PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 101 (13.634)
Trst, četrtek, 3. maja 1990
Sofri, Pietrostefani in Bompressi obsojeni na 22 let zapora, Marino pa na 11 let
Milanski sodniki so verjeli skesancu: proces Calabresi zaključili z obsodbo
Zadovoljstvo komisarjeve vdove in javnega tožilca Kritične ocene mnogih politikov italijanske levice
Nekaj dvomov še ostaja
VOJMIR TAVČAR
Za milansko porotno sodišče ni dvomov; Adriano Sofri in Giorgio Pi-^trostefani sta naročila umor policij-skega komisarja Luigija Calabresija, Vvidio Bompressi pa je zločin izvršil.
Z razsodbo milanskega sodišča se Končuje še eno poglavje iz italijan-skih »svinčenih let«. S koncem tega Poglavja pa ni še napisana beseda Konec za knjigo, ki obravnava tisto obdobje. Ker se bo ob razsodbi raz-Ptava spet razvnela, predvsem pa, Kor je še veliko dogodkov nepojasnje-oip. Začenši s smrtjo anarhista Pina ynellija, ki je skrivnostno padel s če-rtoga nadstropja milanske kvesture.
Kdor ni kot neposredni poročevalec Poslušal pričevanja skesanca in njegovih nekdanjih sopotnikov, težko ocenjuje, ali je razsodba milanske po-°!e osnovana. Ali sta Sofri in Pietros-ofani res naročila zločin? Ali je Lotta ontinua res imela svojo podtalno Polvojaško strukturo? V sedemdesetih Otih je del ekstraparlamentarne levi-o zaradi strahu pred morebitnim de-Otčarskih državnim udarom osnoval 4 / polvojaških struktur. Iz najbolj Rajnih vej te levice so se rodile I(j3e brigade. Toda ali je res v to šla lotta continua, ki se je opredelje-]0® Za zakoniti boj proti tedanji ob-Vrl, AIi je bil Adriano Sofri res neke Uke Predhodnik Tonija Negrija? Ko-cij?lje bilo mogoče razbrati iz agen-skih novic in iz poročanja italijan-r<izr *asoPlsov vs’ dvomi niso bili še Pa bni'	utemeljitev razsodbe
ocenil p°Kozala, zakaj je sodni zbor to j no Pribevanje Marina kot verodos-
arjf?^na Preiskava in nato proces sta uk J 0P°zorila na počasnost Italijanki pravice, ki je šele dobrih petnajst »Po umoru milanskega komisarja k stavna na zatožno klop domnevne iz lCe: nekaterih ključnih dogodkov .sedemdesetih let, ko se je Italija m , čala v tunel terorizma in krvi, pa
jnngla še pojasniti.
°dmbrž bo treba še nekaj časovne t^oKnjenosti, preden bo razprava o tivn^ib dogodkih lahko bolj objek-izC; Danes, tudi v luči dvajsetletnih ve J'6'1/ izkrivljenih preiskav, kazni-nib sitnosti oblasti, poseganja taj-znebib, se človek še vedno težko a k]iulUma - najbrž neutemeljenega, vsenit temu Prisotnega - da se za ern še nekaj skriva.
MILAN — Predsednik tretje sekcije milanskega porotnega sodišča Manlio Minale je včeraj ob 13.30 prebral razsodbo procesa proti članom politične organizacije Lotta Continua, ki so po pričevanju skesanca Antonia Marina, zrežirali in izvedli umor komisarja Luigija Calabresija. V pičlih dveh tipkanih straneh, ki jih je predsednik prebral v nekaj minutah, so bila zaobjeta vsa imena oseb, ki naj bi kakorkoli sodelovale pri snovanju in izvedbi umora komisarja, na katerem še danes visi sum, da je med zasliševanjem pahnil skozi okno anarhista Pinellija.
Tako se je po petih dnevih posvetovanja za zaprtimi vrati izkazalo, da so milanski sodniki sprejeli malodane vse zahteve javnega tožilca Ferdinanda Pomaricija, ki jih je v svojem zaključnem posegu vabil, naj nikar ne spregledajo tragične resnice, ki žari iz oči skesanega Antonia Marina. Zato so sodniki obsodili Giorgia Pietrostefanija, Adriana Sofrija in Ovidia Bompressija na 22 let zapora, ker so prva dva priznali za krive, da sta naročila umora, tretjega pa, da ga je materialno izvedel. Pri skesancu Marinu pa so upoštevali vse olajševalne okoliščine, predvsem to, da je s svojimi prostovoljnimi izjavami po 17 letih omogočil ponovno odprtje preiskave, in je bil zato obsojen na 11 let zapora. Vsi ostali obtoženci so bili oproščeni obtožb sodelovanja pri ropu in lažnega pričevanja.
Pietrostefani in Sofri sta prisluhnila branju razsodbe, Bompressi in Marino pa nista bila v dvorani. Dokler se ne bodo obtoženci odločili, če bodo vložili priziv, bodo lahko na svobodi. Edini, ki tvega takojšnji pripor je Sofri,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na slikah (od leve zgoraj v smeri urinih kazalcev): Antonio Marino, Adriano Sofri, Ovidio Bompressi in Giorgio Pietrostefani
Sodniki se baje ne strinjajo z izsledki izvedencev glede nesreče priUstici
RIM — Te dni bi moralo priti do dokočnega sklepa sodišča, ki se bo moralo izreči o nesreči, ki se je pred desetimi leti zgodila pri Ustici in v kateri je strmoglavilo linijsko letalo Itavie z vsemi potniki. Mnenje izvedencev je bilo dokaj jasno: letalo je strmoglavilo zaradi eksplozije, do katere je prišlo na zunanji strani letala, se pravi torej, da ga je zadel izstrelek, ki ga je izstrelilo neko vojaško letalo. O eksploziji na zunanji strani letala pričajo vsi izvidi, ki so ugotovili sledove eksploziva na pločevini.
Prevladovalo je tudi mnenje, da se bo sodišče soglasno izreklo v tem smislu in končno po desetih letih zadostilo pričakovanjem svojcev številnih žrtev. Kaže, da ne bo tako. Vsaj dva sodnika se ne strinjata z izvedenci in zanikata možnost, da bi letalo zadel raketni izstrelek. Gre sicer samo za neuradne in nepotrjene vesti, vendar kaže, da se bo sodišče v prihodnjih dneh izreklo v tem smislu.
Očividno so bila vsa pričevanja in vsa protislovja v izjavah vojakov zastonj in po desetih letih bo morala italijanska pravica priznati, da si ne razložiti strmogljavljenja potniškega letala pri Ustici.
Osrednje proslave 1. maja se je prvič udeležil tudi predsednik države
Predsednik Cossiga s poudarkom govoril o doprinosu delavcev k rasti demokracije
Na Vzhodu 1. maj v luči alternative s protesti in šovinističnimi izgredi
MILAN — Prvomajski praznik je bil letos deležen izredne pozornosti predvsem zaradi stoletnice, vendar tudi zaradi dejstva, da se je osrednjega delavskega praznika prvič udeležil predsednik republike. Cossiga je govoril v bivši tovarni Ansaldo v Milanu, pred njim pa so na govorniški oder stopili generalni tajniki sindikalne konfederacije CGIL, CISL, UIL.
Cossigov govor je pozitivno odjeknil tako v političnih kot sindikalnih krogih, saj se ni osredotočil na omejeno tematiko, temveč se je dotaknil vseh najbolj perečih problemov, ki tarejo državo, predvsem pa delavski razred. Predsednik republike je poudaril pomen delavskih bojev za razvoj demokracije in gospodarstva, spomnil se je vseh žrtev politične in ideološke nestrpnosti ter delavcev, ki so v zavesti, da se borijo za boljšo prihodnost, dali svoje življenje. Uvodni del govora pa je predsednik republike posvetil tujim delavcem in izrazil željo, da bi se sindikalne in politične sile še bolj
zavzele za to, da bi jim omogočile dostojno življenje.
S trdimi besedami je Cossiga opredelil podtalne sile, ki so v plodnih letih terorizma ščuvale k nasilju in se tako izkazale za najslabše učitelje življenja. Tudi delavski razred ima velike zasluge, če nam je uspelo zavreti naraščanje političnega kriminala, je poudaril govornik. S krajšim posegom v polpreteklo zgodovino se je nato navezal na najaktualnejše politične probleme. Ne da bi jih imenoval, je negativno ocenil nastajanje raznih deželnih separatističnih lig, ki po njegovem niso drugega, kot sad konfuzne čustvenosti in predsodkov do bližnjega.
V zadnjem delu slavnostnega govora je Cossiga preletel dogajanje na evropskem Vzhodu. Poudaril je, da ni nihče dosegel demokracije brez odrekanja, opozoril pa je pred nevarnostjo, da bi se človekovi ideali spremenili v zasledovanje gospodarskega užitka in zapostavljali najosnovnejše človekove pravice
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Juventifi gladko nad Fiorentino
gladko, s 3:1,
inal c Iratorim
V	Jugoslaviji manj govorov in zastav
BEOGRAD — V skoraj vseh jugoslovanskih republikah so delavski praznik proslavili na običajen način, z umetniško-kulturnimi programi, govori, plesi. Tiskovne agencije sicer poročajo, da je bilo letos vse bolj zmerno, celo pijača in jedača ter zabava, saj je veliko ljudi izkoristilo praznične dni za počitek ali izlete.
V	Sloveniji in na Hrvaškem pa je bilo letos precej manj rdečih zastav, največ Ljubljančanov se ni odreklo tradicionalnemu izletu na Rožnik. Umirjeno je bilo tudi v Zagrebu. Brez govorov in zabave pa je praznik minil tudi na Kosovu. Na 1. maj so opozorili samo številni tradicionalni kresovi. V rudniku v Aleksincu pa so na praznik delavec mirno počastili spomin umrlih rudarjev.

MOSKVA, BERLIN, ISTAMBUL — Prvomajske povorke v Moskvi so letos sicer potekale drugače kot doslej, vendar so se kmalu po uradnem začetku sprevrgle v protivladno demonstracijo, ki je Gorbačova prislila, da zapusti tribuno Leninovega mavzoleja, od koder je z vsem vladnim aparatom pristos-tvoval povorki. Skupine demokratične alternative, ki so se pomešale s sprevodom sindikata, so začele pod odrom žvižgati in dvigovati napise proti Gorbačovu in njegovi politiki. Med gesli je bilo slišati tudi zahteve po neodvisnosti Litve (na sliki AP) ter po tržnem gospodarstvu, ni pa manjkalo niti besed proti »rdečemu imperializmu«.
Mirno prvomajsko slavje se je tudi v Berlinu sprevrglo v hude nerede. V zahodnem delu mesta se je kakih 10 tisoč avtonomistov zbralo na ulicah, kjer shod ni bil dovoljen in začelo razbijati izložbe in avtomobile. Berlinska policija meni, da je bil alternativni 1. maj samo izgovor za šovinistične izgrede proti tujim priseljencem.
Več kot tisoč aretiranih in nekaj desetin ranjenih pa je bilo tudi v Turčiji, kjer 1. maja ne praznujejo. Taki neredi pa se v tej državi vrstijo že več let.
Parlament v Vilniusu za posredovanje Kohla in Mitterranda v sporu z Moskvo
litovska predsednica danes v Washingtonu toda v Beli hiši bo le na zasebnem obisku
VILNIUS — Ameriški predsednik Bush bo danes sprejel predsednico litovske vlade Kazimiero Prunskiene, ki je končala svoj obisk v Kanadi. Toda v VVashingtonu bo Prun-skienejeva le zasebno in obisk najbrž ne bo prinesel nobenih sprememb v stališčih Bele hiše do litovske krize.
Med svojim obiskom v Kanadi je predsednica Prunskiene izjavila, da namerava Litva okrepiti trgovinske stike z Latvijo in Estonijo, povedala pa je tudi, da sklepa o neodvisnosti ne bodo preklicali, čeprav je mogoče, da bi v parlamentu dosegli soglasje, da sklep začasno zamrznejo in tako izpolnijo pogoj Moskve za začetek pogajanj.
V Litvi pa kriza postaja vedno hujša. V Vilniusu so že uvedli živilske bone, brez katerih ni mogoče dobiti sladkorja, moke, margarine in soli. Z delom je včeraj spet začel litovski parlament, ki je obravnaval predvsem predlog francoskega predsednika Mitterranda in zahodnonemškega kanclerja Kohla, da naj bi Litva za določen čas zamrznila uresničitev sklepa o proglasitvi neodvisnosti. S tem v zvezi so sprejeli tudi sklep, da oba zahodna državnika zaprosijo za posredovanje v sporu z Moskvo.
Na sliki AP: pogreb Stanislavosa Zemaitisa, ki se je 26. aprila zažgal pred Boljšojem v Moskvi.
Zastopstvi obeh Nemčij dosegli sporazum o postopkih v zvezi z valutno združitvijo
BONN — Nemški vladi sta dosegli sporazum lede postopkov za uvedbo zahodnonemške marke ot edinega plačilnega sredstva tudi v NDR. Sporazum bo začel veljati 2. julija, torej le dan po oojavi državnega sporazuma, s katerim bosta obe Nemčiji določili rok in način združitve v eno samo državo. Po mnenju predstavnikov delegacij obeh nemških držav ima dogovor tudi velik politični pomen in predstavlja velik korak do združene Nemčije.
Dogovor o zamenjavi vzhodnonemške z zahodno-nemško valuto predvideva, da bodo vse plače, najemnine in pokojnine, ki so jih doslej plačevali v vzhodnonemških markah, zamenjane v zahodnonemške v razmerju ena proti ena. Pri tej menjavi bodo upoštevali zneske, ki so veljali 1. maja letos.
Glede zamenjave vzhodnonemških prihrankov v zahodno valuto so se domenili za različne parametre pri uveljavljanju razmerja ena proti ena. Tako bodo
v tem razmerju menjali prihranke do 2000 mark oseb, ki še niso dopolnile 15 let, do 4000 mark prihranke oseb od dopolnjenega 15. pa do 59. leta starosti in do 6000 mark prihranke oseb starejših od 60 let. Prihranke nad temi zneski bodo zamenjali v razmerju 2 vzhodnonemški za 1 zahodnonemško marko.
Predstavniki obeh Nemčij so se s tem sporazumom tudi dogovorili, da se takoj spremeni sedanje menjalno razmerje med zahodnonemško in vzhodnonemško marko. Do 2. julija bo tako za eno zahodno marko potrebno odšteti dve vzhodnonemški, medtem ko je bilo doslej to razmerje 3 proti 1 v korist zahodnonemške marke.
Ta sporazum naj bi pospešil združitveni proces med državama, o tem pa bodo danes v Bruslju govorili tudi zunanji ministri članic pakta NATO. Glavno pozornost bodo posvetili položaju bodoče združene
Nemčije znotraj atlantskega zavezništva. Do tega srečanja prihaja le dva dni pred zasedanjem zunanjih ministrov skupine » 2 + 4«, v kateri so obe Nemčiji, ZDA, SZ, Velika Britanija in Francija. Zunanji ministri članic NATO naj bi se danes predvsem dogovorili o tem, koliko in kakšni vojaški oddelki naj bi bili razporejeni na ozemlju današnje NDR, kje naj bi bili ti oddelki razporejeni in na kakšen način naj bi prišlo do umika 380.000 sovjetskih vbjakov, ki so danes še v NDR. V zvezi s tem velja omeniti prizadevanja Bonna, ki bo zaveznikom najbrž predlagal, da naj bi do sovjetskega umika prišlo v obdobju treh do petih let, v tem času pa naj bi Sovjetska zveza še vedno obdržala vedno manjše število svojih enot, pa čeprav naj bi bilo takrat današnje vzhodnonemško ozemlje že pod pristojnostjo pakta NATO.
Jaser Arafat pri Gadafiju
Vodja organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat se te dni mudi na obisku v Libiji, kjer se je včeraj sestal s tamkajšnjim voditeljem Moamarjem Gadafijem. Predmet pogovorov je bil razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu, Gadafi pa je Arafata pozval k molitvi v počastitev spomina Libijcev, ki so padli leta 1915 v boju proti Italiji...	(Telefoto AP)
Po 22 letih Jugoslavija in Izrael navezala odnose
JERUZALEM — Jugoslavija in Izrael sta včeraj po 22 letih navezali neposredne diplomatske stike. Predstavnik jugoslovanske vlade, veleposlanik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Milan Zupan, ki je predsinočnjim pripotoval v Izrael, se je včeraj v Jeruzalemu sestal z vodjo sektorja za Vzhodno Evropo in SZ izraelskega zunanjega ministrstva dr. Josefom Guvri-nom, s predsednikom komiteja Kneseta za zunanjo politiko in varnost Benom Elisarom in z namestnikom ministra za zunanje zadeve Benjaminom Netanijahuom. V teh srečanjih sta prevladovali dve temi - odnosi med državama in položaj na Bližnjem vzhodu.
