Anka Novak Poslikano pohištvo v Dolini Uvod Umetnost gotike je dobila globok odmev v ljudskem območju srednjeveropskega, posebno še vzhodnoalpskega prostora. Tradicija gotske arhtitekture se je pri nas ohranjala na kmečkih stavbah še pozno v 17. stoletje, z nekaterimi elementi (leseni stropi) celo v 19. stoletje. Pod vplivom umetnostne ustvarjalnosti gotske dobe se je razvilo tudi ljudsko sli- karstvo na kmečkem pohištvu. Žarišče tega slikarstva so vzhodnoalpske dežele.^ Umetnost gotskih patroniranih cerkvenih stropov je tudi pri nas dramila ustvar- jalnega duha domačega slikarja iz ljudstva. Ko se je v pozni gotiki do kraja izčrpal slikarski izraz poklicnih obrtniških — mestnih ali podeželskih slikarskih delavnic, se je ob koncu 16. in v 17. stoletju začelo uveljavljati na cerkvenih stropih slikar- stvo, ki se je, naslonjeno na starejše izročilo, izoblikovalo v delavnicah ljudskih slikarjev.- Od starejših delavnic je ljudski slikar prevzel tehniko šabloniranja, v motiviki pa je vse, kar mu je bilo tuje, zamenjal z motivi, ki jih je jemal iz domače ljudske zakladnice. Geometrijski motivi: cik-cak linije, valovnice, krogi, križci, kvadrati, trikotniki, pikice, krogi so značilne prvine ljudskih slikarij na naših cerkve- nih stropih v poznem 16. in v 17. stoletju. V sožitju s temi motivi, vzetimi iz do- mače ljudske zakladnice, oživlja ljudski slikar tudi motive, ki jih je gojila umetnost renesanse: monogram!, simetrični spleti vitic, linije srčastih oblik.^ Vse te prvine so značilne tudi za najstarejše kose poslikanega pohištva, ki so se nam ohranili iz 17. stoletja. Slike so izdelane s šablonami, na skrinjah pa največkrat s prosto roko na naravno barvo lesa. Prevladuje črna barva, ki jo posebno na stropih včasih spremlja še rdeča, temno modra, zelena in bela barva. Simetrični spleti vitic, linije srčastih oblik so okrasni elementi, ki so značilni tudi za rezljane in intarzi- rane meščanske skrinje iz 17. stoletja." Najstarejši ohranjeni poslikani gorenjski kmečki skrinji imata letnici 1614 in MLCXXIIII (1624).5 Starejši dokazi' ljudske slikarske dejavnosti so se ohranili na Gorenjskem na poslikanih fasadah kmečkih stavb«. Gotsko kaščo z letnico 1573 s Potokov pri Žirovnici krasijo barvno poudarjeni gotski arhitekturni elementi — »šivani robovi« v vogalih te stavbe. Za nas zanimivejša je bordura iz rdeče in mo- dro pobarvanih poševnih kvadratov, ki se vleče pod napuščem na vzhodni fasadi te stavbe. Drugi pomemben spomenik ljudskega slikarstva je poznogotski poslikan strop v Merkeljnovi hiši na Srednjem vrhu nad Kranjsko goro št. 4. Slikarski motiv dveh nasproti si postavljenih trikotnikov med prečnimi pasovi vodoravnih črt se v duhu gotskih cerkvenih poslikanih stropov harmonično ponavlja vzdolž vse deske stropa. Slikarija je strogo linearno upodobljena na naravno barvo lesa (zaradi po- temnelosti barva ni opredeljiva). Slikane so le zgornje, neprofilirane deske stropa. V Hlebanjevi hiši, prav tako na Srednjem vrhu, je ohranjen strop z letnico 1506. 