Razprave GDK: 228.8 Veliki Bršljanovec : (497.12 Hrušica) Gozdni rezervat Veliki Bršljanovec Forest Reserve Veliki Bršljanovec Bogdan MAGAJNA* Izvleček: Magajna, B.: Gozdni rezervat Veliki Bršljanovec. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1999. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit. lit. 21 . Prevod v angleščino : Eva Naglič. Veliki Bršljanovec je edini predstavnik gozdnih rezervatov na območju visokokraških planot Nanosa, Hrušice in Zagore. Ustanovljen je bil leta 1979 z namenom proučevanja rastišč, gozdnih združb in njihovega sukcesijskega razvoja.V članku predstavljamo rezultate prve podrobne analize rezervata, s katero smo zajeli stanje rezervata v letu 1998 ter vse razpoložljive podatke iz preteklih let. Raziskali smo ekološke razmere v rezervatu, razvoj strukture sestojev v povojnem obdobju, naredili analizo pomlajevanja, predstavljamo pa tudi arheološko dediščino v rezervatu. IKJju.čne besede: gozdni rezervat, razvoj sestojev, gozdna združba, naravno pomlajevanje, Veliki Bršljanovec. Abstract: Magajna, 8.: Forest Reserve Veliki Bršljanovec. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 21 . Translated into English by Eva Naglič. Veliki Bršljanovec is the only representative of forest reserves in the area of high Karst plateaus of Hrušica, Nanos, and Zagora. It was established in 1979, for a purpose of studying· natural sites, and forest associations with their success ive development. The article deals with first detailed analysis of the reserve. It indicates the state of the reserve in 1998 on the basis of complete data available from previous years .. Ecological conditions of forest reserve natural sites were investigated, as well as development of forest structure in the time after WW 11, furthermore, the analysis of forest regeneration was made. Finally, some objects of forest reserve cultural heritage are also presented here. Key words: forest reserve, stand dynamic, forest community, natural regeneration, Veliki Bršljanovec. 1 UVOD INTRODUCTION Gozdni rezervat Veliki Bršljanovec (v nadaljevanju: rezervat) obsega 12,85 ha vrtačastega vznožja ter S in SZ pobočja istoimenskega hriba, ki se dviga nad kotlino v osrednjem delu visokokraške planete Hrušica. Ustanovljen je bil leta 1979, ko so v raziskovalne namene izločili in z občinskim odlokom zavarovali odsek 3c GE Hrušica GGO Postojna. Za sonaravne delo z gozdom je poznavanje nemotenega naravnega razvoja sestojev ključnega pomena; tega so se zavedali tudi predlagatelji zavarovanja, saj so rezervat namenili študiju rastišča, gozdnih združb in njihovih sukcesij. Ker objekt še ni bil deležen raziskovalne obravnave, smo s pilotne raziskavo želeli ugotoviti, v katero smer se razvijajo gozdni sestoji na rastiščih, ki jih najdemo v rezervatu. Pri raziskavah smo se še posebej posvetili odnosom med dejavniki in obsegom pomlajevanja, vegetacijo in svetlobnim sevanjem na rastišču Abieti-Fagetum dinaricum lycopodietosum. Večanje lesne zaloge in spreminjanje gozdne strukture neposredno vplivata na spreminjanje ekoloških dejavnikov okolja , ki odigravajo po- membno vlogo pri pomlajevanju gozda. Te spremembe najlaže zasleduj emo s pomočjo vegetacije, ki je odsev vseh ekoloških dejavnikov v nekem prostoru in času. Pri raziskovalnem delu smo se še posebej osredotočili na svetlobne razmere, ki se zaradi razvoja strukture starega sestaja najprej spremenijo in pomembno vplivajo na pomlajevanje gozda. Od pomlajevanja pa je v največji meri odvisna jutrišnja podoba rezervata. GozdV 57 (1999) 7-8 * B. M., univ. dipl. inž. gozd., Bukovje 41 , 6230 Postojna, SLO 291 292 Magajna. B.: Gozdni rezervat Veliki Brsljanovec 2 KRATEK ZGODOVINSKI ORIS PODROČJA 2 SHORT HISTORICAL OUTUNE OF THE AREA Čeprav