Udeleženci včerajšnjih srečanj so poudarili, da so pogovori minili v zelo odprtem ozračju in da so bili zelo koristni. Veleposlanik Zupan je dejal, da je še prezgodaj za oceno, saj se je končal šele prvi krog pogovorov. Danes bo na vrsti drugi,
nato pa bodo s pogovori nadaljevali v Beogradu.
Eden od Zupanovih sogovornikov je opozoril na različne pristope držav k procesu obnovitve diplomatskih stikov, kljub temu pa Izraelci menijo, da je po teh pogovorih obnovitev le-teh bliže kot včeraj.
Jugoslavija je diplomatske stike z Izraelom prekinila po šestdnevni junijski izraelsko-arabski vojni leta 1967. Državi dolgo časa nista imeli skoraj nobenih političnih stikov. Začeli so še pred leti v New Yorku na sedežu OZN, kjer so se sestajali voditelji diplomacij obeh držav. Veleposlanik Zupan je prvi predstavnik jugoslovanske vlade na uradnem obisku v Izraelu v zadnjih 22 letih.
Sinoči se je veleposlanik Zupan v Tel Avivu sestal tudi z voditeljem laburističnega bloka Simonom Peresom, za danes popoldne pa napovedujejo sklepne pogovore z njegovim voditeljem Gurvinom. (dn)
• Proces Calabresi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ki je svojemu odvetniku potrdil odločitev, da ne vloži priziva.
V sodni dvorani je bila tudi vdova komisarja Calabresija Gemma Capra. Po branju razsodbe je gospa Capra izrazila svoje zadovoljstvo nad zaključkom procesa, ki po njenem mnenju omogoča rehabilitacijo moževega lika in dela. Z njo se je strinjal tudi odvetnik družine Calabresi Luigi Li Gotti, ki je dejal, da je njegovi stranki uspelo doseči, vse cilje, ki si jih je zastavila. Poleg rehabilitacije komisarja Calabresija so dosegli še to, da so priznali Lotto continuo za krivo komisarjevega umora ter našli izvajalce in naročnike umora.
Nadvse zadovoljen je bil tudi javni tožilec Pomarici, ki je vsekakor opozoril novinarje, da mu je žal, ker sodniki niso upoštevali njegove zahteve, naj odštejejo Sofriju dve leti zaporne kazni, ker mu je Pomarici priznal, da je edini skušal odvrniti Lotto continuo od oboroženega boja.
Milanska razsodba je vsekakor sprožila val negodovanj v italijanskem političnem svetu. Negativno so jo ocenili med drugimi senator zelenih Marco Boato, ki je dejal, da živi italijansko sodstvo še v nekem izrednem stanju, za katerega je Boato trdno upal, da mu je odbila poslednja ura.
Prav tako kritična je bila tudi ocena nekaterih odvetnikov, ki so si zastavili vprašanje umestnosti in verodostojnosti pričevanj po 17-letnem premoru.
Mnogi politiki, med katerimi tudi socialistični tajnik Craxi, pa so dejali, da jih je razsodba neprijetno iznenadi-la, saj so menili, da bi bili morali proces zaključiti z razsodbo, ki bi upoštevala dejstvo, da ni dokazov. Težko je namreč soditi in obsoditi nekoga izključno na podlagi »spominov« skesanca. Senator Corleone (PR) je celo dejal, da so razsodbo pripravili kar v Ulici Moscovi, kjer imajo svoj sedež milanski karabinjerji.
• Cossiga ob 1. maju
NADALJEVANJE S 1. STRANI in njegovo dostojanstvo.
Govori vseh treh predstavnikov sindikata CGIL, CISL in UIL so se osla-njali predvsem na potrebo po sindikalni enotnosti. Benvenuto (UIL) je med drugim ugotovil, da vlada in sindikat nista več antagonista, kot se je dogajalo pred sto leti, opomnil pa je, da je sindikat še vedno tarča cenenih in prenagljenih ocen s strani »sindikalnih alternativcev«. Generalni tajnik CISL Marini, je enotnost sindikata obrazložil kot sodobno enotno sintezo, v kateri bo največ prostora za demokratično soočanje in soodločanje. Tren-tin (CGIL) pa pojmuje sodoben sindikat, ki bo zadostil potrebam sodobnega delavskega razreda, kot konfederacijo, kjer bo odpravljeno vsako ideološko pogojevanje.
Sintetični, a tehtni posegi sindikalistov niso zasenčili Cossigovega posega, ki je, kot smo omenili, naletel na nenavadno pozitiven odmev. Predsednica poslanske zbornice lottijeva, je njegove besede ocenila kot besede, ki prihajajo iz srca in so zato toliko bolj iskrene in dragocene. Tajnik KD Ferlani je z zadovoljstvom ugotovil, da je Cossiga dal prednost perečim problemom družbe in delavskega razreda in se ni dotaknil polemik, ki razdvajajo predvolilno politično dogajanje. Tajnika PSI Craxija pa je prevzel zlasti tisti del predsednikovega govora, v katerem je med vrsticami opozoril pred nevarnostjo separatisičnih lig, ki v tej volilni kampanji kar mrgolijo. Occhet-to pa je pohvalil predvsem dejstvo, da Cossiga ni pozabil na doprinos delavcev pri gradnji demokracije, medtem ko je bil Del Turco (CGIL) naravnost ganjen nad dejstvom, da je Cossiga dal tolikšen poudarek sindikatu.
Lani več terorističnih dejanj proti Jugoslaviji
WASHINGTON — V pravkar objavljenem poročilu State Departmenta piše, da se je v letu 1989 povečalo število terorističnih napadov na jugoslovanske cilje. Poročilo pri tem navaja eksplozijo bombe v Bagdadu, v kateri je bilo poškodovanih nekaj Jugoslovanov, ter napad z zaiigalno bombo na jugoslovansko potovalno agencijo v Bruslju.
Kar zadeva teroristične napade znotraj države v poročilu ameriškega zunanjega ministrstva piše, da je bilo nekaj bombnih eksplozij, ki so očitno povezane s terorizmom. Od teh napadov so omenili le napad na knjigarno založbe, ki je objavila Satanske stihe v srbohrvaščini.
O boju Jugoslavije proti svetovnemu terorizmu v po-1 ročilu piše, da je jugoslovanska vlada tudi v letu 1989 javno nasprotovala terorizmu in sprejemala ukrepe, katerih cilj je večji nadzor nad vstopom in bivanjem tujcev v Jugoslaviji, da bi preprečila zlorabe na njenem ozemlju. Poročilo omenja pripravljenost jugoslovanskih oblasti za resnejše sodelovanje z drugimi državami v preiskavah terorističnih incidentov.
Za razliko od podobnega poročila, ki je bilo objavljeno lani, so tokrat črtali odstavek, v katerem je pisalo, da ima Jugoslavija dobre stike z državami, ki podpirajo mednarodni terorizem.
V Južni Afriki pričeli zgodovinski pogovori med De Klerkom in voditeljem ANC Mandelo
CAPE TOWN — Tudi v Južni Afriki je zapihal veter prenove, kot dokazuje včerajšnji zgodovinski sestanek južnoafriškega predsednika De Klerka z voditeljem Afričan National Congressa Mandelo. Politična voditelja bosta poskusila nakazati pot, po kateri bi morala stopati nova Južna Afrika, v kateri naj bi bilo končno dovolj prostora tudi za temnopolte domačine.
De Klerk in Mandela sta se sestala v rezidenci Groote Schuur pri Cape Townu, domačija, v kateri bivajo južnoafriški predsedniki in ministrski predsedniki, pa bo do petka sedež dvostranskih razgovorov med zastopniki De Klerkove vlade in delegacijo ANC. Po prvem razgovoru je De Klerk sprejel novinarje in jim dejal, da se njegova vlada nadvse resno loteva razreševanja vprašanja mirnega sožitja s črnsko večino, Mandela, ki je govoril za njim, pa je temu dodal, da se belcem ni treba bati ANC, ker je v skupnem interesu vseh, da Južna Afrika ubere pot realne demokratizacije ter se reši apartheida.
S tem se kajpak niso strinjali zastopniki konservativne stranke. Njihov zastopnik Andries Treurnicht je izrazil prepričanje, da bo novo sporazumevanje De Klerk-Mandela prineslo le veliko nevšečnosti belcem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Takoj za tem je Treurnicht zapustil dvorano, v kateri ima svoj sedež trodomni južnoafriški parlament. Z njim so odšli tudi ostali konservativci, to pa ni motilo nadaljnjega poteka razgovorov.
Na včerajšnjem volilnem zboru socialistične stranke v Vidmu
Claudio Martelli o odnosih s KPI in mednarodni vlogi dežele FJK
Casaroli z Biasutdjem o dogodkih na Vzhodu
VIDEM — »Z delom, ki smo ga opravili v skupnosti Alpe-Jadran, smo vselej zrli na Vzhod. Izkustva te skupnosti, v kateri delujejo skupaj italijanske, avstrijske, nemške, jugoslovanske tn madžarske dežele, so nam omogočila, da razumemo in sledimo spremembam v vzhodnoevropskih državah. To so velikanske spremembe, ki jih mora Zahod spremljati na poti do napredka tako, da jim nudi solidarnost pa tudi bel našega blagostanja, da bomo sku-Paj zasledovali ideale družbene enotnosti, gospodarskega razvoja in miru.
Tako je dejal predsednik deželne vlade FJK Adriano Biasutti na včerajšnjem snidenju z vatikanskim državnim tajnikom (zunanjim ministrom) Agostinom Casarolijem v Vidmu. Kardinal je prišel namreč posvetit župnij-sko cerkev sv. Petra in Pavla v Maja-nu, ki jo je razdejal potres leta 1976 in 50 jo zdaj obnovili.
Na srečanju sta bila poleg zastopnikov civilnih in vojaških oblasti iz vse dežele tudi predsednik deželne skupščine Solimbergo in videmski nadškof dattisti, ki sta ravno tako obravnavala Problematiko vzhodnoevropskih doga-Janj, h kateri pa je seveda kot prvi Pristopil ravno kardinal. Casaroli je Povedal, da se mu je marsikdaj zazde-
Šolski zakon za manjšince naj pripravijo strokovnjaki!
CELOVEC — »Sedanji osnu-mk za novelizacijo manjšinsko-šolskega zakona je dodaten ko-rak v smeri segregacije,« ugo-tavlja delovna skupina "narodne skupnosti", ki jo vodi na ce-Jovški univerzi dr. VVolfgang jiolzinger. V posebni listini de-‘°vna skupina poudarja, da so neodvisni strokovnjaki že med aktualno razpravo o šolstvu pra-vUno ugotovili, da »enkrat akceptiranega ločevanja ne bo j °goče zaustaviti in da se bo °čevanje preneslo tudi na dru-5a področja.«
K osnutku za novelo manjšin-košolskega zakona pa delovna kupina "narodne skupnosti" ndi ugotavlja: »V primeru uresničitve te novele ne bo mogoče več govoriti o enotnih, o sploš-n.“ Veljavnih strukturah dvoje-z*čnega šolskega sistema. Nameravano zoženje dosedanjega avtohtonega naselitvenega zemlja oziroma veljavnostnega Področja manjšinskošolskega ®kona ter razdrobitev potenci-jdno zainteresiranih otrok pomenita masivno ogrožanje še ,elujočih delov dvojezičnega niškega sistema na Koroškem.
lem pa postaja vprašljiv tudi nadaljnji razvoj in obstoj slo-enske narodne skupnosti na Koroškem.«
Zato se delovna skupina "na-°dne skupnosti" izreka proti i! Odlaganemu osnutku, poziva Ulično odgovorne, da novele sai sk,enei° v hitrem postopku,
lia >ne snie biti lako' da bi uve' ustavni šolski zakon za da bi^Sko narodno skupnost, ne hjaDi p0Prej pritegnili v pogaja-sku^nanstvenike in narodno zabost!«. Delovna skupina rijn Predlaga, naj oblasti pove-r^j. AVstrijski rektorski konfe-mert* nalo9' da v sodelovanju z nar Narodnimi strokovnjaki ter •o v110 skupnostjo izdela nove-Pu t n,anišinskošolskemu zako-za, vso Avstrijo veljaven tori kl zakon za avstrijske na-jaQne skupnosti. »Tak nalog pa ^ faktorski konferenci mogoče ^l* šele potem ko je komisija,
^špremlja uvedbo manjšinsko-pmSkega zakona, končala svoie
(,1di' Prav v tem
svoje smislu pa sta 0s - osnutek za novelizacijo in dlak za ustavni zakon o Ij, dJšinsfcem šolstvu nesprejem-!>m, drejudic za rezultate tako slj novane spremljevalne komi-zaključuje delovna skupi-
*‘au5er0<Jne
5°lstv
skupnosti" svoje k osnutku za dvojezično
ANDREJ MOHAR
lo, kot da v diplomatskem delu, ki ga opravlja nasproti vzhodnemu delu Evrope, spreda pajčevino, a je naposled prišel do spoznanja, da to le ni bila krhka pajčevina, temveč pravo tkivo, s katerim je bilo mogoče tudi po zaslugi »objektivne zgodovinske stvarnosti« zarisati novo podobo Vzhodni Evropi. »Šele v vaši deželi, v neposredni bližini vzhodne meje, je bilo mogoče dodobra dojeti naravo sprememb, o katerih na diplomatski ravni ni bilo mogoče misliti, da bodo nastale na tak način in tako naglo,« je poudaril med drugim kardinal in imenoval posebej razne vzhodne države, govoril o ideologijah in komunizmu in veri.
Paolo Solimbergo je z drugimi besedami povzel misli, ki jih je nanizal Biasutti glede specifičnosti Furlanije-Ju-lijske krajine kot »naravne posredovalke med različnimi kulturami in narodi«. To nalogo je po zatrdilu predsednika deželnega sveta poverila tej deželi sama zgodovina, »a med najpomembnejšimi vezivi, ki označujejo takšne odnose, sta bila prav gotovo skupna zavest o tem, da smo vsi skupaj del ozemlja, kjer se prepletajo raznoliki in tesni odnosi soodvisnosti in kjer igra važno vlogo vera«.
VIDEM — »Če bi komunistična stranka nadaljevala po poti revizionizma, če bi spremenila ime in simbol, če bi se odločila za to, da se iztrga iz smrtnega objema vzhodnih režimov, in če bi stopala še naprej po poteh, ki jih je začrtal njen zadnji kongres, tedaj ne bo moglo biti drugače, kot da bo naletela na odločno podporo pri PSI.« To je izjavil podpredsednik ministrskega sveta Claudio Martelli včeraj v Vidmu, kjer se je udeležil volilnega shoda PSI. Martelli je nanovo iznesel predlog o socialističnem zedinjenju: »Socialdemokratska ideja je bila v tem stoletju zmagovita in taka bo lahko, četudi z določenimi popravki, še v naslednjih desetletjih. Vendar pa je potrebno neprestano .prenavljanje, da bo mogoče na najboljši način tolmačiti nove potrebe, kakor izhajajo iz družbe, ki se nenehno razvija.«
Claudio Martelli je nato spregovoril o spremembah na Vzhodu in poudaril, da igra dežela Furlanija-Julijska krajina »strateško vlogo posredovalca med Italijo in evropskim Podonavjem«. To je podčrtal tedaj, ko je napovedal, da bo deželni tajnik PSI Piero Zanfagnini kandidiral za videmskega župana. Odvetnika Zanfagninija je rimski gost označil kot »resnega moža, ki je od zmeraj angažiran v institucijah in ki je svoji stranki več dal, kot pa od nje dobil«.
Socialistična stranka izrecno zahteva zase župansko mesto v Vidmu, je naglasil ministrski podpredsednik in to utemeljil (»potem ko je videmski župan že 43 let zapovrstjo demokris-■ tjan«) z načelom o izmenljivosti.
Za ovrednotenje turističnega trga v deželah Alpe-Jadrana
GRADEC — Ob priliki mednarodnega spomladanskega velesejma v Gradcu se je sešla včeraj delovna skupina za spodbujanje turizma na celovitem območju skupnosti Alpe-Jadran. Navzoče so bile delegacije italijanskih, jugoslovanskih, madžarskih in zahodnonemških dežel, regij in pokrajin, ki so članice Delovne skupnosti A-A. Splošno je bil govor o tem, kaj je treba ukreniti za ovrednotenje alpejadranskega turističnega tržišča, a v tem sklopu so posvetili posebno pozornost nekaterim specifičnim problemom. Med drugim so se dogovorili za novo izdajo turistične karte območja A-A (to narekuje nuja po ažurnosti spričo pristopa novih članic), kateri bi priložili še publikacijo s podatki o spomeniških in kulturno-umetniških zanimivostih in s praktičnimi navodili na zdravstvenem in zavarovalskem področju. Domenili so se nadalje za izdelavo skupnega videofilma in skupnega turističnega zaščitnega znaka ter vzeli v poštev možnost izdaje skupne publikacije z navedbo največ desetih tipično alpejadranskih restavracij oziroma njihovih kuhinjskih specialitet, nazadnje pa postavili temelje za učinkovitejšo izmenjavo statističnih podatkov o gibanju turističnih tokov, gostoti nočitev, hotelih, kampingih in tako naprej, kajti edino tako bo mogoče turistično ponudbo prilagoditi povpraševanju. V tem okviru so se tudi načelno sporazumeli za to, da leta 1992 priredijo prvo turistično borzo dežel Alpe-Jadran.