1 Josef M. Ritz, Alte bemalte Bauernmöbel, München, str. 5—9. ^ Franc Kos, Ornamentika lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovenskem, Zbornik za umetnostno zgodovino XVII, Ljubljana 1941, str. 39—56, 70 (posebni odtis). ^ Isti, n.d., str. 51—52. * Isti, Slovenska kmetska skrinja. Etnolog XIV, Ljubljana 1943, str. 65. » Anka Novak, Gorenjska kmečka skrinja. Snovanja 1,1, Kranj 1967, str. 6. " Olga Zupan, Poslikane fasade kmečkih hiš na Gorenjskem, Snovanja, Kranj 1971, str. 6. Anka Novak Oba stropa kažeta neko sorodnost (paličasto profilirani robovi stropnih desk). Ven- dar govori za nekoliko mlajše poreklo poslikanega stropa manj tektonsko in boga- tejše profilirani nosilni tram pa tudi rezbarski okras na deskah ob nosilnem tramu. Rezbarije z luskastimi motivi, ki krasijo ta strop, strečujemo v 17. in 18. stoletju tudi na skrinjah. Rezljani luskasti motivi lepšajo pilastre ob arkadnih poljih; v 19. stoletju živi ta rezbarska tradicija naprej na rezljanih preslicah rateško-rutarskega tipa. Na podlagi ohranjenih gotskih arhitekturnih elementov na tej hiši (gotska okna v pritličnem in nadstropnem delu stavbe, dva gotska portala) bi mogli strop časovno postaviti v konec 16. ali na začetek 17. stoletja. Razvoj ljudskega slikarstva na kmečkem pohištvu je sledil razvoju slikarstva na poslikanih cerkvenih stropih z večjo ali manjšo zamudo. Na pohištvu je bilo vse do zadnje četrtine 18. stoletja slikarstvo močno naslonjeno na tradicijo iz 17. sto- letja, posebno še v izbiri barv (do sredine 18. stoletja še vedno prevladuje črna barva slikarij, čeprav se v tem času tudi na skrinjah v večji meri uveljavlja pom- pejansko rdeča ali bela barva). Tudi risarski način upodabljanja slikarske motivike v 18. stoletju še vedno prevladuje. V slikarskem okrasu se sicer že v 1. polovici tega stoletja kažejo bolj realistični motivi (cvetovi, vaza, motivi src), vendar so še močno stilizirani in idealizirani. V cerkvenem stropnem slikarstvu ljudskih obrtniških slikarskih delavnic pa se je že v 17. stoletju bolj in bolj uveljavljal nov duh renesančne in baročne umetnosti. Ljudski umetnik — obrtnik je bil pri poslikavanju cerkvenih stropov v izbiri moti- vike, v izbiri barv pa tudi v načinu upodabljanja slikarskih motivov radikalnejši kot pri poslikavanju pohištva. V 2. polovici 17. in 1. polovici 18. stoletja se na stropnih slikarijah povsem uveljavi motivno izredno bogato, barvno živo in slikovito slikarstvo baročne dobe.' Na pohištvu, določneje na skrinjah, sledimo odmeve baročne umetnosti v bolj realističnih motivih src, vaz, cvetov, ki jih slikar v 1. po- lovici 18. stoletja vpleta v simetrične splete vitle ali kako drugače vkomponira na okrasno ploskev. Šele v drugi polovici 18. stoletja zaživijo na pohištvu barvno pestro naslikani baročni motivi cvetličnih šopkov v vazah ali lončkih, ali cvetličnih šopkov, ki rastejo iz src. Naslikani so z rdečo, belo, zeleno, modro barvo ob skrom- ni uporabi rjave ali črne barve. Slikanje okrasnih polj ali celotne površine okrasne- ga predmeta — skrinje gojijo v zadnji četrtini 18. stoletja le posamezne, napred- nejše slikarske delavnice. Duh baročne umetnosti, ki se v območju ljudskega sli- karstva kaže predvsem v bolj živi, manj stilizirani motiviki, vzeti iz narave ter v žareči pisanosti barv pa v bolj plastičnem načinu upodabljanja slikarskega okrasa, si torej na naše poslikano pohištvo polagoma utira pot šele v zadnji četrtini 18. sto- letja in se potem v 19. stoletju — v cvetoči dobi ljudskih slikarij na kmečkem pohištvu — povzpne do najvišje stopnje svoje izraznosti. Najstarejša ohranjena večbarvno, baročno poslikana skrinja (v zbirki GM v Kranju) ima letnico 1783.