številna kamenodobna najdišča in ostanki železnodobnih gradišč Japodov v pivški kotlini pričajo, da je bilo obrobje Hrušice zelo zgodaj naseljeno, pomeni prvi resen človekov poseg v ta prostor šele gradnja rimske ceste, ki jo je dal zgraditi cesar Avgust, da bi skrajšal povezavo od Akvileje čez Tergeste in Postojno do Emone (ŠAŠEL 1988). Cesto so v naslednjih stoletjih postopoma zavarovali z vojaškimi objekti. Na sedlu (858 m n. v.), 600 m SZ od rezervata, je zrasel dvodelen kastel z 8 m visokim trdnjavskim obedom, ki je vključeval vrh hriba Listnik (907 m n. v.), in s kar 2m debelim kontrolno-zapornim zidom -limesom. Njegov severni krak je segal od Javorjevega griča, jugozahodni pa se je spuščal do dna doline in se skozi rezervat vzpenjal do vrha Velikega Bršljanovca. Ostanki zapornega zidu v rezervatu so še ohranjeni in predstavljajo arhe- ološko dediščino. Hrušica je bila torej znana in znamenita že v antiki, zato ne preseneča, da jo je baselski kozmograf in kartograf Sebastian MOnster leta 1552 vrisal na svoji karti Ilirika, enem prvih kartografskih poskusov prikaza našega ozemlja, ki že upošteva gozd kot geografsko prvino in ga simbolično tudi prikaže (KOROŠEC 1993). Sodeč po karti, so bili gozdovi, ki so poraščati visokokraške planete od Trnovskega gozda preko Nanosa in Javornikov in so se širili na Hrvaško, znani pod imenom Hrušica, zato ne preseneča, da Vatvasor le-to v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1689 opisuje takole (VALVASOR 1968): "Druga pošta je v omenjeni Hrušici in sicer v največji pustinji, ki je v njej malo veselja in nič prijetnejšega od njenega konca. Daleč naokoli ne najdeš hiše razen pošte, ki stoji sredi gozda. Ta gozd sega daleč v Turčijo, kakor je zgoraj popisano. Vsebuje ostud ne divjine, kjer te spremljajo neprijetnost, dolgčas, strah, nevarnost in neudobnost ... " Najstarejši podatek, ki omenja gospodarjenje s temi gozdovi, sega v leto 1584, ko se je lastnik predjamske graščine, Hans Kobenzl von Pro- segga, pritožil na cesarski dvor, da v njegovih gozdovih kmetje brez reda sekajo les in ga prodajajo v Trst. V pismu zagotavlja, da ve, da mora v duhu knezove nared be pospeševati trgovino z lesom v Furlanijo, in zahteva "naj se odredi, kaj smejo podani ki v Trstu prodajati, kake deske, kake trame in da morajo ta les dobavljati gozd nemu uradu proti plačilu; izdelava ročajev za kopja naj se prepove, da bi se ta les očuval za trgovino za sodarske doge." (GGN 1953). Hitro rastoče ladjedelnice severnega Jadrana in naraščanje prebivalstva po koncu turških vpadov so pritisk na gozdove še povečali. Kršenja servi- tutnih pravic in nereguralnih sečenj ni mogel preprečiti niti terezijanski gozdni red iz leta 1771. Intenzivno oglarjenje in pepelikarstvo sta ob odsot- nosti jelenjadi, katere populacijo so po marčni revoluciji zdesetka li kmetje, povzročila prevlado jelke v gozdovih. Z ustanovitvijo Ilirskih provinc se je položaj v gozdovih le še poslabšal. Začetek urejanja gozdov je omogočila šele razdelitev dela gozdov vele- posesti Haasberg med podložnike po odpravi servitutov leta 1853. Na ostanku posestva so lastniki Windischgraetzi leta 1862 lahko izvedli prvo cenitev gozdov in leta 1883 izdelavo prvega gozdnogospodarskega načrta. Gozdove so razdelili na revirje, opustili so neregularne sečnjo in jo zamenjali z oplodno sečnjo ter prebiranjem. Sledile so revizije v letih 1910, 1925, 1934, 1946, 1953, 1962, 1972, 1982 in 1995. GozdV 57 (1999) 7-8 Magajna, 8 .: Gozdm rezervat Veliki Bršljanovec V reviziji leta 191 O so vse gozdove natančno na novo premerili, izdelali pregledne karte in revirje razdelili na oddelke, kot jih v glavnem poznamo še danes. Izvedena je bila tudi polna premerba. Predpisano je bilo prebi- ralno gospodarjenje, razen