo enkrat na mesec k uram tudi zanimive predavatelje. Prvi nas je s temo o korupciji vznemiril Drago Kos, nato smo si ogledali na Liffu nagrajeni film Razred in se spraševali, ali je tudi pri nas že tako hudo med šolskimi zidovi, nato skrbno poslušati someščanko in evropsko poslanko mag. Mojco Drčar Murko, ki je predavala o tem, kako se v parlamentu v Bruslju lotevajo ekoloških projektov. In prišli na zamisel, da bi se srečali na pogovoru kar s samim predsednikom republike, ker bi nam lahko prav on s svojim znanjem in mednarodnimi izkušnjami najbolje razširil naš pogled na skupno in politično. Napisali smo mu pismo, se predstaviti in ga povabili na pogovor k uri evropskih študij v 3-d razred. Z veseljem pride, je odpisal njegov kabinet, v četrtek, 5- februarja. Zdaj se zelo počaščeni mrzlično pripravljamo na njegov obisk, vsi, dijaki 3.d, profesorji in šola kot celota. ALENKA HLADNIK, prof. filozofije in evropskih študij ŽE ŠESTIČ V TROFAIACHU Športno sodelovanje OŠ Šmart- s Tanjo Drovenik Čalič izvajata no v Tuhinju in Planinskega dru- smučarski tečaj, letos tudi ob štva Prijatelji narave izTrofaiacha pomoči Zdenke Potnik. Brez sloje preraslo v prijateljske vezi, ki venskega rojaka Janeza Ivanca, se vsako leto le še okrepijo. Tako motorja kamniško-trofaiaškega je v času božično-novoletnih po- prijateljstva, si srečanja enostav-čitnic od 26. do 29. decembra že no ni mogoče zamisliti, saj na po- šestič po vrsti skupina učencev iz Šmartna obiskala pobrateno avstrijsko mesto in se predala smučarskim radostim na bogato zasneženih pobočjih Pribihla. Kot vsako leto sta srečanje finančno podprla Oddelek za družbene dejavnosti občine Kamnik in občina Trofaiach. Tečaj so brezplačno izvedli smučarski učitelji Tourisenverein »Die Natur-freunde«. Gospod Rudi Ehweiner je pobudnik te oblike sodelovanja med občinama, sicer pa predsednik tamkajšnjega planinskega društva, bivši mestni svetnik in dobitnik bronastega priznanja občine Kamnik. Mag. Armin Hofmann je upokojeni gimnazijski ravnatelj, športni pedagog in alpinist. Oba že vsa leta skupaj moč priskoči povsod tam, kjer je treba premostiti jezikovne pregrade. Za pomoč pri organizaciji in izvedbi srečanja smo hvaležni Oddelku za družbene dejavnosti občine Kamnik, posebno Antonu Kaminu in Miri Resnik, občini Trofaiach, Rudiju Ehweinerju, Ar-minu Hofmannu, Janezu Ivancu in prevozniku Kam Bus-u, ki je s šoferjem Matjažem Zrimškom zagotovil varen in cenovno dostopen prevoz. Za sproščeno in prijateljsko vzdušje je zaslužen tudi naš gostitelj evangeličanski senior župnik Hubert Lintner, ki je skrbel za udobno namestitev v nekdanjem evangeličanskem župnišču, stari graščini v središču mesta pod planinami Eizenherza. Danes zgradba služi kot mladinski boste I, s svojimi starinskimi vrati, debelimi stenami, visokimi stropi in svečniki pa naredi na obiskovalce izreden vtis. Že samo bivanje v njej predstavlja doživetje posebne vrste. Gospod Lindner nam je razkazal mestni muzej in evangeličansko cerkev. Otroci pa si ga bodo verjetno najbolj zapomnili po razburljivem obisku podstrešja župnišča in po topli peči, ki jo je vsak dan posebej za nas zakuril v veliki jedilnici, da smo na povratku iz smučišča se lahko pogreli. Vsak, ki je že kdaj obiskal Trofaiach, se je lahko prepričal, da je prijateljsko mesto po svojem zunanjem izgledu in panorami skorajda zrcalna slika Kamnika z okolico. Obiskali smo tudi bližnje večje mesto Leoben, starodavno mesto s 1200-letno zgodovino in dobro ohranjenim srednjeveškim mestnim jedrom, ki slovi po posebno lepi božični okrasitvi. Ogledali smo si tudi znamenito jezuitsko cerkev, znano po svoji črno-zlati baročni opremi in velikih jaslicah. S prijatelji izTrofaiacha smo se razšli z novimi izkušnjami, bogatejši za lepo doživetje in z izboljšanim smučarskim znanjem. Nemški jezik ni predstavljal nikakršne ovire, saj se tam, kjer obstaja dobra volja, ni težko sporazumeti. Učenci in učenke, ki se v šoli pri izbirnih predmetih in drugem tujem jeziku učijo nemščine, so dobili priložnost, da svoje znanje uporabijo tudi v praksi. TANJA DROVENIK ČALIČ JE LUŠTNO MED MALIMI BOLHAMI Vsak četrtek ob 17. uri je v mati telovadnici OŠ 27. julij v Kamniku še posebej veselo. Športno društvo Mala Bolha je namreč lani v mesecu oktobru začelo s telovadbo za otroke. Našim najmlajšim želimo v mrzlih zimskih dneh omogočiti nekaj veselih, predvsem pa športno aktivnih uric, staršem pa zagotoviti kakšno urico prostega časa. Vse aktivnosti temeljijo na igri, saj telovadbo obiskujejo malčki stari od 2 do 5 let, ki se spoznavajo z naravnimi oblikami gibanja, kot so plazenje, tek, poskoki, plezanje in podobno, pričenjajo pa spoznavati tudi različne športe in igre. Otroci so najbolj navdušeni nad trampolinom ter različnimi igrami z barvastimi obroči in žogami, zraven pa radi tudi zaplešejo in zapojejo. Veseli pa so tudi nove družbe, tako, da se nam pridružite! Jz odbojkarskih vrst Calcitovci četrtič zapored neporaženi, dekleta suvereno na prvem mestu Kot kaže, se kljub številnim poškodbam igralcev Calcit Kamnika njihova