^ Na podlagi ohranjenega gradiva sodimo, da je bila vse do 19. stoletja slikarsko okrašena le skrinja, šele v 19. stoletju postanejo predmet slikarskega okraševanja tudi drugi kosi pohištva. V tem pogledu pripada Dolini — tako imenujejo domačini območje od Rateč do Most pri Žirovnici — posebno mesto. Tu je bila kultura slikarske krasitve pohištva dosti bolj živa kot drugod na Gorenjskem. Največ posli- kanih omar v zbirkah SEM v Ljubljani in GM v Kranju izvira iz Doline, tako tudi , ' F. K. Kos, nav. delo, str. 72—76. 8 Anka Novak, n.d.. Snovanja 2, 1, str. 15, Kranj 1967. Poslikano pohištvo v Dolini 21 poslikane postelje v omenjenih zbirkah." Poslikana vrata hiš in kamer ter zid- nih omaric, dalje ohišja ur — vsi ti poslikani kosi notranje opreme izhajajo po veliki večini iz Doline. Po več kot desetletnem topografskem delu na širšem gorenjskem območju bi mogli trditi, da so bile drugod na Gorenjskem slikarsko okrašene predvsem skrinje in zibke, le bolj izjemoma jedilne omare in vrata zidnih omaric. Domnevo, da se drugod poslikano pohištvo pač ni ohranilo v takem ob- segu, bi mogli sprejeti s pridržkom. Bolj zanesljivo bi mogli iskati razlago za to izredno bogato ohranjeno gradivo v bolj intenzivni kulturi slikarskega okraševanja elementov notranje opreme, kar je gotovo v zvezi s posebnim geografskim in zgo- dovinskim značajem Doline. Vse do zgraditve železnice 1. 1870 je tu vodila izredno živa prometna žila — vozarska in tovorniška pot čez korenski prelaz. V gospo- darskem in tudi v kulturnem pogledu je bila Dolina tako tesneje povezana s sosed- njimi alpskimi deželami, kjer je bila kultura slikarskega okraševanja raznih ele- mentov notranje opreme razvita že v 18. stoletju.'" Da je pripadalo Dolini v kul- turi poslikanega pohištva izredno mesto, govori tudi dejstvo, da se je prav tu ljudska slikarska tradicija najbolj dolgo ohranila. Ko je drugod na Gorenjskem ob koncu 19. stoletja slikarstvo na kmečkem pohištvu že prenehalo, je v zgornjem delu Doline delovala izredno živa in produktivna slikarska delavnica. Iz nje je zrasel tudi poslednji slikar gorenjskih kmečkih skrinj — svojo zadnjo skrinjo je datiral z letnico 1931. V slikarskem pogledu so izdelki te delavnice, zlasti še izdelki mlaj- šega slikarja, dokaz dekadence stoletja stare tradicije; zanimivi pa so po drugi strani — so dokaz vztrajanja domačinov pri starem izročilu. V prispevku je obravnavan razvoj poslikanega pohištva v območju od Rateč do Jesenic. Poslikane skrinje iz 17. in 18. stoletja Najstarejša poslikana skrinja se je ohranila na Dovjem in ima letnico 16(3)5 ali 16(8)5. Ker je barva poškodovana, se ni mogoče zanesljivo odločiti za prvo ali drugo letnico, čeprav se zdi prva verjetnejša. Za starejšo letnico govori tudi oblika gotskega profila na spodnjem robu prečne letve na fasadni strani skrinje (SI. 1). V konstrukcijskem pogledu ima obliko renesančne skrinje s konstrukcij- skim poudarkom na bočnih stranicah, ki se spodaj zožujejo in jih gotsko obli- kovana lina deli spodaj v dvoje nog. Plastični arhitekturni renesančni okras deli prednjo ploskev v petero polj, od katerih je srednje pokončen pravokotnik, ostala štiri polja pa so arkadne oblike. Pilastri ob arkadnih poljih so okrašeni z nizom rezljanih luskastih motivov. Slikarski okras, ki ga sestavljajo geometrični motivi ter renesančni motivi spiralastih linij in monogram, je naslikan s črno barvo na les brez barvne podlage (Blankholzmalerei). ' Fanči Šarf, Kmečka postelja na Gorenjskem v 19. stoletju, SE XII, Ljubljana 1959, str. 82—87. Josef M. Ritz, n.d., primerjaj tudi slikovno gradivo. 