v enomernih sestojih z bujnim bukovim pomlad- kom, kjer so začeli z oplodno sečnjo (GGN 1963). Naslednje urejanje sestojev je bilo zaradi težav, ki jih je prinesla nova meja z Italijo, opravljeno šele leta 1925, temu pa je sledila revizija teta 1934, ko so bili prvič ugotovljeni prirastki s pomočjo vrtanja. V načrtu je prevladala ideja nemške šole o maksimalni zemljiški renti, zato je predvidel sečnjo na golo, pospeševanje jelke in smreke in odstranjevanje listavcev (večino so skuhali v oglje). Zajelovljenost se je zato še povečala. Na Hrušici, ki je predstavljala zaledje italijanske mejne obrambne linije, so Italijani v tem času zgradili gosto mrežo vojaških prometnic. Prva povojna revizija (GGN 1953) je uvedla prebiranje in o plodno sečnjo. načrt pa je še vedno zelo jasno zahteval, da mora ''gozdar z vzgojnimi merami energično ukrepati v korist jelke". Edino oviro pred še temeljitejšim izsekavanjem listavcev je predstavljala nizka cena oglja . Ob drugi povojni obnovi, leta 1962 (GGN 1963), je bilo načrtovalcem že jasno, da ideja o idealnem prebiralnem gozdu zahaja v težave zaradi vse slabšega pomlajevanja jelke. V tem obdobju so že začeli uvajati sproš- čeno gojitvene tehniko v skladu s stanjem in razvojnimi težnjami sestojev ter detajlno gojitvene načrtovanje . Območje Hrušice in Nanosa je novembra 1975 prizadel katastrofalni žled. Led je polomil in poruval ogromno drevja z tesno maso preko 50.000 m3. Zadnji večji žtedolom, ki je med drugim prizadel tudi rezervat, je bil leta 1976, ko je v gozdnogospodarski enoti Hrušica padlo 400m3 lesa (GGN 1995, POžAR 1 MARINŠEK 1987). V zadnjem času so ugodna trofična kapaciteta in ustrezne vremenske razmere omogočili dvig gostote populacij lubadarjev nad železni prag. Posledica tega so lubadarjeva žarišča v rezervatu kot tudi v gospodarskih gozdovih na južnih pobočjih sevemo od rezervata. Zaradi preteče ne- varnosti kalamitete bodo tudi v prihodnje potrebni poostreni preprečevalno zatiralni ukrepi v gospodarskem gozdu, raziskovalno delo pa bo moralo iti v smer odkrivanja pokalamitetnih sukcesij jelovo bukovega gozda. 3 NARAVNE ZNAČILNOSTI HRUŠICE 3 HRUŠICA NATURAL CHARACTERISTICS Visoka kraška planeta Hrušica je nekakšen trikoten vložek kopasto- dolastega kraškega površja med južnim obrobjem Trnovskega gozda in severnim delom pivške kotline. Vzhodno od Streliškega vrha (1.265 m) in Javornika (1.240 m) je kraška polica na apnencih hrušiškega pokrova v višini okrog 1.1 OO m, naslednja nižja polica obkroža Javornik od Nadrti nad hotenjskim podoljem do Podkraja v višini 900 m. Južno od ceste Kalce- Podkraj pa se ob 150m visoki rebri nadaljuje nižji, osrednji der Hrušice v višini 800-900 m. V tem delu leži tudi rezervat Veliki Bršljanovec. Geološke analize kažejo, da gradijo hrušiško planoto v glavnem mezo- zojske hribine, tako triadni kot tudi kredni in jurski apnenci ter dolomiti. Na severu se od Medveščka čez Veliki Bršljanovec in Srebrnjak vleče pas sivih do temnosivih bituminiziranih tankoplastnatih rudistnih apnencev z vložki temnosivega zrnatega bituminiziranega dolom ita, ki so nastali med zgornjo in spodnjo kredo. Te kamnine predstavljajo tudi geološke podlago rezervata (JANEŽ 1997). GozdV 57 (1999) 7-8 293 Magajna , B.: Gozdni rezervat Vel il·;i Bršljanovec LEGENDA 1 LEGEND o 50 Oddelčna, rezervatna meja Forest reserve boundary Cesta/ Road Vlaka J Haulage track 100m e Raziskovalna ploskev Permanent research plot Limes J Remains of Roman wall Geodetski kamen Geodetfc stone Dno vrtače J Bottom of doline Karta 1: Karta gozdnega rezerva- ta Veliki Bršljanovec Na območju Hrušice se brez jasne in ostre meje mešata dva podnebna tipa. Zahodni in jugozahodni del sta pod vplivom submediteransko-sub- oceanskega podnebja, nad