Včerajšnji sestanek pa je bil tudi priložnost za predstavitev druge številke skupne revije Alpen Adria Magazine, ki ima pomenljiv naslov: Počitnice za sladokusce. V njej so navedene gastronomske specialitete iz vsake posamezne dežele članice Skupnosti Alpe-jadran, kakor tudi najpomembnejše kulturno-umetniške in športne prireditve, ki se bodo zvrstile od tega meseca pa do decembra letos.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
P/še: Pavel Stranj_
Manjšine in Hrvati
Nedavne volitve na Hrvaškem so vzbudile v širši javnosti veliko pozornost zaradi nastalih premikov v politični strukturi te republike ih cele Jugoslavije. Razmeroma manj pozornosti je bilo posvečene pomenu volitev za narodnostne strukture, če izvzamemo odnose med hrvaškim in srbskim prebivalstvom.
Zato ni odveč kratek opis celotne narodnostne podobe Hrvaške, kot je izhajala iz zadnjega popisa leta 1981.
Narodnostna struktura Hrvaške je razmeroma precej bolj pisana in razčlenjena kot ona v Sloveniji (Slovenija je z 90% slovenskega prebivalstva narodnostno najbolj kompaktna republika v Jugoslaviji). Manjšin je veliko, prostorsko so zelo razpršene in prisotne kar v 114 od 115 občin cele republike. V glavnem so osredotočene v treh regijah: Osjek, Bjelovar in Reka, kjer dosežejo med 2% in 4% celotnega prebivalstva. V ostalih 7 regijah ne dosežejo 1%.
Ko govorimo o manjšinah in narodnostih na Hrvaškem, moramo ravno zaradi te raznolikosti upoštevati tri kategorije skupin. Predvsem in ločeno od ostalih manjšin je tu hrvaško prebivalstvo, ki je leta 1591 tvorilo točno tri četrtine vsega prebivalstva (3,5 milijona na skupnih 4,6 milijona). Ostale narodnosti pa se delijo na: pripadnike drugih jugoslovanskih narodov, na večje in pravno zaščitene manjšine ter na manjše skupine brez zaščite.
Pripadniki drugih jugoslovanskih narodov tvorijo skupaj 13% republiškega prebivalstva (601.564), med temi pa so ogromno večino, skoro devet desetin, tvorili Srbi (531.502), ki so bili večina v 13 občinah. Daleč zadaj so sledili ostali narodi: Slovenci (25.136), Muslimani (23.740), Črnogorci (9.818) in Makedonci (5.362).
Med pripadniki drugih narodnosti, ki tvorijo ostalih 12% republiškega prebivalstva (teh je kar 18), izstopa skupina 7 narodnosti, ki štejejo vsaka po več kot 3.000 pripadnikov. Te so: Madžari (25.439 ali 6% vseh Madžarov v Jugoslaviji), Čehi (15.061 ali 75% vseh Čehov v Jugoslaviji), Italijani (11.661 ali 78%), Slovaki (6.533 ali 8%), Rusini (3.321 ali 14%) ter Ukrajinci (2.515 ali 20%). Malo bolj nejasen položaj imajo Romi (3.858-ali 2,3%), ki so prišli do določene stopnje priznanja šele za ostalimi.
Kot je razvidno iz številčnih podatkov, večina manjšin na Hrvaškem ima svojo glavnino v drugih pokrajinah Jugoslavije. Večino imata na Hrvaškem le italijanska in reška skupnost; Madžari, Rusini in Slovaki jo imajo v Vojvodini, Ukrajinci v Bosni, Romi pa v Makedoniji in na Kosovu. To so pomembna dejstva, ki jih je žreba upoštevati ob nadaljnjem opisu stanja posameznih manjšin. .
V tretjo skupino spadajo končno "ostale" narodne skupnosti: Nemci
(2.175), Poljaki (758), Rusi (758), Romuni (609), Bolgari (441), Židje (316), Turki (279), Avstrijci (267), Grki (100) in Vlahi (16). Posebno in nehvaležno skupino tvorijo Albanci,' ki niso bili všteti med priznane manjšine in niti med pripadnike jugoslovanskih narodov (ker večina njihovega naroda živi izven Jugoslavije), bilo pa jih je nad 6.000, torej več kot Makedoncev.
K tem skupinam in izjemam je treba dodati še tri kategorije, ki jih je popis iz leta 1981 upošteval: 17.133 oseb je izkoristilo 170. člen ustave in se ni opredelilo po narodnosti; kar 379.057 ali 8,2% celotnega prebivalstva je izjavilo, da so "Jugoslovani"; 8.657 pa se jih je opredelilo na podlagi regionalne pripadnosti (npr. "Dalmatinec"). Za presenetljivo veliko število oseb (64.737) ni bil zbran podatek o narodnosti.
Prvi podatek o narodnostnem položaju dobimo na podlagi števila delegatov, ki so jih imele posamezne narodnosti v prejšnjem hrvaškem parlamentu (v vseh treh zborih): Hrvati 283 (80%),'Srbi 44 (12%), "Jugoslovani" 20 (7%), Madžari 2, Čehi 2, Črnogorci 1, neopredeljeni 1.
Po opremljenosti z raznimi družbenimi strukturami izstopajo Italijani, ki imajo poleg kompletne šolske strukture še založbo, dnevnik, študijsko središče, gledališče in osrednjo koordinacijsko strukturo, ki združuje nad 50 društev in skupin.
Madžari so slabše opremljeni, čeprav jih je dvakrat več kot Italijanov. Šole v materinem jeziku imajo do obvezne stopnje, nato le v obliki dvojezičnega pouka, sicer pa se naslanjajo na svoje strukture v Vojvodini, kar velja tudi za ostale narodnosti. V Os-jeku izhaja tednik in tam ima tudi sedež njihova osrednja organizacija, ki povezuje približno 20 društev in skupin.
Čehi in Slovaki tesno sodelujejo, čeprav so Slovaki nekoliko na slabšem v primerjavi s Čehi. Nimajo vrtcev, ampak le osnovne šole, pri osrednji organizaciji v Daruvaru imajo svoj oddelek, ki povezuje 5 društev, češka struktura pa 24 društev.
Tudi Rusi in Rusini imajo skupno strukturo, s sedežem v Vukovaru, ki povezuje 8 društev. Oboji imajo osnovne šole in zelo skromno tiskovno dejavnost (en dvomesečnik).
Podobno razmerje velja tudi za radio in televizijo, kjer Italijani daleč izstopajo, ostali pa imajo veliko manj prostora, a vendar posvetijo hrvaške strukture vsaki od njih vsaj 5 minut dnevno.
Vsi razen Romov imajo bolj ali manj bogate knjižnice in muzeje (ali vsaj zametke teh ustanov). Romi, ki so prišli zadnji v ta krog organiziranih skupnosti (leta 1980), pa so doslej nastavili tri kulturne strukture, v Zagrebu, na Reki in v Bjelovaru.
Socerb privabil veliko množico
Tradicionalno delavsko srečanje, ki ga prirejajo vsako leto ob 1. maju na Socerbu, je privabilo v torek ogromno množico z obeh strani meje in za to priložnost je bil tudi mejni prehod druge stopnje pri Prebenegu odprt kar tja do polnoči. Tokrat sicer ni bilo tistega pravega slavnostnega vzdušja, kakršnemu so bili priče še vse do lanskega leta, ljudje pa so prišli seveda kljub temu na svoj račun: jedače in pijače je bil več kot dovolj, veselja kajpak tudi, a za toplejše razpoloženje je poskrbela godba iz Pridvora-Pobegov, ki je igrala pod vodstvom Nika Peršiča.
V uradnem delu delavskega snidenja sta zgodaj popoldne spregovorila predsednik regijskega odbora sindikata kovinarjev Iztok Sabadin v slovenščini in član izvršilnega odbora sindikata novinarjev Roberto Battelli v italijanskem jeziku. Obalni sindikat, ki je skupaj s sežanskimi kolegi tudi organiziral delavsko srečanje, je ponujal ljudem svoje pristopne izjave in članske izkaznice. Veselje je trajalo do noči, a mnogi udeleženci so šli v osmico v Kastelcu pod Socerbom, kjer so ob harmonikarski spremljavi tega ali onega razveselili lastnika s srkanjem domačega vinčka in okušanjem prav tako domačega pršuta. Da se je na Socerbu res trlo ljudi, nam nazorno kaže že posnetek našega Maria Magajne, na katerem je sicer samo del prireditvenega prostora.
Telefriuli ima nove prostore
VIDEM — Deželni televizijski medij Telefriuli (Cinguestelle) ima od včeraj v Tavagnaccu nov sedež, ki ga je odprl predsednik deželnega odbora PJK Biasutti. Predsednik Telefriulija, industrijec Carlo Burgi, je povedal, da sledi oddajam tega medija po izračunu Datamedie vsak.dan 280.000 oseb, da ima 14 repetitorjev, da zaposluje 80 ljudi in da bo izkazovala bilanca, ki jo bodo dali v odobritev ta mesec, ravnovesje okrog 2,5 milijarde lir. Telefriuli razvija stike s Slovenijo in bo nadaljeval sodelovanje z avstrijsko Koroško s poročili v nemščini za avstrijske turiste, drugače pa bo okrepil - kot je pojasnil generalni direktor Giuseppe Cao - oddaje, ki so namenjene tržaški in pordenonski pokrajini, in oddaje v furlanskem jeziku. Obenem bo skušal še bolj prodreti v Videm.
Po 23. sejmu cvetja v Portorožu - zakaj tako?
PORTOROŽ — Čeprav so bile obalne turistične zmogljivosti za prvomajske praznike, ki jih imajo nekateri že kar za neformalni začetek turistične sezone, domala razprodane, Obala od Ankarana do Sečovelj svojim gostom ni pripravila prav nobenega novega kulturnega, zabavnega ali rekreacijskega posladka. Gostje so bili ob klasičnih možnostih za zabavo v bazenih, na športnih igriščih, plesiščih ali sprehodih prepuščeni predvsem lastni iznajdljivosti. Po hotelih namreč marsikje nimajo niti najpreprostejših tiskanih turističnih informacij, s pomočjo katerih bi gostje izvedeli, kdaj je odprt muzej, kje je igralnica Villa Maria, kje se lahko igra mini golf ali kje je postajališče avtobusa proti Luciji, kjer je bil prvega in drugega maja tradicionalni sejem cvetja.
Vendar je poznavalce letos na žalost istočasno razočarala tudi ta največja pomladanska prireditev ob morju, ki jo je tokrat sicer prizadevno portoroško Hortikulturno društvo
organiziralo že triindvajsetič zapovrstjo. Sejem namreč vse bolj postaja le priložnostna cvetlična in vrtnarska (pa tudi kramarska) tržnica, na kateri gre sodelujočim bolj za hiter zaslužek kot za poklicni prestiž. Zato obiskovalci ostajajo vsako leto bolj nepotešeni pa tudi brez možnosti, da bi na stojnicah našli kaj takega, česar ne vidijo ali ne morejo kupiti v svojih cvetličarnah. Svetla izjema med lucijskim vrtnarskim povprečjem je bila lecos predvsem ekipa izolske cvetličarne Mimi, ki se je predstavila z res domiselnimi aranžmaji in izjemno lepimi primerki rezanega cvetja in lončnic.
Ker Portorož prireditve, kakršen je sejem cvetja, še kako potrebuje, bi bilo prav, če bi se prireditelji med pripravami nanje malo bolj potrudili in v 'preizkušene, marsikdaj pa že zguljene in premalo zanimive programe pritaknili še kakšno poživljajočo novost.
JANEZ ODAR
Z osrednje tržaške manifestacije ob prvem maju
Solidarnostna pogodba med delavci je po 100 letih še vedno aktualna
h govorov na shodih ob 1. maju v Miljah in Nabrežini
Pomen sindikalnega gibanja za celovit družbeni razvoj
Stoletnica, ki jo je letos obhajal mednarodni delavski dan, ni okrnila pomena njegovega praznovanja, temveč je potrdila, da v spremenjenih okoliščinah prvi maj ohranja svoj poglavitni naboj »solidarnostne pogodbe« med delavci. Na osnovi tega dogovora so namreč pred stotimi leti tudi najšibkejši dobili dovolj pogajalske moči in pravico do osebnega dostojanstva. To misel so potrdili tudi na enotnih manifestacijah sindikalne konfederacije CGIL-CISL-UIL na Tržaškem, dodali pa so ji vrsto vprašanj, ki terjajo od sindikalnih organizacij in tudi od vsakega posameznika, da se na številnih področjih na novo in z obnovljeno vnemo angažirajo.
V prvi vrsti so na raznih govorniških odrih naglasili pomen izzivov, ki jih tudi italijanskemu oziroma evropskemu sindikalnemu gibanju nalagajo velike spremembe, do katerih je prišlo v vzhodnoevropskih državah. Istočasno pa postaja vse bolj pereče vprašanje priseljencev iz nerazvitih držav, kar nalaga nove naloge krajevnim upravam in javnim inštitucijam, ki se zaenkrat na tem področju niso izkazale. Glede sindikalnih vprašanj so predstavniki CGIL-CISL-UIL odločno poudarili pomen skupnega in enotnega nastopanja sindikalnih organizacij predvsem v zvezi z obnovo raznih delavnih pogodb. Zato so ostro obsodili zadržanje avtonomnih sindikatov, ker zagovarjajo ozke sektorialne interese. Razen slovenskih govornikov pa nihče ni izrecno omenil 45-letnice zmage nad nacifašizmom, ki jo prav tako slavimo v tem obdobju.
Na osrednjem tržaškem shodu na Trgu Unita je imel glavni govor pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu. V razčlenjenem govoru je v bistvu nani-
zal veliko vprašanj, ki so bistvenega pomena za demokratično rast celotne družbe. Poleg že omenjenih je posebej naglasil še zavzemanje na splošno vzeto kulturnem področju, v kar je vključil tudi sožitje med italijanskimi in slovenskimi prebivalci na Tržaškem. Velik poudarek je nadalje Treu dal smotrni uporabi časa po vzorcu, ki so ga nakazale ženske v raznih predlogih. Za Trst pa se v času velikih sprememb pri neposrednih sosedih po njegovem mnenju postavlja vprašanje njegove vloge v širšem mednarodnem okviru, kar pa po drugi strani terja tudi integracija evropskega tržišča, ki je dejansko pred vrati. Vendar pa bi opredelitev in priprava na te naloge zahtevala resnejši pristop od tistega, ki so ga doslej pokazale predvsem pristojne krajevne uprave.
Na Trgu Unita je v slovenščini pred množico, ki je nosila veliko zastav in
transparentov, na katerih ni bilo niti besede v slovenščini, govorila Devana Pizziga. Ob splošnih vprašanjih, katerim je dodala še občuten problem mladinske brezposelnosti, je Devana Pizziga omenila odobritev v senatu zakonskega osnutka, ki predvideva enostavnejši postopek vračanja poitalijančenih priimkov in imen v izvirno obliko, kar daje upati, da bodo uresničene še druge zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Na osrednjem tržaškem prvomajskem shodu sta govorila še pokrajinska tajnika CISL in UIL Luciano Rakovic in Gianfranco Trebbi. Rakovic je med drugim pozival h konkretni solidarnosti z delavci vzhodnoevropskih držav in v vidu novosti, ki jih bo prineslo leto 1993, naglaševal pomen dolgoročnih načrtov glede splošnega razvoja Trsta. Trebbi, ki je zaključil zborovanje, je še enkrat poudaril pomen enotnega sindikalnega nastopanja, ki pa mora sloneti na skupnih vsebinskih zasnovah.
Rot je že ustaljena tradicija, so ob prvem maju tudi letos skupini zaslužnih delavcev na sedežu Trgovinske zbornice podelili posebna priznanja. Svečanost je otvoril predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, ki je med drugim dejal, da priznanja niso samo zahvala za opravljeno delo, temveč tudi priložnost, da podčrtamo pomen nekaterih trdnih vrednot kot je zavzetost na delovnem mestu. Letošnja priznanja pa je 21 nagrajencem podelil podtajnik na ministrstvu za turizem Luciano Rebulla. V okvir letošnjega praznovanja mednarodnega dneva dela pa lahko vključimo tudi zanimivo pobudo društva »Edinost«, ki je na Riborškem oširku pripravilo razstavo o osvoboditvi Trsta, (bip)
Na sliki (foto Magajna) množica na Trgu Unitil.