22 Anka Novak SMka 1. Renesančna skrinja z letnico 16/3/5 ali 16/8/5, Dovie Opisana skrinja je po konstrukciji in plastičnem arhitekturnem okrasu sorodna neposlikanim skrinjam iz 2. polovice 17. stoletja, ki so se v nekaj primerih ohranile na Dovjem in v Mojstrani. Plastični renesančni okras sestavljajo trije arkadni loki s piiastri. Arkadni loki posnemajo gotsko obliko oslovskega hrbta. Manjša polja te oblike krasijo tudi ploskev med arkadnimi loki. Piiastri so rezbarske okrašeni z dvema navpičnima nizoma luskastih motivov. Prečna letev pod arkadnimi polji je dekorativno izžagana in posnema profil renesančno baročnega balustra (si. 2). Po konstrukciji in po načinu členitve fasadne ploskve se od teh skrinj razlikuje skrinja iz Rateč z letnico 1696 (si. 3). (V zbirki Gorenjskega muzaj, odslej GM); konstrukcijski poudarek ni več na bočnih stranicah, vse štiri stranice so enako- vredne in zvezane v vogalih z značilno vogelno vezavo, ki jo v ljudskem je- ziku splošno imenujejo »cinkanje«. Ta oblika konstrukcije se uveljavi pri nas na pohištvu višjih družbenih plasti že dosti prej, v območju ljudske kulture pa se z njo prvikrat srečamo šele ob koncu 17. stoletja, v 18. stoletju pa v Dolini močno prevladuje. Novost, ki jo prinaša obravnavana skrinja, je kasetasta členitev prednje ploskve. Vsa ploskev je razdeljena v pet polj, od katerih so stranski dve in srednje polje pokončni pravokotniki, ostali dve pa kvadrata; spodaj je bilo v vrsti še pet manjših kaset v obliki ležečih pravokotnikov (letve teh kaset manjkajo). V raznih različicah se je ta kasetirana členitev ohranila na poslikanih in neposlikanih skri- njah rateško-kranjskogorskega tipa vse do sredine 19. stoletja. Kvadrate med ponkončnimi pravokotniki zamenjajo proti koncu 18. stoletja polja s posnetimi ogli, v 1. polovici stoletja pa polja arkadne oblike. Do sredine 18. sto- letja se na skrinjah še ohranja starejša tradicija krasitve s plastičnimi arkadami, v 2. polovici stoletja pa se povsem uveljavi kasetasta členitev prednje ploskve, tako na poslikanih kot na neposlikanih skrinjah. V razvojnem pogledu je zanimiva skrinja iz I. 1748 (GM E-1126) z Dovjega. Po svoji konstrukciji in členitvi fasadne ploskve spominja na skrinjo iz I. 1696, le da so na mlajši skrinji kvadratna polja med pokončnimi pravokotniki zamenjala polja arkad- ne oblike (si. 4). V motiviki se slikar naslanja na starejšo tradicijo. Prevladujejo Poslikano pohištvo v Dolini 23 Slika 2. Neposlikana arkadna skrinja, Mojstrana, 2. polovica 17. stoletja Še vedno geometrijski motivi (cikcakaste črte, pičice, spirale in vitice), vendar vpleta slikar že bolj realistične motive (cvetovi, vaza, srce). Vitice s cvetovi na- slika 3. Skrinja z letnico 1696, Rateče (GM) 24 Anka No>-ak Slika 4. Skrinja z letnico 1748, Dovje (GM E-1126) geljnaste ali zvončaste oblike rastejo iz vaz ali iz srca, vitice s cveti zapolnjujejo tudi ploskev na zunanji strani arkadnih polj. Pilastri ob arkadnih poljih so slikarsko okrašeni z motivi manjših polj baročne oblike. Na obeh