igra in forma močno dvigujeta, saj so zmagali kar štirikrat zapored, v zadnjem krogu so bili celo v gosteh boljši od vodilne ekipe Prvačine. Kamničanke pa še naprej »meljejo« svoje nasprotnice in bodo tudi pred tretjim delom prvenstva suvereno na prvem mestu. Igralci Calcita so v prvi letošnji tekmi pričakovali gladko i zmago doma proti ekipi iz Škofje . Loke, a so jih le ti v prvem setu , presenetili in set celo dobili. Ko so Kamničani v drugem setu po nekaj menjavah trenerja Sattlerja zaigrali tako, kot se od njih pričakuje, so v končnici drugega seta strli odpor gostov. Z dobro igro so nadaljevali tudi v tretjem in četrtem setu in pričakovane tri točke so ostale doma. Povsem neobremenjeno pa so Kamničani odpotovali na gostovanje k vodilni ekipi Prvačine. Prvi set so bili Kamničani veliko boljši vse do končnice, ko so zapravili vodstvo in domači so set dobili. Tudi v drugem setu so bili Calcitovci boljši, a tokrat so v dramatični končnici set le dobili. Tudi v tretjem setu smo spremljali izenačeno igro, pri Kamničanih pa je blestel mladi Bogožalec, ki je bil s 23 točkami tudi najboljši igralec tekme. V četrtem setu so Kamničani popolnoma nadigrali vodilno ekipo prvenstva in ji tako zadali šele drugi poraz. Kamničani so s to zmago še bližje zgornjemu delu lestvice, ki ga bodo napadli v tretjem delu sezone, ki se začne 7. februarja. Še pred tem bodo Kamničani 31. januarja ob 20. uri na domačem terenu gostili ekipo Krke. Kamničanke pa so v prvi letošnji tekmi na domačem terenu popolnoma nadigrale sicer oslabljeno ekipo Benedikta, ki bo s takšno igro težko obstala v prvi ligi, kar pa velja tudi za ekipo Grosuplja, ki so jo Kamničanke brez večjih težav premagale na svojem prvem gostovanju v tem letu. S tema dvema zmagama bodo Kamničanke v tretji del prvenstva štartale s prvega mesta, kar prinaša najlažji razpored. V zadnjem krogu drugega dela pa bodo 31. januarja ob 17.30 v kamniški dvorani gostile ekipo TPV Novega mesta, ki v tem delu igra precej bolje. Tretjeligaši so v prvem krogu drugega dela v gosteh premagali Črnuče s 3:0, a dober vtis s te tekme pokvarili v drugem, ko so doma izgubili proti Brezovici s 3:2 in so tako v izredno izenačeni ligi trenutno na šestem mestu. Kadeti in kadetinje so v A ligi štartali s po eno zmago in enim porazom, medtem ko so starejši dečki dosegli dve zmagi, deklice pa dva poraza. V kategoriji male odbojke sta se prvi dve ekipi Calcita že uvrstili v 3- krog, medtem ko so se v kategoriji mini odbojke drugi krog prebile le najmlajše igralke in pa igralci Mini maxi (OS Stranje), vse ostale ekipe pa nadaljujejo v repasažu. Svojo dominantnost pa so kamniški osnovnošolci in osnovnošolke dokazali na Področnem prvenstvu, ker sodelujejo ekipe iz kamniškega, domžalskega in medvoškega dela. Pri fantih je v dramatičnem finalu slavila ekipa OŠ Frana Albrehta pred OŠ Toma Brejca, tretja pa je bila OŠ Simona Jenka. Pri dekletih pa je bila slika prav obratna, saj je slavila ekipa OŠ Toma Brejca, pred OŠ Frana Albrehta, tretja pa je bila ekipa iz Moravč. Cicol Mengeški smučarski skakalci opravili pregled dela in dosežkov v letu 2008 Uresničene sanje o kombiju in 35-metrski skakalnici v Mengšu Čeprav je najpomembnejša dejavnost Skakalnega kluba Mengeš tekmovalnega značaja, pa brez delovnih in organizacijskih podvigov ne bi bilo športnih dosežkov. Tako so za rezultate zaslužni tako tekmovalci, kot tudi vodstvo kluba, ki je pred dobrim letom prevzelo to odgovornost iz rok svojih predhodnikov, ki so se dokazovali več kot tri mandate. Zato le nekaj najpomembnejših podvigov v letu 2008. Tekmovalci so nas razveseljevali že drugo zimo. Osvojili so lepo število nazivov državnih prvakov in pokalnih zmagovalcev, tako med posamezniki, kot tudi med ekipami. In to v različnih starostnih kategorijah. Poleg številnih uvrstitev na zmagovalne stopničke je bilo obilo tudi uvrstitev med prvo deseterico. Tako vodstvo, kot tudi starši, 50 ji zadali kar nekaj zahtevnih zadolžitev. Veliko truda je bilo vloženega v pripravo skakalnic z namenom organizacije 10. memoriala v spomin na ponesrečene pri Naklem. A je, žal, zmagala muhasta zima. Spomladi se je pokazala velika rana na malih skakalnicah, ki jo je povzročila jesenska vremenska ujma. Tako je bila prva naloga adaptacija in odstranitev posledic ujme. Spomladi so se člani udeležili občinske čistilne akcije, ob občinskem Pmzniku pa priredili dan odprtih vrat z namenom pridobiti nove tekmovalce. Zadnje dni leta 2008 je bil dosežen res velik uspeh. Skoraj dokončana je bila 35-metrska skakalnica, ki je že prekrita s snegom čakala, da jo skakalci tudi preizkusijo. Spet smo si morali pomagati s snežnimi topovi. To je bilo res naporno delo, saj je bilo potrebno gore snega razgrniti po vseh treh skakalnicah. A trud ni bil zaman. Na urejenih napravah bodo mladi tekmovalci »pilili« svojo formo. Spomladi bo treba napravo le preplastiti s plastično prevleko in bo uporabna tudi v poletnem delu tekmovanj in treningov. Najpomembnejši dogodek v lanskem letu pa je nov član 'našega kolektiva - nov kombi. Zato se v