Od danes v TKG izrez sodobnega italijanskega likovnega snovanja
Galerija Tržaške knjigarne bo drevi po dolgem času ponovno ponudila izrez sodobnega italijanskega likovnega snovanja. Ob 18. uri bodo namreč odprli razstavo dokaj znanega italijanskega umetnika srednje generacije Augusta Piccionija, ki je postavil že zelo veliko število samostojnih razstav tako v galerijah kot v muzejih, ki so dejansko najprimernejši prostor za njegove neobičajne izdelke. Piccioni, ki je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Macerati (dopolnjeval pa se je tudi v Firencah) in se ukvarja s slikarstvom in grafiko, ustvarja namreč slike, ki mejijo s kiparstvom. Slikarska materija, ki jo nanese na platna, je že tako gosta, da uhaja v prostor in da ustvarja prej vtis kiparskega reliefa (ki ga seveda ne gre primerjati s klasičnimi reliefi) kot navadne slike na platnu. Piccioni je bil tudi med ustanovitelji znane skupine »fmmanentismo« in razstavlja v najbolj avantgardnih galerijah srednje Italije.
Na Tržaškem sta bila enotna prvomajska shoda CGIL-CISL-UIL še v Miljah in v Nabrežini, kjer so govorniki prav tako omenili vrsto pomembnih vprašanj širšega pomena in iz specifič-nejšega sindikalnega področja. Nesporno so zagovarjali vključevanje sindikalne konfederacije v splošna zavzemanja za vsestranski družbeni napredek, pri tem pa opozarjali na novosti, ki jih po eni strani prinašajo velike spremembe v mednarodni areni, po drugi pa novi konflikti v italijanski družbi.
Na zborovanju v Miljah so govorili Rubieri (UIL), Tria (CISL) in Hrvatič (CGIL) v slovenščini. Žarko Hrvatič je uvodoma ugotovil, da je po stotih letih praznovanja prvega maja vloga sindikata še veljavna, ker si prizadeva, da je človeško delo zaščiteno in da bi bila celotna družba humana. Iz prelomnih dogodkov, do katerih je prišlo v letu 1989, pa po njegovem mnenju izhaja poziv, da bi se tudi med Slovenci in Italijani pri nas porušile vse pregrade.
Na »kraškem« prvomajskem shodu, ki se je zaključil v Nabrežini, pa sta
govorila Rneipp (CGIL) in Miniussi (UIL). Renato Rneipp, ki je govoril v slovenščini, je izrazil zadovoljstvo, da je v lanskem letu v nekaterih državah prišlo do demokratičnih premikov (izrecno je omenil južnoafriškega voditelja Nelsona Mandelo, ki so ga končno izpustili na svobodo). V zvezi s sindikalno problematiko je opozoril predvsem na skorajšnjo obnovo številnih delovnih pogodb, letošnji prvi maj pa je osvetlil še iz vidika slovenske narodnostne skupnosti. Pri tem je podčrtal pomen upravnih volitev, ki bodo že čez nekaj dni, in na osnovi nedavne odločitve' senata v zvezi z vračanjem poitalijančenih priimkov in imen v izvirno obliko izrazil upanje, da vladne sile spreminjajo odnos do Slovencev.
Prvega maja popoldne je bilo v kriškem Ljudskem domu tradicionalno slavje, na katerem so govorili sen. Stojan Spetič, Luciano Ceschia in Arturo Calabria.
'Na slikah (foto Rrižmančič) zgoraj zborovanje na Trgu Marconi v Miljah, spodaj sprevod po nabrežinskih ulicah.
Izjave dolinskih nosilcev list KPI, PSI in Slovenske skupnosti
Velika skrb za
V nedeljo in v ponedeljek bodo šli na volišča tudi dolinski občani. V prejšnjem občinskem svetu je sedelo enajst komunistov, po tri predstavnike pa so imeli socialisti. Slovenska skupnost in Krščanska demokracija. Upravo je vodila koalicija komunistov in socialistov z županom Edvinom Švabom (KPI) in podžupanom Marinom Pečenikom (PSI). Oba sta znova nosilca liste svojih strank, kandidatno listo SSk pa odpira Sergij Mahnič. Vse tri smo zaprosili za izjave o volilnih programih in o političnih perspektivah krajevne uprave.
EDVIN ŠVAB (KPI)
Kot župan sem vedno govoril vsem v imenu vseh. Kot nosilec liste št. 5, to je stare, današnje in jutrišnje prenovljene delavske stranke KPI, pa moram najbolj smotrno in prijazno prepričati čimveč volilcev, da dobro investirajo svoj glas in da volijo mojo stranko. V naši občini sodeluje na volitvah osem strank, kar pomeni, da lahko doživimo tudi grenka presenečenja. Zato najprej vabim vse, da greste gotovo na volišča in nato priporočam, da se tudi mi Slovenci naučimo izbirati kandidate tako, da oddamo štiri možne preference.
Občina Dolina predstavlja danes svež barvno ubran šopek v gumbnici italijanske družbe. Vsi, italijanski in slovenski politični somišljeniki in nasprotniki nam priznavajo poštenost, korektnost, učinkovitost, odprtost, demokratičnost. Jasno je, da to še ne pomeni, da imamo vsi perutke in da letimo kakor angeli. Mi zelo radi poudarjamo vredote dela, sožitja in miru in kdor živi in se trudi za te vrednote lahko tudi dela napake, vendar ta cilj naših vrednot ostaja trden. Našo kandidatno listo smo občutno prenovili. Več mladih pomeni več prenovitve, več svežine pri sprejemanju in reševanju problemov.
O samem programu lahko govorimo v neskončnost, zato navajam samo ne-
Edvin Švab
kaj strnjenih povzetkov: naša prva skrb bo človek. Človek vseh starosti in vseh poklicev, vsak posebej ih vsi skupaj. Upoštevali bomo glas vseh, ki hočejo živeti dobro in srečno v tej občini. Čimprej bomo izdelali varianto regulacijskega načrta in sprejeli manjše popravke ter ga prilagodili nastalim potrebam. Vsak poseg na teritoriju bomo skrbno proučili in nadzorovali, skrbeli za vse produktivne dejavnosti, še potrebno na področju obrtništva, kmetijstva, trgovine in gostinstva. Odločno bomo prispevali k nastanku pravične enakopravnosti in zakonske zaščite Slovencev. Nadaljevali bomo tudi bratske in kulturne stike z Italijani v Jugoslaviji in z vsemi pobratenimi občinami. Občanom vsekakor priporočam, naj volijo tako, da bomo lahko še naprej ohranili tako upravo, kakršna je danes.
MARINO PEČENIK (PSI)
Socialistična stranka je v svojem volilnem programu postavila na prvo mesto zaščito naše istovetnosti, kultu-
resnično zaščito teritorija
Marino Pečenlk
re in zgodovine na tem teritoriju, ki je naše največje in najbolj dragoceno bogastvo. Celoten program smo zato zastavili v tej luči in ga dajemo v oceno našim občanom ob prepričanju, da so naši izvoljeni predstavniki in naši upravitelji v preteklih petih letih vestno in odgovorno opravljali svoje delo. Upam, da bodo naši volilci v nedeljo in v ponedeljek to imeli jasno pred sabo. Med naša glavna prizadevanja sodi seveda boj za pravični zaščitni zakon za vse Slovence v Italiji.
PSI si bo prizadevala, da bo naša uprava v bodoče res enakopraven sogovornik v odnosu z drugimi krajevnimi upravami, posebno z Deželo, ki ima široke pristojnosti posebno pri načrtovanju teritorija. Pristojna telesa bodo morala v bodoče še bolj zaščititi avtonomijo posebno občinskih uprav, same uprave pa si bodo morale še bolj zavihati rokave za zaščito lastne avtonomije in primarnih pristojnosti na teritoriju. Socialisti si tako v Dolini kot drugod po državi prizadevamo, da bo Občina res subjekt lastnega razvoja,
Sergij Mahnič
posebno v času, ko so občinske uprave podvržene tudi psihološkim pritiskom od zunaj. V našem upravnem' programu smo posvetili veliko pozornost socialnim problemom in izboljšanju vseh občinskih servisov in storitev. Glede splošnih socialnih problemov dolinska občina ni več »srečni otok« in novi upravitelji bodo morali to dejstvo tudi upoštevati.
Naša stranka pripisuje nedeljskim volitvam velik pomen. Ne smemo tudi pozabiti, .da te volitve sledijo nedavnim velikim spremembam v Vzhodni Evropi, kjer je prišlo do propada ideologij, ki so pogojevale tudi našo stvarnost. To danes omogoča volilcem, da izbirajo upravitelje mimo togih ideoloških okvirov in prispevajo k izvolitvi uprave, ki bo res v interesu vseh občanov.
SERGIJ MAHNIČ (SSk)
Kot znano, je temeljna točka splošnega programa Slovenske skupnosti kot narodnoobrambne, manjšinske politične stranke obramba in razvoj slo-
venske narodnostne skupnosti v naši deželi proti vsem oblikam narodnega odtujevanja. Zato je povsem naravno, da tudi naš program v Dolini temelji na tej osnovi. Zato ni naključno, da je ena prvih točk našega programa prav zahteva po odobritvi zaščitnega zakona ob doslednem izvajanju rabe slovenščine pri celotnem delovanju občinske uprave. Menim, da bo morala bodoča uprava dosledno imeti enakopraven odnos do vseh kulturnih in drugih organizacij v občini v duhu načel resničnega pluralizma. Prav tako se bo morala bodoča uprava resno posvetiti srenj skim oziroma občinski® stavbam, ki so že desetletja nerazumljivo zanemarjene.
Mislim, da bo treba v prihodn]1 mandatni dobi dokončno urediti nape' Ijavo metana po vsem občinske® ozemlju. Smatram, da je čas, da se dokončno odpravijo vse nevšečnosti v zvezi z ropotom in tresljali iz tovarn® Velikih motorjev ter da se v kamnolO' mu nad Borštom omeji razstreljevanj® min in se odpravi onesnaževanje 5 prahom. Nazadnjem naj še omeni® potrebo po pregledu regulacijskeg3 načrta, ki po enem desetletju ne ustr®' za več stvarnim potrebam občanov, k> si želijo urediti stanovanja brez vezanosti na lotizacijske načrte.
Če bo hotela bodoča uprava usp®^ no reševati občinske probleme, ki s®® jih delno že omenil, bo morala odraža ti krajevno politično stvarnost. Za bo morala pokazati široko demokrat' no odprtost v duhu resničnega pluru lizma in se odpovedati strankarske®, monopolu. Enostavna potrditev dos danjih okvirov ne bo prispevala k ^ pesnemu reševanju občinske Pr matike. Zato imajo volilci veliko °..0 govornost, da s svojo opredel'1^ omogočijo drugačno upravo. Glas ^ pomeni jamstvo in zagotovil0' te. bomo dosledno in odločno ščitil' '
rese Slovencev.
SANDOR
IziaVTeEZNCE
Njegova izvedba bi spremenila obličje mesta
Načrt družbe Bonifica predstavili javnosti
Javna predstavitev dokončnega načrta družbe Bonifica za urbanistično ovrednotenje in gospodarsko relansiranj e obmorskega predela Trsta - občinstvu ga je orisal deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Gianfranco Carbone - je privabila včeraj dopoldne na Pomorsko postajo kar lepo število upraviteljev, gospodarskih in drugih izvedencev, ki se zanimajo za razvoj našega mesta. O načrtu, ki je vzbudil že veliko zanimanje in sprožil tudi nekaj polemik, se je namreč veliko pisalo in govorilo, šele včeraj pa si je bilo mogoče ogledati, kako bi lahko po novem zgledalo mesto. Včeraj so namreč razstavili tudi makete s »projekcijami« bodočega Trsta.
Kot je znano, je družba Bonifica vzela v poštev različne alternativne možnosti za urbanistično preureditev mesta in za nameščanje novih storitev. Dokončno besedo pri izbiri teh alternativnih možnosti bosta imeli Občina Trst in Avtonomna pristaniška ustanova. Že včeraj pa se je na Pomorski postaji vnela precej živahna razprava o ciljih tega načrta (in o sposobnosti krajevne uprave, da ga izvede), ki se bo gotovo »preselila« v dvorano občinskega sveta in v druge forume.
Kot je znano, vsebuje načrt pet specifičnih načrtov za pet različnih območij z različno namembnostjo, ki pa tvorijo (oziroma bi morala tvoriti) neko sklenjeno celoto. Prednost tega načrta je namreč ta, da skuša urbanistično usklajevati vse obstoječe in bodoče dejavnosti, ne da bi pri tem zanemarjal probleme pro-uieta in cestnih povezav, okolja in zelenih površin.
Načrt, ki glede na različne alternative predvideva izdatke od 200 do tisoč milijard lir, jemlje v poštev preureditev cestnih povezav na barkovljanski obali (z razširitvijo plaž, okrepitvijo števila parkirišč in ureditvijo novih zelenih površin ter kolesarskih stez), Preureditev Trga Liberta (z novo cestno povezavo od barkovljanskega nadvoza do Trga Unita, z zrušenjem avtobusne postaje in bivše občinske menze, z novim pristopom na morje, nadaljnjo preureditvijo silosa in Sradnjo središča Polis), ureditev novih povezav med starim in novim pristaniščem (za katero obstaja več možnosti, od razširitve cestnega pasu do ureditve uove podzemne ceste), ustanovitev novega muzejske-9a središča na Marsovem polju (z dopolnitvijo morskega muzeja in ustanovitvijo muzeja znanosti in mestnega parka pri Lanterrji), in nazadnje preuredi-|ev ter ovrednotenje mestnega zgodovinskega jedra Dožefinska in Terezijanska četrt ter staro mesto).
Tiskovna konferenca sindikatov CGIL, CISL in UIL
Pomanjkanje bolničarjev šibi zdravstvene usluge
Sindikalni predstavniki zdravstvenega osebja CGIL, CISL in UIL so na včerajšnji tiskovni konferenci želeli ponovno opozoriti javnost na velike probleme, ki nastajajo zaradi pomanjkanja bolničarjev.
Predstavniki sindikatov so sklicali novinarje in jih povabili, naj ustrezno obvestijo javnost o posledicah, ki jih ima piremajhno število osebja za bolnike. Obenem so sindikalisti povedali, da so se pogajanja z deželnim odbornikom za zdravstvo Brancatijem prekinila. Dejstvo je, da manjka v deželi FJK približno 500 bolničarjev, izračun pa so izvedli na podlagi starih predvidevanj, saj se je v naši deželi zvišalo število postelj in so zato stari organigrami neustrezni. Kljub temu pa niso zapolnili niti teh starih "lukenj". Načrti predvidevajo 250 bolničarjev več, kot jih je sedaj, 250 pa bi jih morali sprejeti v službo, ker je po vsedržavni delovni pogodbi urnik bolničarjev krajši, izmene pa so seveda vedno iste.
Sindikati so na pogajanjih predlagali, naj bi najeli vsaj določeno število pomožnega osebja. Pomočnike naj bi iz-vežbali na krajših tečajih in jih namestili v oddelke, da bi olajšali delo poklicnih bolničarjev. Brancati je odgovoril, da lahko najamejo toliko ljudi, kot jih lahko na podlagi proračuna KZE. Dejstvo pa je, da omenjen proračun ne predvideva za najem pomožnega osebja niti počenega groša, kar je seveda razhudilo sindikalne predstavnike. Razhudil pa jih je tudi drugi Brancatijev predlog, da bi najeli določeno število oseb in jih plačali s sredstvi, ki so bila namenjena zaposlovanju novih zdravnikov, uradnikov in tehnikov. Sindikalisti so včeraj naglasili, da je to nesprejemljivo, ker je tudi zdravnikov premalo in morajo opravljati utrujajoče izmene in delati v nadurah.
Predstavniki CGIL, CISL in UIL so opozorili, da se bo med počitnicami položaj zaostril in to v škodo bolnikov. Sindikati ne nasprotujejo racionalizaciji struktur, vendar je v oddelkih, ki so še vedno odprti,treba nuditi ljudem vse potrebne usluge, tega pa sedaj ni mogoče. Že sedaj se na primer dogaja, da morajo majhne skupinice bolničarjev (dva ali trije) ponoči skrbeti tudi za dva oddelka. Zaradi pomanjkanja bolničarjev ne morejo izvesti toliko kirurških posegov, kot bi jih sicer lahko. V enem tednu bi morali tako na Katinari izvesti 46 kirurških posegov, dejansko pa jih lahko izvedejo le 35, kar gre očitno na rovaš pacientov.
Slabša je seveda celokupna oskrba pacientov. Zakon predvideva število ur, ki bi jih morali bolničarji posvetiti vsakemu bolniku (seveda je to različno od oddelka do oddelka), dejansko pa je to nemogoče storiti. Sindikati torej pozivajo odgovorne oblasti, naj vendarle ukrepajo, če pa ne bo šlo drugače, bodo morali izvajati odločnejše pritiske.