bočnih stranicah je nasli- kana velika šesterolista rozeta v krogu, ki ga na zunanji strani spremlja še cik- cakasta črta. Ta oblika rozete je pogost okrasni element tudi na skrinjah iz 2. polo- vice 18. stoletja. Okrasje je upodobljeno s prevladujočo črno barvo na naravnem lesu — poleg črne uporablja slikar še pompejansko rdečo barvo. Posamezni mo- tivi so naslikani s šablonami ali pa s prosto roko. Profilirani robovi letev so barvno poudarjeni, izmenično so s črno in rdečo barvo poslikana tudi polja manjših kaset, nanizanih v pas na spodnjem delu prednje ploskve. Izdelek istega slikarja je tudi skrinja brez letnice, ki se je ohranila v Podkorenu. Enaka je členitev prednje ploskve, enaki okrasni motivi, prav tako upodobljeni s črno in rdečo barvo na lesu. Skrinja iz Podkorena se razlikuje le po papirnatih nalepkah, ki so v obeh stranskih poljih zamenjale originalni slikarski okras; to so grafike z baročnimi vzorci. Okraševanje pohištva s papirnatimi grafikami je v 18. stoletju znano v sosednjih alpskih deželah. Na Gorenjskem so tako okrašene skrinje prav izjemne (dve skrinji iz okolice Kranja). Pravo baročno večbarvno poslikavanje pohištva s slikanjem ozadja polj in celotne površine poslikanega predmeta se v Dolini začne šele v 19. stoletju. Vendar je delavnica, ki je v zadnji četrtini 18. stoletja delovala v rateško-kranjskogorskem kotu, že napovedovala novo obdobje v slikarskem izrazu na poslikanem pohištvu. Od Rateč do Srednjega vrha nad Kranjsko goro se je ohranilo nekaj skrinj, ki so izdelki slikarske delavnice izrazito individualnih slikarskih lastnosti. Najstarejša skrinja ima letnico 1783, najmlajša pa 1793 (si. 5). V arhitekturni členitvi prednje stranice se vse te skrinje naslanjajo na členitev, ki smo jo opisali pri skrinji iz I. 1696, le da sta kvadratni kaseti med pokončnimi pravokotniki s posnetimi ogli. Slikarski okras je upodobljen na naravno barvo lesa. V srednjem polju je na- Poslikano pohištvo v Dolini 25 Slika 5. Skrinja z letnico 1788, Rateče (GM E-1128) slikan monogram IHS v krogu iz pičic ali pa ga spremljajo motivi marjetičnih cve- tov, ki zapolnjujejo tudi polja manjših spodnjih kaset. V vseh štirih stranskih kase- tah so upodobljeni še vedno močno stilizirani motivi cvetličnih šopkov, ki rastejo iz lončkov ali iz srca. Motivi cvetličnih šopkov so močno poenostavljeni in spo- minjajo bolj na vitice z spiralasto zavitimi listi, med katere so vkomponirani cve- tlični motivi. Rdeči kepasti cvetovi spominjajo na nagelj, neopredeljiv je motiv zvončastega cveta. Profilirani robovi ob okrasnih poljih so poudarjeni z belo ali rdečo barvo in marmorirani s pasovi valovitih črt rdeče ali modre barve. Slikarski okras je kljub rahlim poskusom senčenja še vedno močno ploskovit, slikarija je prav risarsko ujeta v skromno barvno lestvico: ob prevladujoči rdeči in beli barvi uporablja slikar še zeleno, modro, v manjši meri rjavo in črno barvo. Iz 2. polovice 18. stoletja sta se ohranila v Podkorenu dva lesena poslikana stropa. V obeh primerih gre za strop v zgornji »ta leseni kamri«. Prvi, pri Prezeljnu v Pod- korenu št. 32, ima letnico 1764, drugi, pri Plešu, v Podkorenu št. 28, pa letnico 1779. Slikarski okras na obeh stropih je izdelek iste roke in ne kaže sorodnosti s slikarijami na opisanih skrinjah iz prve polovice in iz zadnje četrtine 