imenu vseh članov, tekmovalcev in trenerjev na tem mestu zahvalim vsem sponzorjem in drugim za nesebično pomoč. Ne smemo pozabiti pomoči občine Mengeš, kj nam že vsa leta stoji ob strani. Zahvala tudi županu Francu Jeriču, ki je posredoval, da so nekaj primaknile tudi sosednje občine, iz katerih prihajajo naši tekmovalci (predvsem Domžale in Kamnik). Pomagali so tudi Mengšani in okoličani. Naj navedem še nekaj zadnjih dosežkov na tekmah v Kisovcu pri Zagorju, Kranju, Žireh in Ljubnem. Poleg štirih zmag so ' e**ka lanskoletna pridobitev je nov kombi, ki so ga pomagali kupiti zvesti sponzorji. Končno so uresničene sanje po večji, 35-metrski skakalnici. se tekmovalci veselili tudi dveh kih klubov. Upajmo, da se bodo drugih in tretjih mest. Bilo pa je odlični dosežki nadaljevali tudi tudi lepo število uvrstitev med v preostalem delu sezone 2008- prvo deseterico. Tako so Jaka, 2009. Podrobnosti in fotografije Anže, Aljaž, Jan, Leon, Andraž, najdete na internetu: http://ska-Monika, Eva in drugi dostojni na- kalni-klub-menges.s5.net sprotniki sotekmovalcem iz veli- Tekst in foto: JOŽE TRPLAN Skoki Gora 2009 bodo! Skoki bodo! In to že 15. skoki na Gori. Člani Društva skakalni komite Gora se že od jeseni pripravljamo na to tradicionalno prireditev, kjer tekmovalci z vseh vetrov preizkusijo svoj pogum, znanje in športno srečo. Jeseni smo zagrizeni člani začeli pripravljati prostor za letošnje skoke, saj je bilo potrebno najprej očistiti okolico in pripraviti teren. Delo smo opravljali večinoma med vikendi, pri tem smo vedno poskrbeli za dobro voljo. Nalezljiv virus smeha se je vseh držal tudi v decembru, ko smo z našim snežnim stolpom (ups, topom - za nekatere težko izgovorljiva beseda) začeli izdelovati sneg. Bolj resni smo postali, ko je naš »stolp« po dveh urah delovanja prvič počakal zaradi okvare. Tej okvari sta v naslednjih dneh sledili še dve, šele nato se je kup snega zares začel večati; teden dni je trajalo, da smo ga izdelali dovolj. Nizke temperature v začetku tega leta so po Sloveniji povzročale preglavice, organizatorjem tekme v smučarskih skokih na Gori pa nekoliko manj; so zagotovilo, da snega do 15. februarja ne bo zmanjkalo. V teh dneh imamo ogromno dela, saj priprava take prireditve ni mačji kašelj. V nedeljo, 15. februarja, bo skakalnica pripravljena, prireditev za gledalce se začne ob 13.30, tekmovalci pa se bodo prijavili med 12.00 in 13.25. Najboljše bomo nagradili s pokali, vse pa čakajo presenečenja. Absolutni zmagovalec tekme bo domov za leto dni odnesel tudi prehodni pokal, če pa to ponovi trikrat zapored, pokal ostane njegova trajna last. Poleg atraktivnih skokov, dobre volje in ostale ponudbe se letos obeta novost. V nagradnem skladu prireditve na Gori se je nabralo nekaj tudi za gledalce, ki si bodo s tekmovanjem v ciljni areni lahko prislužili bogate nagrade. Trma, požrtvovalnost in smeh so zaščitni znaki zagretih članov Društva skakalni komite Gora injprav to nas poganja tudi to sezono. JOŽE ŠIMENC J /■'Ih i Ekipa »Pinkpanters«, zmagovalci hokejskega turnirja v Snoviku. Drsalni in hokejski užitki na naravnem drsa išču v Snoviku Od začetka januarja lahko ljubitelji drsanja in hokeja uživajo na naravnem drsališču ob apartmajskem naselju v Snoviku vsak dan do 21. ure. Zvečer je drsališče tudi osvetljeno, drsalke pa si je mogoče izposoditi na recepciji term. Pred dnevi je bil na drsališču odigran tradicionalni rekreativni hokejski turnir. Tekmovanja se je udeležilo dvanajst ekip, na koncu pa je zmagovalni pokal »Terme Snovi« dvignila ekipa »Pinkpanters«, ki jo sestavljajo hokejisti z Jesenic in iz Komende. Poleg komendskih hokejistov so se snoviškega tekmovanja s kamniškega konca udeležile ekipa s Podgorja, dve ekipi iz Vrhpolja ter prav tako dve domači ekipi »Terme Snovik«. Po tekmovanju v skupinah so sledili boji na izpadanje od četrtfinala do velikega finala. V velikem finalu so se »panterji« pomerili z drugo vrhpoljsko ekip in jo ugnali šele po kazenskih strelih. Mali finale je pripadel drugi vrhpoljski ekipi, ki je bila močnejša od druge domače ekipe »Terme Snovik«. Četrtfinale: 1. Vrhpolje 2: Modri dirkači 4:3 2. Vrhpolje 1: Vrhpolje 36:4 3. Koseze 1: Pinkpanters 1:5 4. Terme Snovik 1: Terme Snovik 2 0:1 Polfinale: 1. Vrhpolje2: Vrhpolje! 9:4 2. Pinkpanters: Terme Snovik 27:3 KONČNI REZULTATI: 1. Pinkpanters, 2. Vrhpolje 2, 3. Vrhpolje 1 in 4. mesto Terme Snovik 2 PLANINSKI KOTIČEK SPOMINSKI POHOD NA GRINTOVEC V spomin na vse svoje člane, ki so preminili v hribih, AO Kamnik v drugi polovici januarja pripravi spominski pohod na Grintovec. Ta pohod ni posebej organiziran, zato pa ima običajno A5 takrat tudi svojo turo na Grintovec. Tako je bilo tudi letos 17. januarja, ko se je spominskega pohoda udeležilo več kot 30 članov AO in tečajnikov. Večina se je povzpela na vrh po JV grebenu in čez Jame in sestopila v smeri normalne poti. SODELOVANJE Z GRS ŽELEZNA KAPLA Tudi letos se je nadaljevalo dolgoletno sodelovanje med postajama GRS iz Kamnika in Železne Kaple. Tako so se 17. januarja trije kamniški gorski reševalci (Janez Ažman, Rado Nad-vešnik in Bojan Pollak) udeležili zimske vaje kapelske postaje na Peci. Najprej je bila predstavitev uporabe reševalne opreme, ki jo za reševanje na smučišču uporablja Gorska straža. To je na pol vladna organizacija v okviru ministrstva za notranje zadeve, ka tere prvenstvena naloga je sicer varovanje narave, vendar je usposobljena tudi za reševanje na urejenih smučiščih. Sledile so vaje re- Za iskanje zasutih, ki imajo plazno žolno vklju-ševanja iz plazov, čeno, potrebujemo tudi sondo in lopato. predvsem piljenje uporabe plazile žolne, pa tudi prikaz iskanja s pomočjo psov, prva pomoč in tovariška pomoč in vse, kar spada zraven. Celodnevni vaji sta sledila analiza vaje in razgovor, v katerem so si kamniški in kapelski reševalci izmenjali precej izkušenj. Za avstrijsko GRS je značilno, da zelo dobro sodeluje z Rdečim križem, pa tudi to, da vsa helikopterska reševanja izvajajo poklicni reševalci v okviru OAMTC (avstrijske avto-moto zveze), HNMP (helikopterske nujne medicinske pomoči) in policije, redkeje pa tudi vojske. Edino v primerih, ko poklicni reševalci ne morejo (kadar helikopter ne more poleteti oz. je potreben prenos ponesrečenega na mesto, kjer lahko sodeluje helikopter), rešujejo prostovoljci. Bojč GORA 2009 V nedeljo, 15. februarja, vas Društvo skakalni komite Gora vabi na 15. tradicionalne skoke na Goro pri Komendi. Prireditev se začne ob 13.30. Tekmovalci bodo skakali z alpskimi smučmi, nagrade si boste lahko prislužili tudi kot gledalci. . Se vidimo na Gori! www.skoki-gora.isFun.net 14 29. januar 2009 Profesor Milan Grošelj, klasičn i filolog in jezikoslovec Dvanajstega februarja bo minilo trideset let, odkar je umrl prof. dr. Milan Grošelj (1902-1979), klasični filolog in akademik. Ker se je njegova življenjska pot začela v Kamniku, želimo njegovim someščanom nekoliko predstaviti njegovo osebnost in delo. Milan Grošelj se je rodil 19. septembra 1902 v Kamniku, kjer je živel do konca osnovnega šolanja. Nato je odšel na gimnazijo v Ljubljano in leta 1920 vpisal študij klasične filologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po diplomi leta 1925 se je s štipendijo ljubljanske univerze eno leto izpopolnjeval v Parizu pri vodilnih jezikoslovcih tistega časa. Med nekajletnim službovanjem na gimnazijah v Makedoniji, Srbiji in Sloveniji je sam ali s sodelavci pripravil obsežno komentirane šolske izdaje latinskih avtorjev, ki so bili na programu v gimnaziji (Salustija, Cicerona, Ovidija, Plinija mlajšega, Tacita, Horacija) - še danes edine, Milan Grošelj kot otrok v prostorih Malo- ki so dijakom in grajskega dvora, njegove rojstne hiše. študentom latinš- čine na voljo v slovenščini. Leta 1934 je dosegel doktorat z disertacijo »Iz sintakse latinskega genetiva in dativa« in od leta 1936 do 1940 poleg polne zaposlitve na gimnaziji honorarno predaval na fakulteti, dokler ni bil leta 1940 redno nastavljen kot docent. Leta 1945je postal izredni profesor in leta 1950 redni. SAZU ga je leta 1958 izvolila za dopisnega člana, leta 1977pa je sprejel še redno članstvo. Prav profesor Grošelj je v času svojega delovanja kot dolgoletni predstojnik Oddelka za klasično filologijo odločilno oblikoval ta študij na ljubljanski Filozofski fakulteti in ga dvignil na visoko raven. Njegovi učenci in študentje še danes poudarjajo bogastvo, doživetost in zavidljivo strokovno raven njegovih predavanj in seminarjev, nič manj pa tudi njegovo osebno zavzetost za slušatelje. Iz njegove šole so izšli vodilni slovenski klasični filologi, kot so akademik prof. dr. Kajetan Gantar, akademik prof. dr. Primož Simoniti in prof. dr. Erika Mihevc-Gabrovec. Pri znanstvenem delu seje posvečal pestri paleti etimoloških, oblikoslovnih, leksikalnih, besedotvornih, skladenjskih in slogovnih študij, ne le na področju latinščine in grščine, ampak tudi drugih indoevropskih jezikov. Razprave iz njegove najljubše tematike, jezikoslovja, prinašajo med drugim približno 460 etimologij, od katerih so številne našle mesto v pomembnih domačih in tujih slovarjih (denimo v Friskovem Grškem etimološkem slovarju). Njegove slogovne študije in interpretacije latinskih avtorjev, denimo Horacija, pa pričajo tudi o pretanjenem dojemanju izraznih možnosti v jeziku na besedni, stavčni in besedilni ravni. V svoji skrbi za znanstveni tisk in druge oblike znanstvenega delovanja je bil med ustanovitelji in dolgoletnimi uredniki ugledne znanstvene revije Linguistica, ki izhaja na Filozofski fakulteti, in Žive antike v Skopju. Bilje sourednik dveh Zbornikov Filozofske fakultete (1950, 1955) in eden od buditeljev Lingvističnega krožka na fakulteti, ki ima redna srečanja še danes. Dejaven je bil tudi mednarodno, saj je bil ustanovni član in nato član širšega odbora obnovljene Indogermanische Gesellschaft, najpomembnejše svetovne organizacije jezikoslovcev. V spomin na tega velikega slovenskega znanstvenika in pedagoga bo v soorganizaciji Društva za antične in humanistične študije Slovenije v prostorih njegove rojstne hiše, obnovljenega Malograjskega dvora v Kamniku, v letu 2009 