severnim in vzhodnim delom pa vlada dinarsko- kontinentalne podnebje, ki je v višjih nadmorskih višinah humidno, v nižjih ravnikih in dolinah pa zmerno humidno (KOŠIR 1978). Povprečna letna temperatura znaša 8,1 °C, letne padavine pa so med 1.900 in 2.000 mm. Poleg razmeroma velike količine padavin je za mezoklimo na območju rezervata značilen tudi polmraziščen značaj. Od talnih tipov najdemo v rezervatu rendzine in rjava pokarbonatna tla, ki ponekod prehajajo v rjava podzolasta tla. Map 1. Map of forest reserve Veliki Bršljanovec 294 GozdV 57 (1999) 7-8 Magajna, B ; Gozdm rezerv al Velil{l Brsljanovec V okviru gozdnogojitvenega elaborata je bila izdelana fitocenološka karta v merilu 1 : 1 O. 000 (TREGUBOV 1964 ). Da bi ugotovili deleže fitocenološ- kih tipov, ki se pojavljajo v rezervatu, smo na podlagi te karte izdelali fitocenološko karto rezervata. Vegetacijski tip Površina Delež pov. rez. Vegeta/ type Area (ha) Area share (%) Abieti-Fagetum dinaricum lycopodietosum 7,69 59,8 Neckero-Abietetum 4,07 31,7 Abieti-Fagetum dinaricum scopolietosum 0,96 7,5 Abieti-Fagetum dinaricum mercurialietosum 0,13 1 ,O Talni tip 1 Soil type Gozdna združba 1 Forest associatiC'm Humusno karbonatna tl2 Abieti-Fagetum dinaricum neckeretosum Humus-carbonaceus soil Rendzine Abieti-Fagetum dinaricum mercurialetosum, Rendzinas Abieti-Fagetum dinaricum homoginetosum Rjava tla na karbonatu Abieti-Fagetum dinaricum scopolietosum, Brown sai! on carbonate Abieti-Fagetum dinaricum aceretosum Rjava podzolasta tla Podzoled brown soil Abieti-Fagetum dinaricum lycopodietosum Pri terenskem ogledu smo ugotovili, da drži ugotovitev Tregubova, da se na Hrušici fitocenološki in talni tipi malopovršinsko prepletajo (TREGU- BOV 1962) (preglednici 1 in 2). Iz omenjenega elaborata povzemamo opisa rastišč, ki v rezervatu prevladujeta. Abieti-Fagetum dinaricum /ycopodietosum se pojavlja v velikih zaprtih dolinah v nadmorski višini 650-1.000 m, kjer je mikroklima manj vetrovna in zato polmraziščna. V žepih med skalami nastajajo globoka rjava pokar- bonatna tla , ki mestoma prehajajo v podzol. Neckero-Abietetum goodyeretosum se pojavlja na osojnih skalnatih pobočjih, kjer na skalnih skladih in balvanih nastaja inicialni humusni horizont, v žepih med njimi pa rjav pokarbonatni podzol. 4 METODE DELA 4 WORK! NG METHODS Metodološko smo se odločili za kombinacijo dolgoročnega spremljanja razvoja gozdnega ekosistema na trajni raziskovalni ploskvi in raziskave odvisnosti pomlajevanja od mikroekoloških pogojev. Razvoj gozdnega ekosistema najlažje spremljamo skozi spremembe v strukturi gozdnega sestaja , te pa zasledujemo s pomočjo sestojnih kazal- cev: višine in vrstne strukture lesne zaloge ter višinske in socialne strukture drevja v sestoju . Čeprav je bil prvi gozdnogospodarski načrt za Hrušico narej.en že leta 1883, imamo primerljive podatke za lesno zalogo rezervata šele leta 1962, ko je odsek dobil današnje meje. Polni premerbi sta bili opravljeni še leta 1972 in 1998 v okviru naše raziskave. Da bi dobili vpogled v socialno in višinsko strukturo gozda, smo zakoličili raziskovalno ploskev. GozdV 57 (1999) 7-8 Preglednica 1 Površinski deleži vegetacijskih tipov v rezervatu Table 1: Area shares of vegel al types in forest reseNe Preglednica 2: Tal ni tipi in značilne gozdne združbe Table 2: Sai/ types and significant plant communities 295 Magajna. B.: Gozdni rezervat Velll Q) Ul o BO s ~ 60 o 40 20 N DIF & DIR 30 o o o o Spearman R 0,480618 o o o t(N-2) 2,9001100 o o o p 0,007181 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 o 4 8 Difuzno sevanje 1 Diffuse light(%) 5.3.5 Analiza vpliva nekaterih ekoloških dejavnikov na pomlajevanje 5.3.5 Analysis of infuence of separate ecological factors on regeneration S Spearmanovim koeficientom korelacije smo preizkusili odvisnost števila mladic na pomladitveni ploskvi od nekaterih ekoloških faktorjev. S Spearmanovim koeficientom korelacije smo odkrili značilno odvisnost števila mladic od difuzne svetlobe le pri javorju. Analiza je potrdila nekaj zanimivih hipotez: 1. Število javorjevih mladic je statistično značilno odvisno od količine difuzne svetlobe v pritalnem sloju sestaja. Ker gre za svetloljubno dre- vesna vrsto, lahko domnevamo, da svetloba delno kompenzira potrebo po toploti. 