18. stoletja. Okrasni motivi na stropih kažejo sicer pripadnost določeni časovni skupnosti, cvetlični motivi so močno idealizirani. Slikarski okras je izrazito grafično upodob- ljen s pompejansko rdečo barvo na naravnem lesu. S starejšo slikarsko delavnico povezujemo slikarijo na stropovih po motivu šesterolistne rozete v krogu, ki jo obdaja še krog v cikcakasti črti; isti motiv je naslikan tudi na bočnih stranicah skrinje z letnico 1748 z Dovjega. Z mlajšo slikarsko delavnico povezuje to slika- rijo na stropih zlasti oblika stebelnih listov. 26 Anka Novak Večbarvno poslikano pohištvo — 19. stoletje V 19. stoletju je bila Dolina izredno živo slikarsko središče. Tu je delovalo več slikarjev z različno mero slikarskega znanja. Poleg obrtniških slikarskih delavnic se je s poslikavanjem pohištva ukvarjalo tudi nekaj samouških slikarjev. Posa- mezne delavnice so večidel poslikavale pohištvo za določen krog vasi, tako se je izoblikovalo nekaj tipov pohištvenih slikarij, ki jih moremo tudi krajevno oprede- liti. Poleg slikarskega okrasja, motivike, njene razvrstitve po okrasni ploskvi pa kolorita, ki so ga gojile posamezne delavnice, obstajajo neke krajevne značilnosti tudi v načinu in obliki členitve fasadne stranice skrinje. V zgornjem delu Doline (v rateško-borovskem kotu) je v 19. stoletju še živa kasetasta členitev iz konca 17. in 18. stoletja, vendar prevladuje členitev v troje velikih kasetastih polj, ki so ločena med seboj s širšimi letvami z globoko profiliranimi robovi. V spodnjem delu Doline pa že od konca 18. in do 70 let 19. stoletja prevladuje členitev v troje manjših polj, ki imajo okvire baročnih oblik, plitvo izrezane v sami stranici skrinje, izrezani profili so barvno poudarjeni. Slikarske delavnice v zgornjem delu Doline Od Rateč do Srednjega vrha nad Kranjsko goro se je ohranilo nekaj skrinj, ki so izdelki slikarja individualnih slikarskih lastnosti. Najstarejša skrinja ima letnico 1810, najmlajša pa 1821 (si. 6). V srednjem polju je upodobljena figura božjepotne Marije ali pa zvezdasta rozeta, v obeh stranskih kasetah pa veliki cvetlični šopki v majhnih trebušastih vazah. V sestavi šopka nastopajo rdeči kepasti, modri in beli marjetični in tulipanasti cvetovi. Večbarvne ornamentalne motive slika slikar še vedno na les. Značilna je oblika stebelnih listov, ki jih slika tudi nad cvetovi. V tridesetih letih 19. stoletja se razvije v zgornjem delu Doline izredno produk- tivna slikarska delavnica, ki je izoblikovala samosvoj slikarski izraz na pohištvu rateško-borovskega kota (si. 7). Poleg skrinj, zibk in postelj izvirajo iz te delavnice tudi jedilne omare, ohišja ur, poslikane škarje za posteljo, pa poslikana lesena ogra- jica za bohkov kot. Zanesljivo spada med njene izdelke tudi freska z upodobitvijo Marijinega kronanja, ki se je ohranila na Kruščevi hiši v Ratečah št. 152. Naj- starejši ohranjeni kos poslikanega pohištva je zibka z letnico 1834 (GM, E-1152), najmlajša pa je skrinja z letnico 1883. V zbirki GM spada med izdelke te delavnice 6 skrinj, 7 zibelk, ohišje ure, dve poslikani postelji, poslikane škarje za posteljo, jedilna omara in manjša skrinjica — otroška igrača. Slikarski okras na posameznih predmetih se podreja obliki okrasne ploskve. Vso prednjo ploskev skrinje delijo široke letve z globoko profiliranimi robovi v troje velikih