potekal simpozij o njegovem življenju in delu. Društvo za antične in humanistične študije Slovenije DOGODKI NA OBMOČ11J PP KAMNIK V DECEMBRU 2008 »Na delu« vlomilci in vandali Komendčanka oropana 5. decembra sta neznana ženska in moški pred vrtcem v Komendi oropala občanko iz Suhadol, ki jima je ob grožnjah izročila torbico z vsebino. S tem dejanjem sta jo oškodovala za okoli 500 EUR. Pogorel toplar v Košišah Neznani storilec je 8. decembra zažgal kozolec toplar v Košišah, last Lovske družine Kamnik, in s tem povzročil večjo materialno škodo. Toplar je namreč pogorel do tal. V preiskavo požara so se vključili tudi kriminalisti iz PU Ljubljana. Nesreča na kamniški obvoznici V petek, 12. decembra, se je na kamniški obvoznici zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena osebno in tovorno vozilo. Nesrečo je zakrivil voznik osebnega vozila, ki je nepravilno zamenjal prometni vozni pas, eden od udeleženih je ob tem utrpel lahke telesne poškodbe. Vlomilci v župnijskem uradu na Selah, v hiši v Podgorju ... Neznani storilec je 18. decembra med 17. in 18. uro na vzvod vlomil skozi pritlično okno sanitarij v župnijski urad. V prvem nadstropju je prav tako na vzvod vlomil v kovinski sef, iz katerega je odnesel 3600 EUR gotovine. 20. decembra pa se je vlomilec ali vlomilci (opravili so namreč kar precej »dela«) v popoldanskem času lotil stanovanjske hiše v Podgorju, ki jo je v celoti pregledal in ob tem razmetal. Iz hiše je bilo ukradeno več kosov zlatnine, ur in nekaj gotovine, lastnik je oškodovan za približno 15.000 EUR. Zagorelo je v Motniku V petek, 12. decembra, je ob 0.11 v naselju Motnik zagorelo gospodarsko poslopje. Požar, ki je v celoti uničil ostrešje objekta in kmetijske stroje v njem, so pogasili gasilci PGD Motnik, Kamnik in Špitalič. Vzrok požara in višina gmotne škode še nista znana. V Tunjicah zasežena prepovedana droga 15. decembra so policisti PP Kamnik v Tunjicah pri zdravilnem gaju mlajšemu občanu iz Kamnika zasegli neznano posušeno rastlino. Ker gre za sum prepovedane droge, je bila snov poslana v analizo, sledil pa bo ustrezen ukrep. Našli ukradeno vozilo in storilca Patrulja PP Kamnik je 28. decembra ob 21.45 uri na Maistrovi 32 v Kamniku izsledila ukradeno vozilo R-Clio, reg. št. LJ21-7LC, ki je bilo ukradeno na območju Kranja. V lokalu Pod skalco pa je bil prav tako izsleden in prijet storilec tega kaznivega dejanja, doma z območja Kranja. Storilec je bil izročen policistom PP Kranj, vozilo pa je bilo po postopku vrnjeno lastniku. Pazimo se odvezanih psov! 28. decembra je občan prijavil, da ga je med tekom na Rudniku pri Radomljah v meča desne noge ugriznil odvezan oz. nezavarovan pes. Zoper lastnika psa iz območja Domžal bodo policisti izdali plačilni nalog po Zakonu o zaščiti živali. Na Silvestrovo zastrupitev na Veliki planini V Čurgovi koči na Veliki planini se je pozno zvečer na Silvestrovo osem ljudi zastrupilo z ogljikovim monoksidom, ki je uhajal v kočo zaradi nepravilnega delovanja agregata v koči. Na kraj dogodka so takoj prišli pripadniki Gorske reševalne službe Kamnik in policisti. Družino so našli v koči in jo s sanmi prepeljali v dolino, kjer so jo predali v oskrbo kamniškim in domžalskim reševalcem. Vse se je srečno izteklo. Vandali »delavni« tudi med prazniki Kar večkrat v letu se zgodi, da se nekaterim brezobzirne-žem zahoče razgrajanja po Kamniku, še zlasti vabljiv se jim zdi Mali grad. In tudi pred koncem leta so ga obiskali. V noči s 25. na 26. december so neznani razgrajači po mestu Kamnik in na Malem gradu za seboj pustili razdejanje. Razbili so korita na Glavnem trgu in se lotili lesenega kioska ob drsališču, na Malem gradu pa so uničili električno napeljavo (kar potrgali kable), razbijali reflektorske luči, ki osvetljujejo Mali grad. Vandali so tokrat povzročili okrog tisoč evrov materialne škode, a ob tem ostaja strah in zgroženost prebivalcev mesta in sprehajalcev nad tovrstnim početjem. Skrajni čas je, da se vandalizmu v Kamniku naredi konec s skupnimi močmi policistov, občine in občanov. Začetek leta zaznamovala tragična prometna nesreča pri Golicah Na regionalni cesti Kamnik-Ločica pri kraju Golice je 18. januarja nekaj minut pred 14. uro prišlo do hude prometne nesreče: voznik kombija je trčil v osebno vozilo. Ukleščene potnike so morali reševati gasilci, nesreča pa je bila usodna za 68-letni sopotnika v avtomobilu Branislava Goluboviča, očeta kamniškega podžupana. 