7 T okratna dvojna številka Šolskega polja je tematsko raznolika, zato je tak tudi njen naslov. Tematski sklop Otroci in osnovnošolci začenjamo s član- kom Mojce Rožman, ki predstavlja raziskavo o razlikah v nekaterih spo- minskih sposobnostih pri otrocih v zgodnjem otroštvu, in sicer o razlikah v kratkoročnem spominu in metaspominu. Na sposobnosti otrok se osredotoča tudi članek Maje Zupančič in Maše Vidmar, ki obravnavata povezanost osebno- stnih potez s spoznavnimi značilnostmi pri osnovnošolcih. V raziskavo so bili vključeni tako otroci, kakor tudi njihovi starši in vzgojiteljice oziroma učiteljice. Opravljena raziskava je ena izmed prvih, ki obravnavajo povezavo med osebno- stnimi potezami in spoznavnimi značilnostmi otrok, kajti raziskovalni področji osebnosti in spoznavanja sta se večinoma razvijali povsem ločeno, tudi pri odra- slih. Tematski sklop zaključujemo s predstavitvijo še ene raziskave, ki vključuje tako otroke (učence), kot tudi starše, ugotavlja pa, da je vpletenost staršev v otro- kovo šolanje pomembno povezana z otrokovim šolskim uspehom. Gre za članek Zlatke Cugmas, Branke Čagran in Antonije Levart. Tematski sklop Osnovna in srednja šola začenjamo s člankom Mihaele Za- vašnik in Andreja Korena, ki predstavita ugotovitve raziskave o vključevanju osnovnošolcev in srednješolcev kot deležnikov v fazo načrtovanja samoeval- vacije, pri čemer opozorita tudi na določene omejitve in izzive tega vključeva- nja. Ugotovitve raziskave so lahko tudi vir informacij za nadaljevanje projek - ta KVIZ. Zaznavanje pridobitev prenove učnih načrtov in zaznavanje ovir pri izvajanju prenovljenih učnih načrtov gimnazijskega programa je predstavljeno v članku Milene Ivanuš Grmek in Branke Čagran, ki svoje sklepne ugotovitve predstavita na podlagi analize anketnega vprašalnika za gimnazijske učitelje. Tematski sklop zaključujemo s člankom, čigar osrednje raziskovalno vprašanje Od otroštva do novejših strategij šole in znanosti Eva Klemenčič Šolsko polje, letnik XXI, številka 3 – 4 8 je, ali se za izbiro naravoslovnih predmetov na maturi pogosteje odločajo di- jaki z boljšim splošnim uspehom že med gimnazijskim izobraževanjem in ali ti dijaki dosegajo tudi boljši splošni uspeh pri eksterni petpredmetni maturi. Darko Zupanc in Matevž Bren v članku izpostavita tudi razmislek o vzrokih in predlog sprememb v slovenskem šolstvu za izenačevanje zahtevnosti nara- voslovnih in družboslovnih predmetov. Zadnji tematski sklop – Novejše strategije šole in znanosti – je morebi- ti vsebinsko najbolj raznolik, še posebej, če pogledamo naslove člankov, ki so uvrščeni vanj. Članke združuje skupni imenovalec: gre za določene nove strategije, morebiti že na paradigmatski ravni. Pa vendarle, naslova pričujo- če številke nisem želela določiti na tak način, kajti sprejeti dejstvo, da bi te strategije lahko bile že paradigmatske, bi bilo lahko celo nevarno, vsaj za ne- katere izmed njih. Klaudija Šterman Ivančič, Melita Puklek Levpušček in Nives Ličen se lotevajo tematike socialne anksioznosti z vidika posamezni- ka v kontekstu t. i. aktivnih metod poučevanja, ki so danes v izobraževanju v ospredju. Predstavijo izsledke raziskave, v kateri so skušale ugotoviti, ali je v procesu izobraževanja mogoče identifi cirati zunanje pokazatelje social- ne anksioznosti. Andreja Barle Lakota v svojem članku opozarja, da spremi- njanje središčnih konceptov, na katerih temelji šola, povsem spreminja tudi vlogo učitelja in učenca. In v duhu današnjega časa tako pravzaprav opaža- mo vdor psihoterapevtskih strategij v šolo, skratka nenehno ukvarjanje z ob- čutki posameznika, kar lahko ima tudi negativne posledice. Zadnji članek nič več ne problematizira koncepta občosti dobrega počutja. Lahko bi re- kli, da ravno obratno. V saj za določeno družbeno skupino. T aja Kramber - ger in Drago B. Rotar namreč obravnavata procese destrukcije, ki je zaje- la institucije intelektualne avtonomije. Izobraževanje vidita v funkciji nove družbene segregacije, kjer nosilci lastnine in družbene moči skušajo uniči- ti intelektualno družbeno avtonomijo. V svojem članku se osredotočata na današnje težave univerzitetne/znanstvene avtonomije, v katerih bibliometri- ja (kot tehnika kontrole in vladanja), ki sicer sama na sebi ni nič novega, ven- dar ni nikoli doslej igrala vloge merila znanstvenikove »uspešnosti«, odigra ključno vlogo evalvacije, na način preobrazbe znanstvenega dela v kvantita- tivno merljive entitete. V reviji že nekaj časa redno objavljamo tudi knjižne recenzije, zato tudi to- kratna številka pri tem ni izjema. Teoretični in praktični epistemski diapazon, ki ga pokriva pričujoča šte- vilka, je torej sila širok. Zato bo nedvomno zanimivo branje za najrazličnejšo publiko, ki ji interdisciplinarni pristop k teoretičnim in praktičnim vpraša- njem vzgoje ter izobraževanja, v današnjem času, ni in ne sme biti tuj.