V Nabrežini koncert zbora L Gruden
S partizanskimi pesmimi so navdušili občinstvo
Ničkolikokrat smo poslušali našo partizansko pesem, pa vendar smo imeli tokrat občutek, kot da jo slišimo prvič in da dojemamo v enem samem večeru vso njejo lepoto: uporništvo prvih pesmi, občutke tesnobe, strahu pred smrtjo, nato občutke zmagoslavja, sreče, da se trpljenje bliža koncu in sreče, da bomo kot narod še še živeli, čeprav nas je nacifašizem želel odpisati.
V kratkem uvodu smo strnili misli, želje in hotenja moškega zbora Igo Gruden, ki je s svojim zborovodnjem prof. Aleksandrom Rojcem pripravil enkratni večer partizanske in borbene pesmi. Intenzivno je bilo tudi razpoloženje občinstva, ki je v ponedeljek zvečer prisostvovalo prireditvi, ki jo je zbor posvetil 200-letnici francoske revolucije, stoletnici praznovanja prvega maja in 45-letnici osvoboditve in konca druge svetovne vojne. Programa, v katerega so vključili 18 partizanskih pesmi, so pevci podali izvirno in pesmim primerno. V koncertu so združili različne občutke in doživetja, ki so značilna za partizanske.
Ivan Oman bil včeraj gost voditeljev SSk
tlo\^eraj je bil gost Slovenske skup-Zvstl Predsednik slovenske Kmečke styZe *n novoizvoljeni član predsed-v ® Slovenije Ivan Oman, ki je imel
j. to razgovorov in srečanj v tržaški 9°riški pokrajini. Dopoldne je obi-W rePentabrski Tabor in si ogledal Ž^njo družine Milič v Zagradcu, na B0j nstvu v Nabrežini mu je župan tern Brezigar kasneje pripravil spre-ungi 2Veter pa se je gost iz Slovenije te,.p srečanja v Šempolaju, na ka-je tekla beseda o vprašanjih tu-st^i^tega kmetijstva. Oman se je se-strn, tudi s predstavniki kmetijskih Po 50vnih organizacij. SSk je imela vrst dcvinsko-nabrežinske občine voh?' et;ečih shodov, na katerih so go-,tpr 11 J}0?jlca liste Brezigar in Brecelj Ptpris®kcijski sekretar Antek Terčon, ostavniki SSk bodo danes nastopili
tudi na volilni tribuni RAI in sicer ob 19.45 na TV tribuni, ob 12.15 na italijanskem radiu in ob 12.50 po radiu Trst A.
Dolinski kandidati PSI Marino Pe-čenik, Franco Crevatin in Rossana Pe-taros pa so na včerajšnjem shodu obravnavali pomen velikih sprememb v Vzhodni Evropi, posebno v bližnji Sloveniji. Dolinski zeleni pa so izdali volilni letak, v katerem kritizirajo stališča PSI v zvezi z gradnjo sinhrotrona.
Volilni shod KPI na nabrežinskem trgu pa sta včeraj zjutraj imela kandidata Giorgio Depangher in‘ Luciano Ceschia. Govorila sta med drugim o vprašanju sožitja in o pravicah slovenske manjšine. V tem okviru sta izrekla ostre kritike na račun zaščitnega predloga ministra za dežele Maccanica.
Današnji volilni shodi v Dolini in Nabrežini
KPI prireja danes vrsto shodov v dolinski občini. Ob 19. uri bosta zborovanji v Frankovcu in na Jezeru, ob 20. uri pri Domju (pri šoli) in v Dragi, ob 20.30 v Logu in v Gročani, ob 2L uri v Ricmanjih in ob 21.30 v Borštu. Govorili bodo kandidati Dionisio Gherbas-si, Magda Švara, Walter Olenik, Willy Vorus, Igor Petaros ter Germano Švara in evropski poslanec Giorgio Rossetti. Jutri pa bodo shodi KPI v Mačkoljah (ob 19. uri), v Prebenegu (ob 19.45), v Dolini (ob 20.30) in v Boljuncu (ob 21.30). Govorila bosta dosedanji župan Edvin Švab in senator Stojan Spetič. Devinsko-nabrežinski komunisti pa vabijo danes ob 17.30 v Sesljan v hotel Sistiana na javno razpravo o zaščiti morja. Med poročevalci bo tudi znanstvenik Giuliano Orel.
Slovenska skupnost je medtem javila, da bo nosilec liste v Nabrežini Bojan Brezigar ob 12.15 govoril na deželni italijanski radijski mreži, ob 12.50 pa po Radiu Trst A nosilec liste v Zgoniku Jožko Gruden. V Repnu (ob 19. uri) in na Poklonu (ob 20. uri) bosta govorila nosilec liste Emil Guštin in pokrajinski tajnik Miro Oppelt. Ob 20.30 pa bo v Mladinskem domu v Dolini večer posvečen vprašanju dvojezičnih izkaznic v okoliških občinah in zadržanju italijanskih strank. Nabre-žinska SSk pa prireja ob 20. uri v Devinu (gostilna Ples) srečanje o urbanističnih problemih v občini in o Sesljan-skem zalivu. Med poročevalci bo tudi dosedanji župan Brezigar. Gost nabre-žinskih zelenih pa bo danes evropska poslanka Adelaide Aglietta, ki bo ob 18. uri govorila na trgu v Nabrežini.
1*0 breških vaseh prepričljivo živ običaj majev
P°lnQ Prvomajski predvečer je Breg
_	1 ■	•_i____ __ _
Jtevjj Zaživel ob tradicionalnem po-Hhn )u pajev: v Ricmanjih, Borštu, ><wCu rn Prebenegu. Še posebej
{^c, kjer°^red^e ie značilno za Bolju-
v li-J0 na	priko-
roqii3 ,^onco, zapojejo Barč co, se v^tJa Mberei° Pod majem (na sliki u. a9ajne) in zapojejo še drugo uarH	In poglej. Nato najmlajši
^«aI° »likof« in s tem tudi ' otopijo k fantovski, (dam)
Na Colu je novorojenček presenetil mamo in očka
V družini 41-letnega Alojza Škabarja in njegove 32-letne žene Nastje, ki živita na Colu št. 40, so sinoči nekaj po 21. uri imeli res edinstveno presenečenje: rodil se jima je prvorojenec, za katerega sploh nista vedela, da je na poti. Da je bilo presenečenje še bolj popolno, se je otročiček odločil, da bo privekal na svet v trenutku, ko je bila mama sama doma. Bil je tako »hiter«, da ga je porodila kar na tleh v kuhinji, sama mu je z nožem prerezala popkovino, nato pa je šla klicat sosedo. Še prej je telefonirala na postajo Rdečega križa: »Rodila sem otroka, prerezala sem popkovino, sedaj pa ne vem, kaj naj naredim«. Po prvem začudenju pa je že odhitel proti Krasu rešilec z zdravnico Angelo Bonti Dean. Kot so nam povedali pozno sinoči v otroški bolnišnici, sta mati in sinček popolnoma zdrava.
Italijanski pregovor pravi, da je vse dobro, kar se konča dobro, in tako je menil tudi nadvse presenečeni Alojz Škabar, ko smo ga sinoči - le uro potem, ko je izvedel, da je postal očka - za hip priklicali k telefonu. »Sploh nisva šla za tem, da bi ona čakala otroka. Žena je vedno imela probleme z zdravjem in zaradi virusnega vnetja ji je zdravnik tudi svetoval, naj raje ne zanosi. Poročena sva enajst let in zaradi njene bolezni - vedno je imela vročino, večkrat jo je zajela slabost in huda utrujenost - je imela neredne mene, tako da ni bilo nič čudnega. V zadnjih dveh mesecih se je res zredila, toda prepričana je bila, da je to zaradi obolenja ledvic in da se ji zbira voda,« nam je povedal. »Kako pa ste izvedeli, da se vam je rodil sin?« »Ja, s prijatelji sem balinal v Repnu, ko me je prišel klicat znanec, češ da se mi je rodil otrok. Kakšen otrok neki, sem mu rekel. No, doma sem potem spoznal, da je res. Ženo in njega so odpeljali v otroško bolnišnico in sta OK.«
Pogovorili smo se tudi z gospo Marijo Brana, katero je Nastja Škabar poklicala po porodu. »Odpravljala sem se že spat, ura je bila okrog 21.30, ko je pozvonila na vrata. Prosila me je, naj ji pomagam, da je rodila otroka. Začudila šem se, a sem takoj stopila za njo. Najprej sem počistila po kuhinji, otročiček pa je ležal lepo zavit v brisačo. Nastja mi je povedala, da je porod bil zelo hiter, nato pa je hotela moža, ki je prav kmalu prišel.« V glasu gospe Marije-ni bilo zaznati posebnega vznemirjanja. Verjetno tudi zato, ker so na kmetih ženske večkrat rojevale v takih okoliščinah, danes pa se zdi (in tudi je) edinstven dogodek.
KGS razdelila vinogradnikom naprave za merjenje vlage
1 1 I
Kraška gorska skupnost je včeraj razdelila vinogradnikom s Tržaškega in Goriškega, ki delajo na območju, za katerega je pristojna, osem naprav za merjenje vlage.
Nekatere podobne aparate so razdelili že v prejšnjih letih, vinogradniki pa so se o njih pozitivno izrekli. Za kaj v bistvu gre? Kot je znano, vlaga pospešuje razvoj nekaterih parasitov na vinski trti, kot je na primer peronospera. Za dobro in zdravo rast je treba trte škropiti, pretirano škropljenje pa ima seveda vrsto negativnih posledic, ki se poznajo tudi pri končnem "proizvodu", to je grozdju in vinu. Posebne aparature, vsaka stane tudi do 4 milijone, pomagajo vinogradniku, da ve, kakšna je stopnja vlage in na podlagi teh podatkov škropi trte, ko je resnična potreba. Nekateri vinogradniki so na primer povedali, da so s pomočjo omenjenih merilcev škropili trte samo trikrat, dosegli pa so isti učinek kot prej, ko so v eni sezoni poškropili trte tudi osemkrat.
Posebne merilne naprave "pokrivajo" do 5 hektarjev zemlje vsaka, kupila jih je prav Kraška gorska skupnost. Za nakup omenjenih priprav pa se je odločila tudi Pokrajina Trst, kupila bo namreč posebne merilce za tiste vinogradnike, ki delajo v "nižini", to je ob vznožju Krasa. Cilj je, da bi vsi vinogradniki, od Milj do Gorice, razpolagali z merilci in tako proizvajali bolj zdravo in boljše vino.
Na sliki (foto Magajna) med razdelitvijo merilcev.
(Foto Magajna)
Zborovodja je večer izpeljal brez odmora, a prav gotovo tako, da je partizanska pesem zaživela v vsej svoji lepoti in v sintoniji s svojo vsebino.
Pesmi so si tekoče sledile, mednjji-mi so se prepletali glasovi harmonike, ki jo je igral naš priznani harmonikar Corrado Rojac. Spored je dopolnjevala spremna beseda Tatjane Rojc, ki je lepo povedala to, kar so poslušalci med programom resnično občutili in doživljali.
Za 20-članski moški zbor in za njegovega zborovdjo je bil večer lepo in tudi zasluženo priznanje, za nas, ki smo mu sledili in vsako pesem posebej podoživljali pa večer, ki ga ne bomo hitro pozabili.
»Zadovoljni smo, da je naš zbor na tak način počastil tako pomembne obletnice, predvsem obletnico osvoboditve in konca vojne in ponosni smo na naše pevce,« so bile besede, ki smo jih tisti večer slišali z vseh strani.
Govornik na tem enkratnem večeru je bil Marij Uršič, letošnji Prešernov nagrajenec, ki je povedal nekaj misli, ki so se strnile in lepo povezale v celotno vsebino večera. Vsi zgodovinski trenutki imajo svoje spremljevalce, je med drugim dejal in to so pesmi. Zamrli koraki, streli, kriki - ostala je pesem. Minilo je več kot dvesto let, ko so prvič zapeli marseljezo, minilo je več kot sto let, odkar so na pariških barikadah peli Bratje le k soncu.... minilo je več kot 45 let, odkar so naši fantje peli Hej tovariši, ali pa Jutri gremo v napad....
Navdušenje, s katerim so poslušalci sprejeli pevce in zbodovodjo je bilo prav gotovo tisto, kar so si protagonisti te prireditve najbolj želeli in česar so bili najbolj veseli.
Neva Lukeš
J. ^ Mirno nas je zapustila
' Štefanija Košuta vd. Košuta
Pogreb bo jutri, 4. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ.
Žalostno vest sporočajo hči Groz-dana z možem Ninotom, sin Oskar z ženo Marijo, sestra Dora z družino in ostalo sorodstvo.
Križ, 3. maja 1990
Žalovanju se pridružujejo Ljuba in Genio, Boris in Sonja, Dario in Gi-anna ter Ljubo in Nadja
Za drago nono posebno žalujejo pravnuki Elena, Jara, Danja in Gregor.
KD Vesna, ŠD Mladina in upravni odbor Doma Albert Sirk izrekajo družini Košuta iskreno sožalje ob izgubi mame in none Štefanije.
Pri sožalju ob smrti Justa Šegine je pomotoma izpadlo med žalujočimi ime družine Cain.
Ob smrti očeta Justa izrekata dragi Eldi in vsem njenim iskreno sožalje
družini Buzečan in Turk
stran 6 □ tržaški dnevnik
Lep prvomajski predvečer v proseškem kulturnem domu
[ak>i‘Ua
UL. SV. FRANČIŠKA 20 vabi
danes, 3. maja, ob 18. uri
na otvoritev razstave
AUGUSTO PICCIONI
slike
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ
Sporočilo!
Jutri, 4. t. m., ob 18.30
bomo nastopili na krajevnem prazniku v Hrpeljah v telovadnici
mali oglasi
lil		
	razstave	včeraj - danes
Poskočne koračnice in udarne pesmi so v ponedeljek zvečer vabile domačine v kulturni dom na Proseku, kjer sta domače kulturno društvo Prosek-Konto-vel in sekcija VZPI-ANPI priredila lep prvomajski predvečer, s katerim so se oddolžili dvema pomembnima obletnicama: 100-letnici praznovanja 1. maja in 45-letnici osvoboditve naših krajev.
Program, ki so ga organizatorji za to priložnost pripravili, je bil dobro izbran, pa tudi lepo podan. Na večeru so nastopili godci Godbenega društva Prosek, moški pevski zbor Vasilij Mirk (na sliki - loto Magajna), ženski pevski zbor Prosek-Kontovel in člani amaterskega odra J. Štoka. Govornik na večeru je bil Alojz Markovič - Zvonko. Oba zbora je vodil zborovodja Miran Žitko, zapela pa sta vrsto lepih slovenskih umetnih in narodnih pesmi.
Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je z navdušenjem in glasnim ploskanjem spremljalo dogajanje na odru in nagradilo nastopajoče z zasluženim aplavzom.
V torek dopoldne sta bili na Proseku in Kontovelu še krajši spominski svečanosti. Domačini so v povorki, z godbo na čelu, krenili k spomenikom padlim v obeh vaseh, kjer so se z enominutnim molkom in polaganjem cvetja oddolžili spominu padlih. (N. L.)
Jurjevanje skavtov tokrat na območju T8
Slovenska zamejska skavtska organizacija Trst je v nedeljo priredila jurjevanje, in sicer na tako imenovanem območju T8 pri Bazovici, kjer naj bi zgradili sinhrotron. Na bazovski gmajni se je zbralo kakih 200 skavtov in skavtinj vseh treh vej-, se pravi volčičev in veveric, izvidnikov in vodnic ter roverjev in popotnic. Skoraj polovica jih je pravzaprav prišla že dan prej in prespala v šotorih.
V skladu s tradicijo se skavti niso zbrali le zato, da bi praznovali svojega zavetnika sv. Jurija, ampak tudi zato, da bi sprejeli v svoje vrste nove člane. Na dopoldanski slovesnosti je priseglo 30 volčičev in veveric ter 41 izvidnikov in vodnic.
Jurjevanje pa se s tem ni končalo. V središču popoldanskega programa je bil sinhrotron. Njemu je bil namreč posvečen najprej pogovor, potem pa še igra. V slednji sta prišla do izraza tako princip delovanja tega stroja kot tudi želja, da bi sinhrotron zgradili na manj dragocenem območju, kot je T8, ki so ga naravovarstveniki skupno z domačini pred časom posvetili brazilskemu naravovarstveniku Chicu Men-dezu. Da bi tej želji dali oprijemljivejši in hkrati trdnejši izraz, so skavti sestavili približno pol metra visoko piramido iz kamnov, na katere so se podpisali. Na večjem kamnu so tudi v slovenščini in italijanščini zapisali naslednje sporočilo: »Pesmi ptic, brenčanje žuželk, tišina gozdov, šum zelenih trav nam govorijo o lepoti in mi želimo ostati neutrudni iskalci lepote.«
Jurjevanje se je zaključilo s (simboličnim) tabornim ognjem, ob katerem so bili na sporedu skeči in pesmi.
gledališča
koncerti
Gledališče MIELA
(Trg Duca degli Abruzzi 3)
Danes, 3. t. m., ob 21. uri: mednarodno srečanje sodobne glasbe TRIESTE PRI-MA. Roger WOODWARD (klavir) bo izvajal skladbe Takemitsuja, Xenakisa, Feldmana in Debussyja.