48-letni voznik iz okolice Domžal je vozil Renault trafic iz smeri Ločice proti Kamniku. V kraju Golice je v levem ovinku izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal na levo stran vozišča in trčil v nasproti vozeče vozilo znamke Ford Mondeo, ki ga je vozil 45-letni voznik iz Kamnika. V trčenju je 68-letni sopotnik na prednjem desnem sedežu forda zaradi posledic prometne nesreče umrl, voznik R.Z. je utrpel hude poškodbe nog, _36-letna sopotnica in 11 -letni sopotnik sta bila prav tako huje poškodovana, poškodbe je utrpela tudi 15-letna sopotnica v istem vozil. Vsi potniki iz forda so ostali ukleščeni v vozilu, zaradi česar so posredovali gasilci, reševalci pa so jih nato z reševalnimi vozili odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Po grobi oceni je nastalo za okoli 30.000 evrov materialne škode, so sporočili iz PU Ljubljana. Regionalna cesta Kamnik-Vransko je bila tri ure zaprta za ves promet. Ob tem velja izpostaviti, da so krajani spodnjega dela vasi Golice s pomočjo svetnice Marinke Mošnik že pred časom podali pobudo občinski upravi, da bi zaradi velikih hitrosti v naselju, še zlasti pri mostu, kjer se je zgodilo že več nesreč, vidljivost pri uvozu na glavno cesto pa je izredno slaba, omejili hitrost prometa na 70 km od Špilakovega mostu do bencinskega servisa Petrol. Na občini Kamnik so podano pobudo posredovali Družbi Republike Slovenije za ceste, da proučijo možnost postavitve prometnih znakov za omejitev hitrosti prometa na omenjenem predelu, kar bi prispevalo k večji prometni varnosti na državni cesti, posebno še v naselju Golice. ZAHVALA Po požaru, ki nas je prizadel v noči na 12. december, se zahvaljujemo vsem gasilcem, še posebej gasilcem PGD Motnik in PGD Špitalič, ki so s svojim pravočasnim, nesebičnim in strokovnim posredovanjem omejili ogenj in še večje posledice le-tega ter vsem krajanom, ki ste nam s svojim požrtvovalnim delom, stroji in spodbudnimi besedami pomagali pri odpravljanju posledic požara. Prav vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Družina Slapnik V spomin Francetu Poljanšku Vedno je težko, ko smrt poseže v gasilske vrste, če pa nam vzame človeka, ki je s svojim delom več kot pol stoletja zaznamoval dogajanja v PGD Srednja vas, nam je še veliko težje. Kljub požrtvovalnosti večine članov društva v trenutkih, ko je treba priskočiti na pomoč ljudem, ogroženim zaradi požara, poplav ali drugih nesreč, le redki svoje življenjsko poslanstvo namenijo delu v gasilstvu tako celovito, kot je to storil France Poljanšek. V gasilske vrste je vstopil že davnega leta 1947 in se takoj aktivno vključil v dejavnosti društva. Ze leta 1950je po opravljenem izobraževanju prejel čin nižjega gasilskega častnika. Leto dni prej je bil imenovan za podpoveljnika in bil leta 1954 izvoljen za poveljnika društva. To funkcijo je vestno opravljal do leta 1961, ko muje društvo zaupalo delo tajnika. Na tem položaju sta prišli do izraza njegova doslednost in natančnost pri vodenju zapisov društvenih aktivnosti, ki danes predstavljajo neprecenljiv vir informacij in podatkov o dogajanjih, ki bi drugače utonila v pozabo, skupaj z ljudmi, ki so jih ustvarjali. Tajniška dela je opravljal do leta 1969- V tem letu je opravil tečaj za gasilskega častnika, bil izvoljen za predsednika društva ter opravljal to funkcijo do leta 1972. Poleg aktivnosti v matičnem društvu se je France vključeval tudi v delo organov OGZ Kamnik. Tako je bil v letih od 1957 do 1965 imenovan za poveljnika sektorja Tuhinjska dolina, od leta 1965pa za podpoveljnika OGZ ter od leta 1972 do 1980 opravljalfunkcijo predsednika komisije za preventivo. V tem letuje po opravljenem izobraževanju postal tudi višji gasilski častnik. Ponovno je bil imenovan za poveljnika sektorja Tuhinjska dolina leta 1982, vmes pa tudi ponovno izvoljen za tajnika v matičnem društvu ter ti funkciji z njemu lastno vnemo opravljal do leta 1990. Obakrat je sodeloval pri izgradnji gasilnega doma. Francetovo delo pa se kljub veliki angažiranosti ni končalo samo pri gasilcih. Bilje aktiven tudi v družbenopolitični organizaciji SZDL ter humanitarni organizaciji RK. Ne moremo mimo njegove vloge pri prenašanju bogatega gasilskega znanja in izkušenj na mlajše generacije gasilk in gasilcev. Mnogi malo starejši člani se z nostalgijo spominjamo ur, ki smo jih preživeli na gasilskih vajah in tekmovanjih z Boštja-novčevim stricem, kakor smo ga radi klicali. S svojim znanjem in popustljivostjo si je vedno znal pridobiti naklonjenost mladih. Gasilska tekmovanja so mu predstavljala posebno draž, zato je že leta 1968 opravil izpit za gasilskega sodnika. Skoraj se ne moremo spomniti tekmovanja v preteklosti, na katerem ne bi France nosil eno od najodgovornejših nalog. V društvu so se vseskozi zavedali vrednosti njegovega dela. Ker delo v gasilstvu temelji na prostovoljni osnovi, je poleg osebnega zadovoljstva edina nagrada zahvala v obliki priznanj. Bilje prejemnik najvišjih priznanj na nivoju občinske gasilske zveze ter republiških in državnih odlikovanj gasilskih zvez v bivši Jugoslaviji. V društvu je poleg priznanj in pohval prejel tudi značko za 60 let aktivnega dela ter plaketo veterana. Spoštovanje do dolgoletnega dela smo mu izkazali s tem, da smo ga imenovali za častnega predsednika. Tudi za svoje delo v podjetju KIK, kjer je bil zaposlen, je prejel spomenico in srebrno plaketo takratne Vojne industrije. Za aktivnosti na družbeno političnem področju pa je bil nagrajen z Redom dela s srebrnim vencem in priznanjem OF. France tudi v poznejših letih ni prenehal z dejavnostmi, seveda v okviru možnosti, ki mu jih je dopuščalo zdravje. Kot član veteranske gasilske desetine je še v preteklem letu