2. Spearmanov korelacijski test ni pokazal statistično značilne odvisnosti obsega pomlajevanja smreke niti od direktne niti od difuzne svetlobe. Dokončen odgovor kaj botruje razliki v vitalnosti v spodnjem in zgornjem sloju smrekovega mladja pa bi lahko dala obsežnejša raziskava, v katero GozdV 57 (1999) 7-8 Grafikon 5: Svetlobne razmere na pomladitvenih ploskvah Graph 5: Light conditions on regeneration plats 301 302 Magajna , 8 .: Gozdni rezervat Velik i Bršljanovec bi vključili primerjavo svetlobnih razmer in ostalih rastnih faktorjev v obeh slojih, ter proučili njihov vpliv na pomlajevanje. 3. število smrekovih mladic je v značilni korelaciji z deležem panjev na pomladitvenih ploskvah. Gre za znano ugotovitev, da predstavljajo panji dvignjeno mikrolokacijo, kjer so ugodnejše razmere za pomlajevanje. Smreka je tudi lignofilna vrsta. 4. Zanimiva je tudi statistično značilna negativna korelacija med številom smrekovih mladic in naklonom pobočja, ki kaže na to, da se smreka bolje pomlajuje na uravnanih legah, kjer se na izpranih rjavih pokar- bonatnih tleh nabira opad in mahovi, kar v polmraziščni mikroklimi povzroča zakisanje tal. 5. Pri razlagi korelacija med pokrovnostjo posamezne rastlinske vrste v zeliščnem sloju in številom mladic na ploskvi moramo biti previdni, ker statistično značilna negativna ali pozitivna odvisnost lahko pomenita različne medvrstne odnose oz. ekološke amplitude. Pozitivna korelacija lahko pomeni, da med vrstama vlada kooperacija ali pa da imata podobni ekološki amplitudi, vendar med njima ni tekmovalnosti, ki jo lahko na- kazuje negativna korelacija. Primerjava korelacij, ki smo jih odkrili s Spearmanovim neparametričnim testom z indikacijskimi vrednostmi rastlin po Eltenbergu, nam da podrobnejši vpogled v ekološke amplitu- de gradnikov rastlinske združbe. Glistovnica verjetno predstavlja zaradi višine in gostote resno konkurenco javorovemu mladju, zato je korelacija med številom javorovih mladic in pokrovnostjo glistovnice statistično značilna in negativna. Spearmanov test tudi kaže, da ima smreka po- dobno ekološko nišo kot gozdna šašuljica in svečnik . Vsem je skupna velika potreba po svetlobi. Tregubov je v gozdnogojitvenem elaboratu (TREGUBOV 1962) navedel opažanje, da lahko na rastišču Abieti- Fagetum dinaricum lycopodietosum gozdna šašuljica zavre pomlaje- vanje smreke in jelke. Naša analiza kaže, da v obsegu, kot se pojavlja na naši raziskovalni ploskvi, še ne ovira pomlajevanja. 6 ZAKLJUČEK 6 CONCLUSION Gozdni rezervat Veliki Bršljanovec obsega 12,85 ha vrtačastega vznožja (752 m n. v.) ter Z in SZ pobočja istoimenskega hriba (843 m n. v.), ki se dviga nad kotlino v osrednjem delu visokokraške planete Hrušica. Lesna zaloga rezervata je od leta 1962, ko je znašala 331 m3/ha, do leta 1 972 padla na 296 m3/ha, po ustanovitvi rezervata leta 1979 pa je do leta 1998 narasla kar za 60 %, na 498 m3/ha. Zelo se je spreminjala tudi vrstna struktura lesne zaloge, saj se je razmerje jelka : smreka : listavci v lesni zalogi s 57 : 36 : 7 iz leta 1962 spremen ilo v korist jelke v letu 1972, in sicer 79 : 15 : 6. Po ustanovitvi rezervata pa je v strukturi prevladala smreka, saj je njen delež zrasel na 56% na račun deleža jelke, ki je