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Jutri, 4. maja, ob 20. uri
(red L) ponovitev Verdijeve opere LUISA MILLER. Režija'Franco Giraldi, dirigent Piergiorgio Morandi, zbor bo vodila Ine Meisters. V glavnih vlogah nastopajo: A. Banaudi, Eleonora Jankovič, V. Bello, R. Frontah, G. Furlanetto in Carlo Striuli ter F. Guina in G. Botta.
Ponovitve bodo še 6., 8. in 10. maja.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prvi četrtek) bo gledališka skupina Glauca Maurija uprizorila Molierovo delo DON JUAN. Režija Glauco Mauri. V abonmaju odrezek št. 10 B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	soboto, 12. t. m., ob 21. uri bo skupina klasičnega baleta GOSI- STEFA-NESCU predstavila balet v treh delih RADIČI. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil pevec AMEDEO MINGHI. Predprodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti, tel. (040) 48311.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
LA CONTRADA
Danes, 3. maja, ob 10. uri bo gledališka skupina I BURATTINI DELLA SALA FONTANA iz Milana predstavila pravljico z naslovom TV TV, TI VOGLIO. Predstava spada v ciklus A TEATRO IN COMPAGNIA, ki ga organizira La Con-trada in je namenjen otrokom osnovnih šol. Avtor, glavni protagonist, lutkar in režiser je Enrico Colombo.
Gledališče MIELA REINA
Jutri, 4., in v soboto, 5. t. m., bo na
sporedu zasedanje na temo "Raffaele Vi-viani, njegova prisotnost v Trstu in deželno gledališče". Ob 20. uri bo okrogla miza, na kateri bosta sodelovala prof. Silvana Monti in Alberto Farassino s tržaške univerze in prof. Achille Mango z univerze v Salernu. Sledilo bo predvajanje filma Alessandra Blasettija (1932) LA TAVOLA DEI POVERI.
V	soboto, 5. t. m., ob 20. uri je na sporedu gledališka predstava UN UOMO, ki jo uprizarja Center gledališke dejavnosti iz Castellamare di Stabia.
kino
razne prireditve
Sklad Mitja Čuk vabi v sodelovanju s KD Igo Gruden na večer diapozitivov PERU - DEŽELA NASPROTIJ v društvenih prostorih I. Gruden v Nabrežini danes, 3. maja, ob 20.30. Zvonko Vidau bo podal vtise s svojega potovanja.
SKD Tabor - Opčine, 'Prosvetni dom
jutri, 4. maja, ob 20.30 gostuje amatersko gledališče skupine KD Oton Župančič iz Standreža z recitalom T. Šalamona NAJBOLJ SMO SREČNI, KO SIN MIRNO SPI ter nastop MePZ Oton Župančič pod vodstvom Mirana Rustje. Lepo vabljeni!
Uredniški odbor revije Fontana vabi v ponedeljek, 7. maja, ob 18. uri v kava-bar gledališča v Kopru NA PREDSTAVITEV TRŽAŠKE ŠTEVILKE REVIJE FONTANA.
čestitke
Minilo je že 50 let, odkar sta se JUST in MARIJA vzela. Vse naj, naj jima želijo vsi, ki ju imajo radi.
Abraham se oglasi danes pri SILVI-JU iz Vrtalj. Slavljencu želi vse najboljše vsa žlahta.
ARISTON - Dvorana rezervirana.
EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Lettere d'a-more, i. Robert De Niro, Jane Fonda.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Milou a maggio, i. Michel Piccoli, Miou-Miou.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Tempi mig-liori, kom., i. Kurt Russel, Robin Willi-ams.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Cronache bestiali II., porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore, i. Philippe Noiret, Salvatore Lo Cascio.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 17.30, 22.15 L'attimo fuggen-te, i. Robin Williams.
EDEN - 15.30, 22.00 Stallone superdoda-to offresi per iemmine bestiali, pom., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 La guerra dei Roses, r. Danny De Vito, i. Kathleen Turner, Michael Douglas.
LUMIERE - 17.00, 22.00 La vita e niente altro.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Crimini e mis-fatti, r.-i. Woody Allen.
RADIO - 15.30, 21.30 Sesso minuto per minuto, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je ha ogled razstava Pavla PETRIČIČA.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - je na ogled razstava slikarke Cla-udie RAZA.
V	galeriji Torbandena bodo danesob 18.30 odprli razstavo slikarja Piera MA-RUSSIGA.
V	galeriji Bastione fiorito na gradu Sv. Justa je do 12. maja odprta razstava z naslovom FOTOGRAF KOT POKLIC, ki jo prireja SIAN-CNA in ECIPA v sodelovanju s tržaško turistično ustanovo. Urnik: od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 10. maja (po običajnem urniku) odprta razstava slikarja Mariana FRACA-LOSSIJA.
V	Mladinskem domu v Boljuncu je
do 6. maja odprta razstava o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g.'‘Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce. Urnik razstave: ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob delavnikih - torek, četrtek in sobota - od 16. do 18. ure. Vstop prost.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 6. maja odprta razstava likovnika Augusta MURERJA. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00.
V	Galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/a - je odprta razstava Claudie RAZE do 14. maja. Urnik razstave od 11. do 12.30 in od 17. do 19.30, ob praznikih od 11. do 12.30.
V	občinski galeriji (Trg Unita) je na ogledrazstava Demetrija CEJA. Razstava bo odprta do 13. maja.
razna obvestila
Prof. Helena Bizjak vabi vse zainteresirane na TEČAJ MENTALNE DINAMIKE, ki se bo pričel v soboto, 5. maja, ob 9. uri v Domu A. Sirk v Križu in bo trajal z odmori do večera. Tečaj je podoben tečaju avtogenega treninga. Nadaljeval se bo tudi v nedeljo, 6. maja, od 9. do 15. ure.
Odbor za vzgojo in izobraževanje pri SKGZ in dijaška domova prirejajo LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 2. do 16. 7. 1990 za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanja na sedežih SKGZ v Trstu -Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure.
Danes, ČETRTEK, 3. maja 1990 FILIP
Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.14 - Dolžina dneva 14.24 - Luna vzide ob 13.59 in zatone ob 3.03.
Jutri, PETEK, 4. maja 1990
FLORIJAN
PLIMOVANJE DANES: ob 1.29 najnižja -8 cm, ob 5.52 najvišja 3 cm, ob 12.01 najnižja -28 cm, ob 19.15 najvišja 36 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,7 stopinje, zračni tlak 1028,2 mb ustaljen, Veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 48-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicole Albani, Carlot-ta Bellotto, Mattia Bossi.
UMRLI SO: 84-letni Antonio Viezzoli, 76-letna Maria Scatigna vd. Buscioni, 75-letna Francesca Marini, 93-letna Stefania Cossutta, 80-letna Assunta Alberti vd. Bossi, 85-letna Alda Bassutti vd. Zeppi, 70-letna Maria Miljevic por. Ribarič, 84-letna Umberta Combi vd. Rapotez, 77-letna Giuseppina Sila vd. Vidani, 83-let-na Anna Roitz vd. Caputi, 62-letni Eligio Smiul, 85-letna Amalia Ličen, 42-letni Osvaldino Arban, 75-letna Carmela Pet-tirosso vd. Potossi, 79-letna Santa Meren-dino por. Susumanno, 77-letna Albina Atelli, 73-letna Carla Sferza vd. Živec. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. aprila, do sobote, 5. maja 1990
Dnevna služba. - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Trg Monte Re (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primre.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan samo od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
OSMICO je odprl Renato Pieri v Sama-torci št. 1. Tel. 229147.
OSMICO je v Slivnem odprl Frandoli.
Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah.
KO PO KRASU se boste vozili, lahko se v osmici pri Čočevih v Doberdobu boste odpočili. Postrežejo vam vino, kruh, salame in pršut in vse, za osebe dobrih ust.
ODDAJAM gostilno v najem družini z »REC«. Tel. v uradnih urah na št. 820190.
21-LETNI fant, geometer, z opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 299978.
PREŽIVITE počitnice ali konec tedna na Starem vrhu nad Škofjo Loko v prijetni vikend hiši sredi narave, z osmimi ležišči in opremljeno kuhinjo. Sprehodi, tenis. Pojasnila Tušek, tel. (003864) 74921.
KOLO primemo za 7/10-letnega fanta v zelo dobrem stanju prodam. Tel. 211324.
GOSTILNA NA KRASU išče natakarico/ja z večletno prakso za poletno sezono. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Natakarica".
KOKOŠEREJA Kraljič v Prebenegu št. 85 prodaja kokoši in suhi gnoj v vrečah po 25 kg. Tel. 231846.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica, dvakrat tedensko v dopoldanskih urah. Tel. 281271.
IŠČEMO osebje z lastnim avtomobilom, tudi po službenem času. Mesečni zaslužek od 2 do 3 milijonov lir, brez vloženega kapitala. Predstavite se danes, 3. maja, v Hotelu Savoy Excelsior od 16. do 19. ure.
IŠČEM stanovanje v najem na Krasu ali v okolici občine Dolina. Tel. 228390. IŠČEMO osebje z lastnim avtomobilom, tudi po službenem času za prodajo (ne od vrat do vrat). Mesečni zaslužek od 2 do 3 milijonov lir, brez vloženega kapitala. Predstaviti se jutri, 4. maja, v hotelu Transalpina v Gorici.
KOZO, molzno prodam. Tel. 229347. PODJETJE z novim sedežem v Trstu išče osebje z lastnim avtomobilom z izkušnjami za prodajo (ne od vrat do vrat).- Začetna minimalna plača 5.000.000 lir. Predstaviti se danes, 3. maja, v Hotelu Savoy Excelsior od 16. do 19. ure.
HIŠNO POMOČNICO išče sladoledarna v Nemčiji. Tel. na št. (0049208) 475703 v večernih urah.
PRIKOLICO C šport, 4,35 m, v odličnem stanju prodam. Tel. 299276.
PRODAM fiat ritmo 60 S, letnik '85, 55.000 prevoženih km, metalizirane sive barve, edini lastnik, po ugodni ceni. Tel. ob večernih urah na št. 211207.
PRODAM fiat regato 70/S, letnik '86, v odličnem stanju, cena 8.500.000 lir. Tel. 229231.
PRODAM čisto nov ženski dežni plašč, kroj št. 50. Tel. 754833.
PRODAM skupno z zidovi prvovrstno vpeljano tobakarno in prodajalno časopisov ter dovoljenje za prodajo raznega blaga. Zelo dobra pozicija. Trgovino lahko kupi vsakdo, brez posebnih pogojev, dober zaslužek. Tel. na št. 412031 - vprašati po Eriki.
PRODAM BMW 320 IS, letnik '87, metalizirane črne barve, 39.000 prevoženih km, ABS. Tel. (0481) 81113 od 8.30 do 12. ure.
PRODAM renault expres, letnik '87, rdeče barve, 65.000 prevoženih km. Tel. , (0481) 81113 od 8.30 do 12. ure. KUHARICO in natakarico zaposli gostilna na Krasu. Tel. 327120.
ODDAJAM v najem dvosobno stanovanje v Metajni na Pagu, blizu plaže. Tel. (003851) 429133 v večernih urah.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca prireja avtobusni izlet v Ljubljano 12. maja ob priliki 45. obletnice osvoboditve Ljubljane. Zainteresirane naprošamo, da se javijo v Partizanskem klubu v Boljuncu ali naj pokličejo na tel. št. 228378.
Zbor sv. Vincencija prireja 13. maja izlet v Ankaran in Hrastovlje. Odhod ob 8.30. Kdor želi se nam pridružiti naj tel. na št. 753938 v večernih urah.
Podružnica SPDT - Mačkolje Zlata Krona organizira med 5. in 6. majem nočni pohod na Slavnik iz Prešnice. Odhod z osebnimi avtomobili izpred gostilne Tul ob 20. uri preko mejnega prehoda Osp. Prenočitev v koči.
menjalnica				2. 5.1990	
TUJE VALUTE		BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1236,500	1220,—	Japonski jen 		7,830	7,600
Nemška marka .		 732,950	729,—	Švicarski frank		846,100	840.—
Francoski frank		 218,520	216,—	Avstrijski šiling		104,184	103,500
Holandski florint ... 651,840		648,—	Norveška krona		189,190	186.—
Belgijski frank		 35,522	35.—	Švedska krona		202,540	200.—
Funt šterling ..		 2026,500	2000,—	Portugalski eskudo .	8,295	7,50
Irski šterling ..		 1967,—	1950,—	Španska peseta 		11,647	11.—
Danska krona .		 192,820	190 —	Avstralski dolar		924,500	870.—
Grška drahma .		 7,480	7,—	Jugoslov. dinar 		—	100.—
Kanadski dolar		 1058,300	1020,—	ECU		1500,750	—
hi J					
					
TUC
AVDIO
ROMI /ELEKTROGOSPODINSKI STROJI
VIDEO
VELIKI IN MALI ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI
ELEKTRIČNI MATERIAL
Marcello Vidni in sodelavci vabijo prijatelje in znance na otvoritev trgovine
”ROMA“
Ul. Teatro Romano 9/2 — TRST
danes, O. maja, ob 18.5^
Na prvomajskem koncertu v Rimu jih je bilo 150 tisoč
Sklttd ntltjC cuka	jelka Cvelbar
Zakaj alkohol škodi zarodku
RIM — Prvomajski rock koncert na rimskem Trgu San Giovanni, ki so ga organizirali na pobudo zveznih sindikatov CGIL, CISL in UIL, se je udeležila skoraj rekordna množica 150 tisoč poslušalcev, nekaj milijonov pa jih je sledilo izvajanju znanih italijanskih pevcev in tujih gostov neposredno po televiziji.
Koncert je s pesmijo »Duna mossa« odprl Zucchero (na sliki AP) skupaj z orkestrom Riža Ortolanija. Zaradi televizijskih zahtev med enim in drugim nastopom ni moglo priti do (zamudne) zamenjave inštrumentov, tako da so si nekateri pomagali z akustičnimi glasbili, drugi pa s play-backom, kar je zlasti v prvem delu odvzelo koncertu nekaj čara. Za Zuccherom so na oder stopili Edoardo Bennato, skupina Pooh in Fabio Concato, množico pa je resnično ogrel šele nastop skupine Ladri di Biciclette in Sama Moora z izvedbo klasičnih pesmi »Soul man« in »Hold on Trn Corning«. Zatem je nastopila Grazia di Michele in sunkovit prehod z energetske na intimistično
glasbo je nekoliko vznejevoljil poslušalce, zaradi tega pa jo je še najbolj skupila Caterina Caselli. Med gosti sta nastopila pobudnik koncerta »Live Aid« Bob Geldof in Miriam Makeba.
Koncert, ki sta ga vodila Carlo Mas-sarini in Ombretta Golli, se je končal z nastopom tako imenovanih skupin novega italijanskega rocka, ki so se spoprijele z obdelavo starih pesmi. Največ zanimanja je vladalo za florentinsko skupino Litfiba s pevcem Pierom Pelujem, ki je izvedla Battistijevo »II tempo di morire«. Nastopile pa so še skupine Rats, Denovo, Panoramics, Casino Royale in Avion Travel.
Če so nameravali prireditelji na tem koncertu zbližali dve generaciji italijanskih pevcev, se jim je nekoliko ponesrečilo, kajti po treh urah je potrpljenje poslušalcev močno pešalo in zato je zanimanje za mlajše izvajalce nekoliko upadlo.
Prvomajskega koncerta so se udeležili tudi predstavniki sindikatov Vero-nese, Pizzinato in Del Turco ter rimski župan Carraro.
Dobro je znano, kako škoduje prekomerno uživanje alkohola posamezniku. V zadnjem času so odkrili, da ima alkohol še celo nega-tivnejše učinke na ženski organizem kot pa na moškega. Danes bomo skušali osvetliti na podlagi članka v nemški reviji Eltern, potem ko smo v prejšnji rubriki to že storili za nikotin, kako lahko alkohol porazno učinkuje na še nerojenega otroka in je v mnogih primerih glavni krivec za težke prizadetosti po rojstvu.