nastopil na občinskem gasilskem tekmovanju in z njimi osvojil najvišje mesto. Kljub grenkobi, ki jo čutimo ob slovesu, smo ponosni, da smo imeli v svojih vrstah človeka, ki smo mu zaupali in ki je gasilstvu ostal zvest do konca. Zahvaljujemo se mu z našim pozdravom NA POMOČ! PGD Srednja vas V spomin dr. Dušanu Staretu - Duškotu Na mrzlo soboto, 10. januarja 2009, smo se na kamniških Žalah poslovili od dolgoletnega sodelavca, zdravnika v šolskem dispanzerju v ZD Kamnik Dušana dr. Stareta mlajšega, specialista šolske medicine. Rodil seje leta 1947 v Kamniku, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo in nato gimnazijo. Študij je nadaljeval na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je opravil tudi specialistični izpit iz šolske medicine. Po zaključku študija seje zaposlil v ZD Kamnik in tako nadaljeval tradicijo svojega očeta dr. Stareta Dušana st., dolgoletnega splošnega zdravnika v ZD Kamnik. Čeprav sije družino ustvaril v Ljubljani, je ostal zvest ZD Kamnik in svojim mladim pacientom, katerim je bil ne samo zdravnik, ampak tudi prijatelj in svetovalec. Spominjamo sega kot izrednega tovariša, sodelavca, kije bil s svojo zdravniško naravo in človeškim odnosom pripravljen pomagati vsakomur v stiski. Njegova človekoljubna narava gaje vodila na njegovi življenjski poti, zato je bil stalno vpet v svoj poklic zdravnika, humanista in tolažnika vsem tistim, ki so ga v svoji stiski obiskovali. Zahrbtna, dolgotrajna bolezen ga je veliko prekmalu iztrgala iz naše sredine. Odšel je tiho, tako, kot je živel. Dragi Duško, ostal nam boš v trajnem spominu kot človek, ki je izpolnil svoje poslanstvo in zapustil trajno sled v zgodovini zdravstvene službe v Kamniku. Hvala ti! Nekdanji sodelavci Saško, Maja in Irena ® 03/83 94 602 041/689 865 Sobotni večeri pri nas so prijetni - ob dobri hrani, živi glasbi To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih dni, obletnic, Ab Pravočasno si zagotovite rezervacijo za & VALENTINOV PLES v soboto, 14. februarja §3 PUSTOVANJE v soboto, 21. februarja # PLES OB DNEVU ŽENA 7. marca IN OB MATERINSKEM DNEVU 21. marca * PRAZNOVANJA, OBHAJILA, BIRME, OBLETNICE . Razmišljate o poroki: rezervirajte si datum, da bo vaša poroka takšna, kot si želite. Vabimo vas tudi na nedeljska in praznična kosila._ **** Gostišče GTC 902 ČRNIVEC Tirosek 73 Kamniški OBČAN -p - 01/83 91 311, ° 041/662 450 MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in fizike. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. INŠTRUKCUE angleščine in matematike za osnovno in srednje šole. Prva ura brezplačno. Tel.: 031/712-478. PROSIM, če mi kdo podari kolo, glasbeni stolp, gobelin in bundo št. 50. Prosim za rabljeno moško narodno nošo št. 50. TeL: 070/225-232. NIZKOGRADNJE, ' asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. mmumjmmmmmmutv. Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 IZKORISTITE UGODNE NAKUPE dpi 15. 2. 2009! ALNE r!0% PRALNI STROJI od 299>99 € teliti! S,'I: ■ IN MALI AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z 60T0VIN0 DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24! STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 www.irmi.si * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 81. letu življenja nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra, tašča in teta FRANCKA MERČUN p.d. Matetova mama iz Srednje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Plavčevi, patronažni službi Zdravstvenega doma Kamnik in osebju Infekcijske klinike v Ljubljani za zdravljenje in nego v zadnjih mesecih njenega življenja. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Januar 2009 Spoštovani! Ko ob izgubi vašega h najbližjega ne veste kam, . | so vam naše usluge * j na voljo Neprekinjeno L Noč in Dan! NtfdifficTvafltr kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom II I POGREBNIK I POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DV0RJE ŠL 13, 4207 Cerklje TeL: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Glej zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in tisto, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da je v 68. letu starosti iz naše sredine nenadoma odšel naš dragi oče, dedek in tast BRANE GOLUBOVIČ st. iz Klavčičeve ulice 5 Na zadnjo pot ga bomo pospremili v soboto, 7. februarja 2009, ob 13. uri na kamniških Žalah. Žara bo na dan pogreba od 11. do 13. ure v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: sin Brane in hči Polona z družinama in babi Majda ^0*0' OPTIKA OČESNA AMBULANTA Helena Dolinšek, s.p. V KAMNIKU V DOMŽALAH Samostanska 14 Breznikova 15 (center Breza) tel.: 8317-005 tel.: 7216-436 RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. e-mail: mibos@volja.net Zikova ul. 4, Kamnik tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 ZAHVALA V 90. letu nas je tiho zapustila naša draga mama, babica in prababica MENICA SKALAR rojena KRAMBERGER upokojena učiteljica Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovane sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hčerki Darka in