kaset; stranski sta kvadrata s posnetimi ogli ali z baročno lomljenimi stranicami, srednje je pokončni pravokotnik. Na nekaterih skrinjah se je še ob- držala starejša členitev (primerjal skrinjo na si. 4). Profilirani robovi so rdeče po- barvani in marmorirani s pasovi temnejše rdečih in belih valovitih črt. V srednjem polju je vedno upodobljen svetnik ali nabožen prizor, v obeh stranskih poljih pa značilni cvetlični šopek v veliki trebušasti vazi. Osrednjo kompozicijo šopka se- stavlja troje trikotno ali četvero v vrsto postavljenih rdečih ali belih cvetov vrtnič- nih oblik, ki jih obdajajo široki nazobčani stebelni listi. V osrednji kompoziciji šopka je včasih upodobljen tudi motiv sončničnega cveta. Krog tega so pahljačasto Poslikano pohištvo v Dolini 27 Slika 6. Poslikana skrinja iz Podkorena z letnico 1821 i Slika 7. Poslikana končnica postelje z letnico 1847, Podkoren (GM E-822) Anka Novak nanizani motivi rdečih nageljnov, v vrhu šopka pa je pogosto tulipanov cvet. V se- stavu šopka skoraj vedno nastopajo drobni, v grozd nanizani cvetovi. Priljubljen je motiv polovičnega marjetičnega cveta s povešenimi listi. Podobno kot na skri- njah je razvrščen po okrasni ploskvi tudi slikarski okras na poslikanih zglavnih končnicah postelje." Motiv cvetličnega šopka je somerno komponiran na obeh straneh nabožne podobe, v ločno oblikovanem vrhu končnice je vedno naslikan cvetlični šopek s pentljo. Na zibkah je motiv božjepotne Marije pravilo, na obeh straneh ga spremlja cvetlični šopek. Cvetlični motivi krasijo tudi ploskev zunaj okvirjenega polja, pogosto so slikani v košaricah. Na nasprotni končnici je naslikan pentagram z apotropejskim pomenom.Na skrinjah so barvno poudarjena manjša okrasna polja, npr. trikotna polnila ob posnetih vogalih kaset, manjša polja v ob- liki krožnega izseka na vogalih pokrova, s pisanimi valovnicami okrašeni pravo- kotni sklepi ob lemljenih stranicah srednje kasete. Bočni stranici skrinje, podolžne stranice zibk in postelj krasijo manjša, slikarsko zaznamovana polja v obliki ležečih pravokotnikov z lunetnima izpahoma v navpičnih stranicah. V vseh teh slikarsko zaznamovanih poljih so upodobljeni manjši cvetlični motivi značilnih oblik. Slikarska delavnica upodablja naslednje nabožne motive: prevladuje figura božje- potne Marije (na zibkah je pravilo), pogostne so upodobitve sv. Neže, sv. Katarine, sv. Helene, sv. Uršule, dalje sv. Jedert, Brezmadežna, sv. Ana z Marijo, Marija zaščitnica s plaščem, Marija z detetom in svečo, Marija z detetom in mečem, sv. Magdalena, sv. Andrej, sv. Frančišek, sv. Janez Nepomuk, sv. Boštjan, sv. Si- mon, sv. Pavel, sv. Družina, Pieta in Krst v Jordanu. Ozadja okrasnih polj na skrinjah so rumene, modre, zelene, redkeje bele ali rahlo rožnate barve. Zeleno-modra, sivo-zelena, modra barva so barvne podlage pohištva iz te delavnice. Skrinje in jedilne omare so pogosto lešnikovo rjavo ali temno rjavo poslikane. Vsa skrinja je pogosto »flodrana« ali pa okrašena z ravnimi ali valovi- timi črtami; na rjavih skrinjah so te črte temnejše rjave barve, na zeleno-modrih pa črne in bele barve. Cvetlični okras je naslikan plastično, slikovito. Senčenja so bela, temnejše rdeča, rumena; stebelni listi so sečneni s temnejšo zeleno ali črno barvo. V primerjavi z baročno slikovitimi upodobitvami cvetličnih motivov so figuralni