padel na 34%. Zanimivo je, da ostaja delež listavcev na približno isti ravni . Glavna razloga za spremembo strukture lesne zaloge sta umiranje jelke v preteklih desetletjih in prenehanje z gospodarskimi ukrepi, ki so v pre- teklosti na tem rastišču favorizirati jelko. Večino mrtve lesne mase, ki v rezervatu predstavlja 4% lesne zaloge, predstavljajo iglavci z 20m3/ha, listavcev pa je le 1,2 m3/ha. V rezervatu smo na rastišču Abieti~Fagetum dinaricum lycopodietosum zakoličili trajno raziskovalno ploskev (50 mx 1 OO m ), znotraj katere smo GozdV 57 (1999) 7-8 B.: Gozdni rezervat sistematično položili 30 pomladitvenih ploskev (2 mx2 m). Z analizo popisanih dreves na raziskovalni ploskvi smo dobili vpogled v višinsko sloje- vitost sestaja, v porazdelitev lesne zaloge v prostoru in v vpliv strukture sestoja na pomlajevanje. Analiza nekaterih mikroekoloških dejavnikov in števila mladic na plosk- vah pa je razkrila nekatere zakonitosti pomlajevanja na tem rastišču. Odkrili smo, da jelka kljub svojemu padajočemu deležu prevladuje v strehi sestaja. Smreka prevzema vlogo tako graditeljice sestojev kot tudi najuspešneje pomlajujoče se drevesne vrste. Bukev se z redkimi izjemami drži v spodnjih socialnih razredih. Javor je prevzel vlogo "rezervne pionirske vrste" in se mu na primernih mikro- rastiščnih lokacijah pogosto uspe prebiti v streho sestaja. Za gojitvene prakso bodo zanimivi predvsem nekateri izsledki o zako- nitostih pomlajevanja. Svetlobne razmere v okvirih, kot jih imamo na razis- kovalni ploskvi, znatneje vplivajo na pomlajevanje listavcev kot smreke. Smreka se bolje pomlajuje na uravnanih legah, kjer se na izpranih rjavih pokarbonatnih tleh nabirajo o pad in mahovi, javor pa ima raje sveža skelet- na humozna tla. Pri pomlajevanju moramo paziti na konkurenco gozdne šašuljice smreki v večjih vrzelih in glistovnice javorju v vrtačah s humozno zemljo, ki prija obema vrstama. 7 ZAHVALA 8 ACKNOWLEDGMENT Članek je povzetek diplomskega dela z istim naslovom, zato bi se rad zahvalil vsem, ki so nudili pomoč pri izdelavi naloge: mentorju, doc. dr. Juriju Diaciju, recenzentu prof. dr. Boštjanu An ku, prof. dr. Janezu Titovšku in pobudniku naloge inž. Francu Čeču. Zahvaljujem se tudi območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije v Postojni za strokovno pomoč in dragocene podatke in Ministrstvu za zna- nost in tehnologijo, ki je v okviru projekta Ekofiziološke raziskave dinamike razgradnje in regeneracije pragozdov (JL-0513-0488-98) sofinanciralo raziskovalno delo. GozdV 57 (1999) 7-8 303 MagaJna, 8 .: Gozdni rezervat Velik i Bršljanovec Forest Reserve Veliki Bršljanovec Summary The section 3c of Hrušica Forest Management Unit in Postojna Forest Management Region had been excluded from forest management and, in 1979 pronounced a Forest Reserve Veliki Bršljanovec. The reserve was established for the purpose of studying natural sites, forest associations and their successions. ln this article we describe ecological conditions of the forest reserve, and investigate development dynamics of forest structure in the period after World War 11. We also investigate regeneration and its dependence of microsite factors, with a particular stress on light conditions. The forest reserve of Veliki Bršljanovec extends on 12.85 hectares of the doline like foothill, and west and north-west side of Veliki Bršljanovec hill, which raises above the basin in the middle of Dinaric High Karst Plateau Hrušica. The geological base of the area is formed of Cretaceous limestone, th.erefore the Karst phenomena on the surface and under it, are very distinctive. The soil types are rendzina and brown soil - calcic cambisol that is podzoled in some places. The climate ot the reserve is a mixture of