Monika z družinama Januar 2009 Hiša tiha je postala, ko si vzela od nas slovo. V srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila MARIJA KOŽELJ rojena BALOH Mnogo prekmalu je tiho in za vedno odšla od nas naša ljuba mami, mama, tašča, sestra in teta. Ostala pa je sled njenih pridnih rok, bistrega uma, plemenitega srca in topli spomini nanjo. Vsem, ki ste nam lajšali izgubo predrage ali ste kakorkoli sodelovali pri pogrebni svečanosti, prisrčna hvala. Hvala tudi vsem, ki ste njen zadnji dom obložili s cvetjem, darovali za maše, sveče, za cerkev in nam finančno pomagali in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu in večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni December 2008 Prazen je dom in naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 77. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče dedi, brat in stric CIRIL ŽUMER iz Kamnika, Kranjska cesta 4/d Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem Solidarnosti, trobentaču in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebej topla zahvala delavcem Upravne enote Kamnik in celotni ekipi Porsche Verovškova Ljubljana. Žalujoči: žena Marija, sin Dušan z ženo Ines in hčerko Sandro, sin Damjan z Uršo in drugo sorodstvo Januar 2009 Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, a ne zares bolna je naša ljubljena mama bila, a danes, čez noč, od nas je odšla. V spokojnem naj bivanju najde svoj mir, sij božji naj ji bo sreče izvir! ZAHVALA V 66. letu nas je zapustila KRISTINA ZGONC iz Mekinj pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem OŠ Rodica in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Stranj za zapete žalostinke in trobentaču Marjanu Sitarju za zaigrano Tišino. V žalosti mož Jože in hčerka Suzana z družino Januar 2009 Si Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo Za vaše zdravj 'r4 Caj Ttvinings i tri vrste: Vanilla, Earl Grey ali MKEmlish breakfast, 50 g, filter VAN V Žitna ploščica Frutabela Activ borovnica, 44 g Fructal Ajdovščina Redna cena: 0,68 EUR /1 A "m eur EARL GREr"TEA Market Hlper Čaj Teekanne Čar zime, sadni, 50 g, filter Teekanne Redna cena: 1,98 EUR Bonboni Halls 2x33,5 g + 33,5 g BEZPLAČNO Warner Mini rolade Čokoladne, 280g Žito Gorenjka, Lesce Redna cena: 2,10 EUR Apisirup Wm 200 ml Medex, Ljubljana Redna cena: 5,2Ž ApikčBBm^s 250g Medex, Ljubljana Redna cena: 7,05 EUR Hlper Jogurt Activ ut več okusov, 2x125 g Danone Akcija velja do 3■ 2. 2009 oz. do razprodaje zalog. Unovčevanje nalepk za sete krožnikov je možno do odprodaje zalog oz. najkasneje do 22. 3. 2009. Zberi in izberi darilo! Vaša mavrica iz porcelana. Ponovno zbiranje nalepk za set dveh krožnikov Tognana od 3. februarja do 8. marca 2009 v petek. 30. januarja .ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica Ptice v letu v soboto. 31. januarja, ob 10. uri Pravljica o Sneženem možu - prireditev za otroke V petek. 6. februarja, ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica Pustna pokrivala V soboto. 14. februarja, ob 10. uri Pravljica o srčku - prireditev za otroke .bmUbomop^imo^u. —Iv-nimi srčki in ■ OD ČETRTKA, 29. L 2009 DO NEDELJE, 1.2.2009 a sjf popust na blagovno /C skupino JEDILNA OLJA Popust ne velja za eko olja. OD ČETRTKA, 29.1. 2009 DO SREDE, 4. 2. 2009 (ji popust na blagovno •JU1 /C skupino EKO SADJE in ZELENJAVA (pakirano) dodatna — 5i Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika Izkoristite dodatne ugodnosti v prodajalnah Mercator Tehnika, Gradnja in Pohištvo. S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ 24 obrokov brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka 40 EUR. Pogodbo za obročno odplačevanje nad 12 obrokov lahko sklenejo imetniki, ki s kartico Mercator Pika poslujejo vsaj 4 mesece (od izdaje kartice) in imajo v sistemu knjiženo poravnavo obveznosti. Ponudba velja v izbranih prodajalnah Mercator Tehnike, Gradnje in Pohištva, ki imajo možnost avtomatskega izpisa kreditne pogodbe. Ob plačilu nad 12 in do največ 24 obrokov, vrednostni popusti (3 % popust ob nakupu od 400 do 2.000 EUR in 5 % popust ob nakupu nad 2.000 EUR) ne veljajo. Izkoristite možnost nakupa blaga na odloženo plačilo tudi preko bančne aplikacije BanKredit (Nova KBM, d.d., Maribor). Za dodatne informacije se obrnite na zaposlene v prodajalni. Mercator Pika vam omogoča nakup blaga na obroke brez stroškov in obresti! Pogoj: Veljavna plačilna Mercator Pika kartica. Znesek obroka mora biti v okviru mesečnega limita na kartici. Bonitete pike prejme imetnik kartice samo za znesek prvega obroka, ki mora biti enak ali večji naslednjim obrokom. najnižji skupni znesek nakupa je 100 EUR • najnižji znesek obroka je 20 EUR največje število obrokov je 12 Izkoristite dodatne ugodnosti v prodajalnah Mercator Tehnika, Gradnja in Pohištvo, popusta CO/ popusta od400do2.000 EUR W /O nad 2.000 EUR 3% Navedena popusta veljata tudi ob obročnem plačevanju do 12 obrokov. Ob priznanih popustih v celoti velja tudi bonitetni sistem Mercator Pika. y Tehnika Pohištvo Gradnja Si Mercator Pika Zbirajte lepe trenutke