nabožni motivi naslikani dosti bolj naivno, primitivno, bolj ploskovito. Značilna je groba rdeče-rjava obrisna risba obrazov, rok, sivkasto tonirana barva polti. Figure so nesorazmerne. Nekateri kosi poslikanega pohištva iz sredine 19. stoletja se ločijo od drugih prav po kvalitetnejšem slikanju figuralnih motivov (npr. poslikana postelja z letnico 1856, GM, E-820). Očitno je, da je tu delovalo vsaj dvoje slikarjev z različno mero slikarskega znanja. Izredno živo ljudsko izročilo v Podkorenu povezuje delavnico z imenom Janeza Kajžnika. Ta da je imel v Makovčevi hiši v Podkorenu svojo trgovinico in da se je preživljal tudi s tem, da je poslikaval skrinje, zibke in postelje. Steska omenja slikarja in podobarja Janeza Kajžarja. Rojen je bil 3. 10. 1823 pri Plešu v Podkorenu št. 13, umrl je 1. 3. 1884. »...ker mu je umetnost premalo nosila, je bil obenem branjevec. V Planici pri Ratečah hrani cerkovnik posnetke Layerjeve slike v glav- nem oltarju ..V Ratečah omenjene kopije Layerjeve slike ni več. Tudi druge " Fanči Šarf, n.d., si. 3. Marrja Jagodic-Makarovlč, Zibelka na Slovenskem, SE XII, Ljubljana 1959, str. 26 in si. 1/2. " Viktor Steska, Slovenska umetnost, 1., Slikarstvo, Prevalje 1927, str. 282 In Anka Novak, IZ, 1962. Poslikano pohištvo v Dolini 29 Slika 8. Zibelka iz delavnice Janeza Hrovata Kajžarjeve slike, ki jih omenja Steska, niso dosegljive. Primerjava, ki bi jasno po- kazala, kolikšen je bil Kajžarjev delež pri oblikovanju slikarskega izraza na posli- kanem pohištvu rateško-borovskega kota za zdaj ni mogoča. Najstarejši kos po- hištva z letnico 1834 dokazuje, da je slikarska delavnica delovala, ko je bilo Kaj- žarju komaj 11 let. Tradicija te slikarske delavnice z zgornjega kota Doline je živela naprej v slikarstvu Janeza Hrovata in njegovega sina Martina. Živo ljudsko izročilo pripoveduje, da se je Janez Hrovat, po domače Sednjek iz Podkorena, naučil slikanja pri Janezu »Kajžniku«. Najstarejša Hrovatova skrinja je datirana z letnico 1868, torej je nastala v času, ko je bila starejša delavnica še živa. Vztrajanje pri starejšem izročilu se kaže v kasetasti členitvi fasadne plsokve na skrinji v troje večjih polj, v kompo- ziciji slikarskega okrasja tudi v izbiri okrasnih motivov, ki pa jih oba slikarja — oče in sin — oblikujeta močno po svoje. Kljub skupnim značilnostim se slikarstvo, ki je živelo v delavnici obeh Hrovatov, močno loči od starejše tradicije. Harmonija barv jima je tuja, bolj komplicirane oblike cvetov poenostavljata, slike učinkujejo bolj kot risbe, plastičnost, h kateri je težila starejša delavnica, se tu izgublja. Ozad- ja okrasnih polj na skrinjah so belo, živo zeleno ali rožnato poslikana. Vsa skrinja je rjave, največkrat pa svetlo modre ali močne pariško modre barve. Priljubljena je vijoličasta barva [si. 8). Janez Hrovat je bil rojen 19. januarja 1835 na Zgornji Dobravi pri Otočah. Bil je mizar, rezbar in pozlatar. V Podkoren je prišel zaradi dela v cerkvi. Tu se je oženil, si kupil hišico in nekaj zemlje. Umrl je 6. avgusta 1915. leta.'" Za cerkev v Pod- korenu Je naslikal križev pot. Sliko križevega pota (Gorenjski muzej) je signiral " Fanči Šarf, n.d., str. 88—89 in Anka Novak, TZ, 1962. 30 Anka Novak Slika 9. Poslikana skrinja z letnico 1822, Mojstrana S svojim imenom: Joh. Chrowath (pinz. iz Sp. Korena). Kot njegove slii