sub- mediterranean and continental climatic type, with the average annual temperature of 8.1 oc, and ave rage annual precipitation between 1.900 and 2.000 mm. Forest associations found in the reserve are Abieti-Fagetum dinaricum with subassociations Abieti- Fagetum dinaricum lycopodietosum- 60 %, Abieti-Fagetum dinaricum scopo/ietosum- 7 %, Abieti-Fagetum dinaricum mercurialetosum- 1 %, and Neckero-Abietum- 32 %. The first forest management plan was outlined in 1883, but we have found comparative data about forest structure in forest management plans wrjtten after 1962. Until then, the beech forests with fir were selectively managed. Afterwards, the contemporary forest management methods are being used. The high trophic ca pa city and favorable weather conditions had ca used a dangerous rise of bark- beetles population density few years ago. The groups of attacked standing trees appeared in the reserve and also in production forests northerly from the reserve. Because of the possible lpidae attacks in the future, the intensified preventive- extermination measures have to be taken. The research works in the reserve need to be redirected to research the post calamity succession development of Dinaric beech forests with fir. The growing stock of 331 m3/ha in the year 1962, had fallen to 296 m3/ha ion the year 1972. Since the reserve was established in 1979, the stock had grown up to 498 m3/ha in 1998. The tree species structure had also changed du ring that period. The ratio fir : spruce : deciduous trees had changed from 57:36:7 in 1962, to 7t3: 15:11 in 1972. Sin ce then the share of the spruce had strongly increased, to 56 %, but the share of fir had fallen to 34 %. It was to our in tere st that the share of deciduous trees had remained the same during the entire period . The main reasons for the change of tree species structure are dying out of fir tree, and terminatjon of forest management measures that nad 'helped to favorize the fir growth in the past. The amount of dead wood mass in the forest reserve presents 4 %of growing stock. Conifers are in majority with 20 m3/ha, when deciduous trees have only 1.2 m3/ha. We determinated permanent research plot (50 mx100 m) in the area of the forest site Abieti-Fagetum dinaricum /ycopodietosum for the purpose of investigating sociallayers of forest stand, the distribution of the growing stock inside the forest area, and the influence of forest structure on regeneration. lnside the permanent plot we have put 30 regeneration plats systematically for the purpose of analysis of influence of microecological factors on regeneration. We have found out the fir three had taken a major part in the highest layer of the forest stand. The spruce had become the main species in old stands and has also taken the main part in young tree layer. The beech tree has had the major part in middle level of forest stand and the maple tree had become the "reserve pioneer species". ln certain natural site conditions it can grow up to the top levels of the forest stand. The Sorbus aucuparia had reached similar extensions as maple tree but it is not that competitive so other species can easily defeat it. Results of our regeneration research can be of interest to the silviculture practice, We represent some methods for estimation of light conditions in forest stand. The number of young maple tree on our small plots shows statistically significant correlation with amount ot diffuse sunlight. The spruce regeneration is better on flat places, where the soil is rather acidic, but the maple tree on the other hand, prefers fresh shallow soil with a lot of humus. 