Kakor je znano, prehaja alkohol, pa naj bo iz vina, piva ali žganih pijač, iz želodca in črevesja v kri in s krvjo v možgane. Na tak način postanejo odrasli veseli, trudni ali pijani. Kri gre seveda skozi jetra in tam se s pomočjo posebnih encimov alkohol razkroji in kri prečisti. Jetra že nerojenega otroka pa vsaj v prvih šestnajstih tednih ne morejo predelati niti alkohola niti njegovih razpadlim Tako se nabere v krvi še nerojenega otroka prav toliko promilov alkohola kot v materinem krvnem obtoku. Pogosto ima taka »pijanost« v maternici posledice, ki jih ijtrok nosi celo življenje. Ameriški znanstveniki so z raziskavami dokazali, da je ravno »alkohol v maternici« vzrok za 20 odstotkov vseh duševnih prizadetosti otrok. Alkohol namreč lahko povzroča težke spremembe v skoraj vseh organih nerojenega otroka. Take primere so zdravniki zajeli pod naziv »alkoholne embriopatije«. Navadno so otroci, ki so se rodili po nosečnosti pod vplivom alkohola, suhi in mršavi, imajo manjši obseg glave in so pod normo telesne teže. Pogosto imajo obraz že nekoliko spremenjen s tipičnimi potezami: očesne reže so ozke, nosni gredelj
je skrajšan, sam nos je kratek in širok, zgornja ustnica je tenka, brada prekratka, nazaj zapoteg-njena, ušesa so globoko posajena v lobanjo, glava je majhna.
Pri mnogih otrocih pa so očitne tudi druge spremembe, denimo na okostju, na spolovilih ali na srcu.
Zelo pogosto je prizadet duševni razvoj otrok: učijo se počasneje, potrebujejo več časa za logično razvozlanje nalog, tudi razvoj govora je upočasnjen in oviran.
Mnogi otroci dobijo izrazito vedenjske motnje; posebej pogosto so hiperaktivni, težko je nanje vplivati, raztreseni so, včasih preveč zaupljivi do tujcev ali agresivni do svojih vrstnikov. Če takih motenj ne opazimo v zelo zgodnji otroški dobi, privedejo kasneje do velikih problemov v šoli, v službi in v razmerjih z življenjskim partnerjem.
Spontano se porodi vprašanje, koliko alkohola lahko zaužije zdrava nosečnica? Žal na tako vprašanje ne moremo odgovoriti v kozarcih ali gramih. Pri kroničnih alkoholičarkah je določeno, da gre za zlorabo zauživanja alkohola, če dobi njihov organizem več kot 50 gramov čistega alkohola na dan. Pri tem moramo vedeti, da vsebuje liter vina od 70 do 100 gramov čistega alkohola, liter piva pa 30 do 50 gramov. Seveda tudi ženske, ki jih običajno ne prištevamo med zasvojenke, z rednim uživanjem alkohola med nosečnostjo spravljalo otroka v nevarnost. Ameriške raziskave so pokazale, da je meja nevarnosti za zarodek zelo nizka, 15 do 30 gramov alkohola na dan, kar pomeni eden do dva kozarca vina ali eno do dve dozi piva. To skratka po-
meni, da so motnje v otrokovem razvoju odvisne ne le od količine alkohola, ki ga je njegova mati zaužila, marveč tudi od trajanja materine zasvojenosti z alkoholom ali navajanja nanj.
Denimo, da ne bosta eden ali dva kozarca vina dnevno povzročila vidnih prizadetosti pri otroku. Vendar to še ne pomeni, da tudi tako majhna količina alkohola ne more povzročiti motenj v razvoju. So namreč tudi take motnje, ki jih odkrijemo šele v poznem otroštvu in jih strokovnjaki pripisujejo alkoholu, ki ga je užila mati med nosečnostjo. To so lahko motnje v možganskih storilnosti ali vedenjske motnje, ki jih lahko odkrijemo šele v času otrokovega razvoja. Pa tudi pri otrocih, ki so že ob rojstvu imeli očitne znake alkoholne embriopatije, se podobne motnje očitno kažejo šele kasneje. Pri 90 odstotkih je prizadet razvoj govora, pri 67 odstotkih se kaže duševno zaostajanje, pri 42 odstotkih se pojavlja hiperkineza, drugi pa imajo razne tike in druge motnje.
Ker pa se večina organov razvije pri zarodku v prvih treh mesecih, lahko rečemo, da alkohol povzroči naj večjo škodo ravno v tem času nosečnosti. Zato je še najbolje, da se mati, ki načrtuje otroka, odreče čimprej alkoholu ali pa vsaj takrat, ko ve, da je noseča.
Seveda moramo vedeti, da imajo tudi kronične alkoholičarke možnost roditi zdravega otroka. Profesor Loeser iz Muenstra, ki se ukvarja s prizadetimi otroki zaradi alkohola, meni, da ima alkoholičarka, ki odloči, da se bo popolnoma odpovedala alkoholu med nosečnostjo, veliko možnosti, da bo rodila zdravega otroka.

_______________________________________________________________________________________i
11

današnji televizijski in radijski sporedi
7:
pppplil!!!!
_________
[j£ RAI 1__________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Psammed
11.00	Nad.: Chateauvallon
11.55	Vreme in dnevnik
s 12.05 Nan.: Časa, dolce časa
12.30	Nadaljevanka: Mio fra-tello Jonathan
13.30	Dnevnik
14.05	Varieteja: Gran premio - pausa Caffe, 14.15 II gioco piu bello del mondo
15.05	Aktualno: Primissima J5.35 Italijanska kronika
10.05	Variete: Occhio al bi-glietto
16.15	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Kratke vesti
18.05	Nan.: Cuori senza eta j8.40 Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in vreme
40.00	Dnevnik
40.30	Variete: Gran Premio
42.15	Volilna tribuna ~3.15 Dnevnik
■^8.25 Aktualno: Droga, che fare? (vodita Claudio Sorrentino in Danila Bonito)
0-25 Dnevnik in vreme 0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
X. RAI 2________________
7.00	Variete: Patatrac
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Dok.: Tavolozza italiana
9.55	Knjige: Casablanca
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno č
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Gospodarstvo in tribuna
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno
17.00	Kratke vesti
17.05	Lepa Italija
17.30	Videocomic
18.15	Športne vesti
18.30	Knjige: Casablanca
18.35	Nanizanka: Le strade di
San Francisco
19.25	Nogomet: prijateljska tekma Avstrija-Argentina, vmes (20.15) dnevnik
21.20	TV film: II giudice is-truttore - La confessio-ne (r. Florestano Vanci-ni, i. Vittorio Gassman)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Variete: Ritira il premio...
23.25	Košarka: play-off
0.15 Knjige: Casablanca 0.20 Dnevnik, vreme in horoskop	->
^ RAI 3	|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - La cultura dell acgua, Tolti dalla strada, Giardino con-temporaneo, La scenog-rafia nello spettacolo ci-nematografico
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: II colore oggi
15.30	Videosport: supermarec-ross, rokomet, vaterpolo
17.30	Nanizanka: Vita da stre-ga - Darrin enfant ter-rible
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželna volilna tribuna
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Dokumentarec: Samar-canda
23.15	Dnevnik - nocoj
23.20	Variete: Fuori orario. Cose (mai) viste
23.50	Nočni dnevnik 0.05 Odbojka: play-off
I	RTV Ljubljana 1
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.25	Šolska TV: Družina kronično in pogosto bolnega otroka, 9.50 Estetska vzgoja, 10.05 Pripoved stare pohorske steklarne, 10.25 Mostovi (pon.)
10.55	Video strani
15.30	Nanizanka: Skupaj na sledi (pon. 7. dela)
16.30	Dnevnik
16.40	Poslovne informacije
16.50	Mozaik. Mostovi (pon.)
17.20	Šolska TV (pon.)
18.25	Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan - Račke igračke,
18.35	nanizanka Ovčar Hobo (7. epizoda)
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Vnovič v
Bridesheadu (E. Waugh, 1. del)
20.50	Tednik
21.55	Dnevnik in vreme
22.15	Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Butnskala (kom., Sl. 1985, r. Franci Slak, i. Emil Filipčič, Marko Derganc)
IHPl TV Koper_______________
13.45	Nogomet - nemško prvenstvo
15.30	Mednarodni nogomet
17.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.20	Rubrika o avtomobilizmu
19.30	TVD Stičišče
19.45	Manjšine, bogastvo Evrope
20.30	Dok. oddaja: Speciale Čampo base
22.00	TVD Novice
22.10 Rubrika: Mon-gol-fiera
23.15	Tenis: turnirja ATP v Montecarlu in Seulu (povzetki)
0.15 Hokej - prvenstvo NHL
RTV Ljubljana 2
16.00	Glasbena oddaja: Evro-song
17.00	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: 'Alo, 'alo
19.30	Dnevnik, 20.00 Žarišče
20.30	Dok.: Bill Oddie v raju
20.55	Orgelski koncert
21.35	Svet na zaslonu
22.05	Glasbena oddaja: Evro-song
Cr CANALCg
740 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-glia americana, 9.00 Love Boat - Anche July jn ci prova, 10.001 Jefferson •80 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-
l5-°0 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Ig. Cercoeoffro jg'“0 Zdravniški pregled Canale 5 za vas 9 n filmske novosti '0° Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito ?0,v (vodi Marco Columbro) ^ Variete: Striscia la noti-4ia (vodita Ezio Greggio 2fj 4. ih Raffaele Pišu)
23 ig Kviz: Telemike
Variete: Maurizio Co-!q„ stanzoShow
Variete: Striscia la noti-
LlS (Pon’)
Nanizanka: Lou Grant -2 ls La lista nera Plimske novosti
RETE 4________________
8.15	Nanizanka: Ironside
9.15	Aktualno: Voti e volti
9.35	Nad.: Una vita da vivere,
11.00	Aspettando il do-mani, 11.30 Gosi gira il mondo
12.00	Aktualno: Voti e volti
12.15	Nan.: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, il volto dell amore,
17.35	General Hospital,
18.30	Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Falsi necrologi
20.30	Film: Alla 39. eclisse (fant., ZDA 1980, r. Mike Newell, i. Charlton Hes-ton, Susannah York)
22.30	Avtomobilska oddaja:' Cadillac
23.00	Italija sprašuje
24.00	Rubrika: Veliki golf
1.00	Film: Detective G. sezio-
ne criminale (krim., ZDA 1956, r. R. G. Springsteen, i. Rod Cameron)
ITALIA1______________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Per uso ricreativo, 12.35 Chips,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 LJncredibile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans -Doppia coppia (2. del)
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Film: Explorers (fant., ZDA 1985, r. Joe Dante, i. Ethan Hawke, River Phoenix)
22.35	Tedensko potovanje: Isole comprese
23.05	Glasbena oddaja: Tina Turner
23.35	Športna oddaja: Viva il mondiale
0.05 Šport: Grand Prix
1.20	Nanizanki: Star Trek,
2.20	Kronos
OPEON_________________
12.30	Nan.: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Ipcress (krim., VB 1965, r. Sidney J. Furie, i. Michael Caine)
22.45	Rubrika: Caccia al 13
23.15	Italijanske reportaže
23.45	Aktualno: Avtoceste 0.15 Nanizanka: Doc Elliot
TMC___________________
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke: Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: Whisky, cognac e liberta (kom., VB 1951, r. Derek Tvvist)
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Uno strano caso di omicidio (dram., ZDA 1979, r. Stanley Kramer)
22.30	Šport: Morski planet
23.00	Vesti
23.15 Šport: SP v motociklizmu Superbike (iz Hoc-kenheima), odbojka
TELBFRIULI____________
11.30	Nanizanki: La famiglia Partridge, 12.00 La grande barriera
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Glasbena oddaja
13.30	Nan.: Tenente G'Hara
15.00	Musič Box
17.00	Dok.: Megawatt
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Volilna tribuna
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nadaljevanka: Frontiera
22.00	Nanizanka: Il brivido e Tavventura
22.30	Italia a Cinguestelle
23.00	Nanizanka: Un eroe da guattro soldi
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Bela pravljica in drugo iz Zvezdnatih noči; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Volilna tribuna; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa;
15.00	Medigra; 15.10 Rezija '89; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba;
13.30	Radio danes, rdaio jutri; 13.38 Do 14.00; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio;
18.05	Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem;
19.00	Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radioscena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Praznovanje stotega prvega maja v raznih krajih na Goriškem
Množično srečanje v Steverjanu, sindikalni shod v Gradišču Prvi maj tudi dan boja za uveljavljanje narodnostnih pravic
Sončno in toplo majsko jutri je v torek pospremilo na pot tisoče udeležencev sindikalnih shodov, prvomajskih srečanj, družabnosti in izletov v naravo. Bil je pravi pomladni dan, tako kakor se za mednarodni delavski praznik, za stoti Prvi maj, spodobi.
Na Goriškem so fantje v številnih krajih že v ponedeljek ponoči postavili visoke maje. Ponekod so tudi tokrat obnovili tradicijo prvomajskih budnic. Tako v Doberdobu pa tudi v številnih krajih Furlanije. Sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL so letos pripravile osrednje prvomajsko zborovanje v
Gradišču, kjer je govorila članica vsedržavnega tajništva CGIL Gianna Gi-lardi. V Opatjem selu je bilo v torek popoldne tradicionalno prvomajsko srečanje, kjer je govoril Miha Ravnik, predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije. Slovenski ljudje z Goriškega, Tržaškega, pa tudi iz sosednjih krajev v Sloveniji so se v popoldanskem času zbrali na množičnem srečanju v Šte-verjanu. Pričelo se je že popoldne z zborovanjem na Trgu Svobode, kjer je govoril župan Ivan Humar, nadaljevalo pa na prireditvenem prostoru v
Dvoru z nastopom otroške foklorne skupine in zabavnim programom'v izvedbi ansambla Agropop.
V priložnostnem nagovoru v slovenščini in italijanščini se je števerjanski župan Ivan Humar spomnil stoletnice proslavljanja Prvega maja, praznika dela in boja za uveljavljanje pravičnejše družbene ureditve, za demokracijo, svobodo, mir in sožitje. "Ta praznik ima za Slovence in posebej za nas v zamejstvu še poseben pomen, saj poteka sočasno z obletnico, letos 45. obletnico osvoboditve in zmage nad na-
cifašizmom", je naglasil Humar, ki je v nadaljevanju govora podčrtal, da ima praznovanje Prvega maja tudi danes svoj pomen in smisel. Pripadniki slovenske narodnostne skupnosti ga imamo za simbol prizadevanj za priznanje in izvajanje naših narodnostnih pravic. Uveljavljanje teh pravic pa je vprašanje svobode in demokracije, ki zadeva vse, ki na tem prostoru živimo, tako pripadnike večinskega naroda, kakor pripadnike manjšine. Pri uveljavljanju teh pravic pa se ni mogoče stalno samo sklicevati in zanašati na bodoči
zaščitni zakon, čeprav potreben. Vsak dan sproti je treba graditi sožitje, tudi z majhnimi stvarmi, ki se včasih zdijo morda banalne.
Po zborovanju na trgu, kjer je tudi glavni spomenik v števerjanski občini v narodnoosvobodilni vojni padlim vaščanom, se je praznovanje nadaljevalo v Dvoru z nastopom folklorne skupine in ansambla Agropop.
Nekaj tisoč ljudi se je tudi letos odzvalo pobudi sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL ter se zbralo na manifestaciji v Gradišču, kjer pa letos ni bilo organizirane prisotnosti predstavnikov združenja Confcoltivatori. Po pozdravih gradiščanskega župana Tra-vana in predstavnika novogoriških sindikatov Lasiča, je spregovorila članica vsedržavnega vodstva CGIL Gianna Gilardi. Ob sklicevanju na zgodovinsko ozadje proslavljanja Prvega maja je opozorila na kopico odprtih vprašanj italijanske družbe in-zlasti manj zaščitenih slojev prebivalstva, na krčenje storitev na področju zdravstva, na izkoriščanje delavcev iz držav tretjega sveta, na zaskrbljujoče in pomanjkljivo delovanje javnih služb in državnega aparata.
Ob prvem maju so v Gradišču pripravili tudi skupinsko likovno razstavo.
Sindikalna zveza CISL je v torek popoldne priredila v Moram družabnost za člane in prijatelje.
V Rupi pa se je v torek z govorom dr. Andreja Bratuža in nastopom dveh dramskih dmžin sklenilo večdnevno praznovanje ob tradicionalnem prazniku frtalje.
(Na slikah - foto Pavšič - števerjanski župan Ivan Humar, levo, in trenutek na prireditvenem prostoru v Dvoru med nastopom mladih folkloristov)
V ponedeljek v restavraciji pri Nanutu
Zeleni smehljajočega sonca predstavili volilni program
Predstavniki gibanja zelenih z znakom smehljajočega se sonca so v ponedeljek predstavili svoj program in kandidate za skorajšnje upravne volitve. Koordinator Bogdan Butkovič in odv. Luigi Genovese sta s sodelavci predstavila osnovne točke programa gibanja.
Program je zasnovan nekako v dveh delih: prvi zajema ekološka vprašanja, drugi ima bolj socialni poudarek. Glede sklepanja zavezništev ne postavljajo nobenih predpogojev. Povezovali se bodo z vsemi silami, ki dejansko in ne samo z besedami zasledujejo iste ali podobne cilje glede varstva okolja, vloge in razvoja Gorice.
Na tej listi kandidirata tudi dva Slovenca, Bogdan Butkovič (št. 2) in Venceslav Černič (št. 5). V primera izvolitve svojih predstavnikov v občinski svet napovedujejo, da bodo dosledno spoštovali načelo rotacije.