304 GozdV 57 (1999) 7-8 Magajna, B.: Gozdni rezervat Veliki Bršljanovec Calamagrostis arundinacea can be a serious competitor to young spruce tree, and Dyopteris filix mas can obstruct the regeneration of maple tree. ln the article we also describe the forest resetve object with definite cultural heritage value: the remains of Roman wall asa part of Roman Castel Ad Pirum. VIRI/ REFERENCES CEDILNIK, T. , 1979. O rastnih funkcijah .- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 17, 2, s. 352-391. DIACI, J., 1995. Vloga gorskega javora pri naravnem pomlajevanju smrekovih nasadov na rastišču jelovo-bukovega gozda na Krašici, nazarsko območje.- V: Prezrte drevesne vrste (M. Kotar). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, s. 241. ELLENBERG, H., 1998. Vegetation Ecology of Central Europe.- Cambridge, Cambridge University Press, 731 s. HARTMAN, T., 1987. Gozdni rezervati Slovenije. Pragozd Rajhenavski Rog.- Ljubljana, Strokovna in znanstvena dela 87, s. 36. JANEŽ, J., 1997. Vodno bogastvo visokega krasa: ranljivost kraške podzemne vode Banjščic, Trnovskega gozda, Nanosa in Hrušice.- Idrija, Geologija, s. 35-101. KOROŠEC, B., 1993. Gozdovi Slovenije skozi čas . Prostorske registrature in mapiranje gozdov do leta 1828: kartografske predstavitve gozda pred uveljavitvijo franciscejskega katastra.- Ljubljana, s. 11, 70 . KOŠIR, ž., 1978. Ekološke. fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji.- Ljubljana, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 17, s. 32. PISKERNIK, M., 1966. Gozdna rastišča na jugozahodnem slovenskem gorskem krasu, Gozdne ekocenoze kot rastiščna osnova za ugotavljanje vzročnosti priraščanja gozdnega drevja.- Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, s. 15, 169-170. REMIC, C., 1975. Gozdovi na Slovenskem.- Ljubljana, Založba Borec, s. 86. ŠAŠELJ, J., 1987. Ad Pirum- rimska štabna baza na Hrušici.- Ljubljana, 27 s. TREGUBOV, V., 1962. Ekološke značilnosti gozdnih tipov.- V: TREGUBOV, V., in sod., 1962: Gozdno gojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov za revir Hrušica.- Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, tipkopis, 61 s. TREGUBOV, V., 1964. Fitocenološka karta za revir Hrušica.- V: TREGUBOV, V., in sod ., 1962: Gozdno gojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov za revir Hrušica.- Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, tipkopis. VALVASOR, J., 1968. Slava vojvodine Kranjske, izbor.- Ljubljana, Mladinska knjiga . ZUPANČIČ, M., 1980. Smrekovi gozdovi v mraziščih dinarskega gorstva Slovenije.- Ljubljana, Biološki inštitut Jovana Hadžija, sir. 60, 65-67. ---, Anonimno, 1998. Kontrolnik vnosa stalnih ploskev.- Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Postojna. --, GGN 1953. Gozdnogospodarska osnova za dobo 1953-1962. Revir Hrušica, A. uvod, študija prirastka in etata.- Sekcija za urejanje gozdov pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. --, GGN 1962. Gozdnogospodarski načrt gospodarske enote Bukovje za obdobje od 1963-1972.- Gozdno gospodarstvo Postojna, Obrat za urejanje gozdov. ---, GGN 1972. Gozdnogospodarski načrt za gospodarsko enoto Hrušica 1.1. 1973-31.12. 1982.- Gozdno gospodarstvo Postojna, TOZD Gozdarstvo Bukovje. -. GGN 1995. Gozdnogospodarski načrt za gospodarsko enoto Hrušica za obdobje od 1995-2002.- Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Postojna, krajevna enota Bukovje. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. s. 4-10. Ustna vira 1 Verbal references ČEČ, F., 1998. Gospodarjenje v rezervatu Veliki Bršljanovec v preteklosti.- Bukovje, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Postojna, krajevna enota Bukovje. avgust 1998. TITOVŠEK, J,. 1998. Presoja problematike podlubnikov v rezervatu.- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, november 1998. GozdV 57 (1999) 7-8 305