Volilna kronika
KPI prireja danes ob 18. uri v Palače hotelu srečanje z neodvisnimi kandidati na listah KPI v Gorici. Sodelujeta prof. Darko Bratina in časnikar Luciane Ceschia, predstavnika tržaškega Foruma za prenovo KPI in ustanovitev nove sile levice v Italiji.
KPI vabi nocoj ob 20.30 na sedež sekcije Spazzapan (Škabrijelova 42), kjer bo govoril Igor Komel, kandidat za občinski svet, in skupaj z dragimi slovenskimi kandidati na listi KPI odgovarjal na vprašanja slovenskih volivcev.
SSk prireja zborovanje nocoj ob 21. uri pri ljudskem vrtu ob nekdanjem Trgovskem domu. Prisotnost je napovedal koroški državni poslanec Karel Smolle.
Zeleni golobice prirejajo danes shode ob 17.30 pri Sv. Ani na trgu pri Ul. Cipriani (govorili bodo G. Carne-los, E. Russo, R. Fioreli), ob 19. uri na glavnem trgu v Štandrežu (M. Marinčič, M. Devetak, R. Fiorelli), ob 20.30 na trgu v Podturnu (R. Fiorelli, G. Carnelos, G. Bortolotti).
KD prireja danes ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani okroglo mizo s predstavniki KD.
Občinska enotnost Sovodnje prireja nocoj ob 21. uri srečanje z volilci na Peči v društvenih prostorih v Ronku.
Občinska enotnost Doberdob prireja nocoj ob 20.30 srečanje z volilci pri Devetakih v osmici pri Ivotu.
Lista Unlti per Cormons prireja nocoj ob 21. uri v domu za ostarele v Ul. San Giovanni v Krminu srečanje s kandidatkami, med katerimi je tudi Slovenka Gizela Reja.
Prejšnjo soboto v Kulturnem domu na pobudo SKGZ in VZPI
Miting za mir, sožitje in razvoj
Ob praznovanju dneva osvoboditve in dneva vstaje slovenskega naroda je bil v soboto v Kulturnem domu 4. miting za mir, sožitje in razvoj, ki so ga priredili Pokrajinski odbor SKGZ, VZPI in Združenje aktivistov osvobodilne fronte. Po uvodnih besedak Igorja Komela v imenu uprave Kulturnega doma sta spregovorila predsednik PO
SKGZ Boris Peric in predsednik goriš-ke sekcije VZPI Silvino Poletto.
Peric je dejal, da se je v teh dneh pred 45 leti začel demokratični razvoj države, v kateri živimo, istočasno pa je NOB prinesla prvo pravo slovensko državo, v kateri se je naš narod začel razvijati avtonomno z ustvarjanjem lastne državnosti. Ta pot je privedla
danes do svobodnih volitev, ki pomenijo začetek novega obdobja s ciljem pristopa slovenskega naroda v Evropo brez meja. Važna je v tem okvira tudi vloga goriškega prostora. Kmalu bodo tu volitve. Želeti je, je zaključil Peric, da bodo volilci podprli ljudi in politične sile, ki se zavzemajo za strpnost, sožitje in ovrednotenje vseh kulturnih ter zgodovinskih dejavnikov, ki predstavljajo bogastvo tega prostora.
Poletto je v svojem nagovora spomnil na prvo zamisel o mitingu, do katere je prišlo v želji, da bi ovrednotili ideale sožitja, mira in svobode, na katerih je temeljil tudi boj za osvoboditev izpod nacifašizma. Na dosedanjih izvedbah je miting združil borce, aktiviste, deportirance, in botroval navezovanju pomembnih mednarodnih stikov s pobratenjem z borci z Reke. Pred nami je vprašanje, kakšen je lahko danes odnos med zapuščino odporniškega gibanja in novimi procesi demokratizacije na Vzhodu, je dejal Poletto in na to vprašanje odgovoril z besedami pokojnega predsednika Per-tinija, ki je nakazal pot mira, demokracije in svobode vseh narodov.
Miting se je nato nadaljeval s predvajanjem filma Jožeta Babiča Tri četrtine sonca in družabnim srečanjem.
Na sliki (foto Marinčič) del občinstva na mitingu.
Zeleni golobice uresničili »otok za pešce« v Raštelu
Zeleni golobice so včeraj od 12. do 13. ure zaprli prometu območje Raštela in Ul. dele Monache in uresničili poskusni otok za pešce. S tem so hoteli opozoriti na potrebo, da bi tudi v Gorici omejili avtomobilski promet. Občinski svetovalec Renato Fiorelli, deželni Gorgio Cavallo in poslanec zelenih v Rimu Massimo Scalia ter dragi zeleni aktivisti so prepričevali avtomobiliste, naj uberejo drugo smer. Večina voznikov je sprejela pobudo brez protestov. Posegli so tudi mestni redar in agenti kvesture, ki so legitimirali demonstrante, niso pa ukrepali.
Na sliki (foto Marinčič) "zeleni" otok za pešce v Raštelu.
Pri Rupi so slovesno odprli novo tovarno Kemica Spa
Včeraj dopoldne so slovesno odprli, sicer tovarna posluje že skoraj eno leto, novi delovni obrat podjetja Kemica SpA, ob državni cesti pri Rupi. Slovesnosti so se udeležili, poleg predstavnikov sovodenjske občine, številni goriški politični predstavniki, poslovneži in javni upravitelji. Uvodoma je ravnatelj tovarne, Gian Carlo Miciano nakazal pomembnost novega obrata, ki bo na tem skrajnem delu države prav gotovo odločilnega pomena v perspektivi odprtja evropskih meja proti Vzhodu. Tovarna Kemica proizvaja trakove in filme iz poliestra, ki pridejo v poštev pri tehnoloških aplikacijah na področju elektronike, grafike in telematike. Miciano je z zadovoljstvom ugotovil, da je novi obrat še edini na svetu, ki proizvaja omenjene trakove.
Na slovesnosti so spregovorili še sovodenjski župan Primožič, predsednik pokrajine Crisci in predsednik goriške Trgovinske zbornice Bevilac-qua, ki je poudaril uspešnost razvoja t. i. manjših industrijskih obratov. Leta 1986, je dejal Bevilacgua, je namreč bilo v naši pokrajini kar 26
opuščenih industrijskih poslopij, do danes pa je v vseh zaživelo novo delovanje. Slovesni del je zaključil deželni odbornik Brancati, ki je orisal sedanji položaj industrijskih obratov na Goriškem. Ti se bodo, je podčrtal Brancati, z vstopom v veljavo novega zakona za obmejna področja, še dodatno razvili in obogatili.
Nova investicija velja šest milijard lir, Kemica Sp A pa je članica industrijske skupine Coveme, ki ima svoj sedež v Bologni, filialka pa uspešno deluje tudi v Franciji. V novi tovarni pri Rupi je sedaj zaposlenih 15 oseb, vendar bo v bližnji prihodnosti to število naraslo na 25. Postavitev novega obrata sta v večji meri omogočila tudi denarna sklada Frie in Fon-do Gorizia.
razna obvestila
SPD Gorica priredi v nedeljo, 6. maja, izlet na Tolminsko z vzponom na Tolminski Migovec.
Družba se dobi jutri, v petek, ob
19.30	na običajnem mestu.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Pomladanske pripovedi«. Režija Erič Rohmer.
CORSO 17.30-22.00 »L avaro«.
VERDI 17.30-22.00 »Nuovo cinema Para-diso«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Vogliose e insa-ziabili per stalloni superdotati«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trzic
COMUNALE Danes zaprto.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Intimita bestia-li di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Jezus « Nazareta II. del«. 20.30 »Teguila sunri' se«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89 - tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg Republike - Piazza de1' la Repubblica 26 - tel. 410341.	,
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOB^ Lekarna Pri Jezeru - Al Lago - Vrtn ulica 2 - tel. 78300.
__________pogrebi
Danes ob 9.30 Elda Grion iz sP*°^a bolnišnice v cerkev sv. Ignacija glavno pokopališče, ob 11. uri č/ na Dalla Zonca iz splošne bolnišnic glavno pokopališče.
Klanjšček (PSI): Rajši manj obljub in več dela
Slovenski volilci naj s preferenco podprejo več slovenskih kandidatov
Program Občinske enotnosti v Sovodnjah
Z novim elanom
po začrtam poti
Gospodarstvenik Damjan Klanjšček Prvič kandidira na kandidatni listi socialistične stranke za občinski svet. Na kandidatni listi je na 24. mestu, kar velja upoštevati v trenutku, ko želimo oddati preferenčni glas zanj. Že vrsto let se uspešno ukvarja z gospodarstvom, zato je temu področju namenjeno prvo vprašanje.
Poklicno delujete na gospodarskem področju, zato začniva kar z vprašanjem, kakšna naj bo po vašem mnenju gospodarska politika Občine Gorica.
Mislim, da bo morala ta politika biti Usmerjena predvsem v ovrednotenje Poslovnosti in sodobnega menežerstva v gospodarstvu, kar je danes ključne važnosti. To predvsem v perspektivi
leta '92, ko naj bi Gorica, tako kot Trst ali Dunaj, postala pomemben center za poslovanje na novem odprtem evropskem tržišču. Opremiti se moramo, da bomo konkurenčni z drugimi centri, sicer nas bodo le-ti prehiteli. To še posebej velja za slovenske gospodarstvenike, ki bomo morali znati izkoristiti dosedanje večje izkušnje v poslovanju z Vzhodom.
Zakaj ste se odločili za kandidaturo na listi PSI?
Ker je ta stranka v zadnjih letih v Italiji uresničila marsikaj pozitivnega. Res je, da bi morda tudi kdo drug zmanjšal stopnjo inflacije od 23 na 5%, toda dejstvo je, da je to dosegel Craxi v času, ko je vodil vlado in ko je bil predsednik republike Pertini. Treba je torej upoštevati preteklost in znati na tej osnovi ceniti določeno blagostanje, ki ga uživamo danes, tudi po zaslugi generacije naših staršev, ki so znali zdržati v dosti težjih pogojih. Rad bi omenil še druge socialiste kot je bil Loris Fortuna ali danes Renzulli, ki so se zavzeli za zaščito Slovencev. Moramo pa se pri tem tudi zavedati, da je za bistvene spremembe na področju zaščite potreben čas generacij in se problemov ne da rešiti kar naenkrat.
V zadnjem mandatu je bil na listi PSI v Gorici izvoljen en Slovenec. Mislite, da bo tokrat ta prisotnost večja?
Možnosti za izvolitev dveh Slovencev obstajajo, četudi bo najbrž letos zaradi večje konkurence potrebno ve-
liko število preferenc. Na žalost je v preteklosti prišlo včasih do nesporazumov med slovenskimi kandidati, ki gotovo niso koristili. Zato apeliram na slovenske volilce, da bi izkoristili možnost oddajanja štirih preferenc in tako podprli več slovenskih kandidatov. S tem se lahko bistveno povečajo možnosti izvolitve več Slovencev, tudi v primeru, da ne bi bili izvoljeni, pa nam boljši volilni rezultat daje večjo težo v nadaljnjem političnem delovanju v stranki in nasploh na političnem prizorišču.
Katerim vprašanjem nameravate posvetiti največjo pozornost v primeru izvolitve v goriški občinski svet?
Prvič kandidiram, a ne bi rad sledil zgledu kandidatov, ki dajejo vsakovrstne obljube volilcem, po izvolitvi pa jih iz objektivnih razlogov ne morejo izpolniti in zato izgubijo ugled pred volilci. Agitiranje v imenu slovenstva se mi tudi zdi precej cenen način pridobivanja glasov, saj bi moralo biti že samo po sebi logično, da se vsak slovenski izvoljeni predstavnik zavzema za reševanje naše problematike. Morda bo ta moj odgovor izzvenel nekoliko čudno, toda prepričan sem, -da je bolj kot trošenje obljub in razdeljevanje "podobic" pomembno osebno kon-taktiranje ljudi in prepričevanje neodločenih volilcev. Ne smemo namreč pozabiti, da bodo, četudi se mnogi zdijo prepričani v izvolitev, naposled odločali prav volilci.
Nosilec liste Občinske enotnosti, Vid Primožič, je v naslednjo izjavo strnil bistvene smernice delovanje te koalicije pri vodenju Občine:
V volilnih programih navadno vse stranke veliko obljubljajo, a po izvolitvi med petletnim mandatom tudi pogosto pozabljajo na obljube. Zato se predstavljamo volilcem s konkretnim programom in z upanjem, da ga bomo v celoti izvedli. Izročilo naših prednikov svetuje "ne obljubljaj preveč - rajši skušaj več narediti ". Sklicujoč se na ta izrek so predstavniki Občinske enotnosti z največjo odgovornostjo upravljali Občino z edinim namenom in ciljem, da v logičnih mejah možnosti ustrežejo vsem občanom in da pošteno delujejo v korist celotne skupnosti.
Kakor že pred desetimi leti smo se v okviru Občinske enotnosti odločili, da delno obnovimo skupino ljudi, ki bo upravljala Občino. Tokrat je sedem upraviteljev prepustilo mesta mlajši skupini, ki se predstavlja občanom z novim poletom in željo, da bi nadaljevala pot, ki so jo začrtali njeni predhodniki, in s prepričanjem, da je mogoče našo stvarnost še izboljšati s požrtvovalnim, doslednim in poštenim delom.
Menimo, da je lista Občinske enotnosti, ki jo sestavljajo pripadniki KPI, PSI in neodvisni levičarji, tako sestavljena, da bo kos težkim nalogam v prihodnjem petletju. Med naše glavne cilje sodi brez dvoma ohranitev in utrditev specifičnih vrednot, ki so lastne prostoru, na katerem živita in sodelujeta dve stvarnosti, slovenska in italijanska. Prizadevali si bomo za krepitev zgodovinskega izročila, za gospodarsko, kulturno in vsestransko rast kot predpogoj za ohranitev slovenskega značaja kraja. Prvenstvena naloga bodočih upraviteljev bo tudi prizadevanje za zakonsko priznanje pravic, ki jih kot manjšina pričakujemo že preveč let.
Prizadevali si bomo tudi za smotrno upravljanje območja, na katerem živimo. Z urejanjem komunalnih storitev in organiziranjem javnih služb bomo skušali urediti naš prostor tako, da bo v največji možni meri zagotovljeno zdravo in čisto okolje ter s tem zdravje občanov. Zavedamo se, da mora biti smotrno upravljanje prostora med temelji, na katerih sloni naša politika in da predstavlja ohranitev posebnih značilnosti celotnega občinskega območja predpogoj za ohranitev slovenske besede na tem ozemlju. Zaradi tega se obračamo na slovenske občane in organizacije s prošnjo in željo po dejanskem sodelovanju in razumevanju ter s prepričanjem, da bomo samo s takim vedenjem in z obojestransko dobro voljo lahko premostili katerokoli težavo in obenem upravljali našo Občino v korist vseh nas. Veliko pozornost bomo tudi v bodoče namenjali utrjevanju vezi s pobratenimi in prijateljskimi občinami v Jugoslaviji in Italiji ter se zavzemali za čim tesnejše sodelovanje med slovenskimi občinami v zamejstvu pri reševanju skupnih problemov. Navezovali in utrjevali bomo stike z vsemi, ki se zavzemajo za mir in sodelovanje ter vsemi, ki pravilno pojmujejo vprašanje sožitja in demokracije.
Gruntar (PSI): Velike možnosti so v kulturi
„ tajnik mestnega komiteja PSI Božo htntar je po poklicu šolnik. Blizu so ^ vprašanja kulture, sožitja in gos-P°darskega razvoja mesta. Kandidira 4a občinski svet, na listi PSI s št. 22. vl°ga Gorice v novi evropski
Varnosti?
.Rogodki v vzhodni Evropi, ki so se ovijali z neverjetno naglico in skoraj-la sprostitev, oziroma odprtje enot-Gf-ga tržišča v okviru EGS, odpirajo za orico nove in prej neslutene mož-osti. Nepojmljivo bi bilo, da teh možnosti v Gorici ne bi znali izrabiti. Tu v orici imamo, bolj kakor drugje, pri-SK.rne Pogoje zaradi vzdušja, ki je na-(j Jalo tudi zaradi prisotnosti in s so-0Vanjem slovenske narodnostne lenosti in to včasih v zelo težavnih

Plosera Podrotia s glede bodočega
ega razvoja najbolj perspek-
vSeinettim, da bi morali graditi pred-Van' na Področju kulture in izobraže-Unjja- Velike možnosti nam ponuja Skiti e»r2a' oziroma odprtje visokošol-tečajev. Gre za možnosti, ki naj
s pridom izkoristile predvsem
miiih
Nade generacije. Prepričan sem, da ttieri ° Pri nas velike možnosti prav v “narodni usmeritvi visokošolskih
študijev. Vprašanje je, kako bomo znali združevati dosedanje izkušnje me-detnične skupnosti, poznavanja tradicije, znanja jezikov z novo stvarnostjo v teh državah vzhodne Evrope. Objektivno gledano, imamo najboljše pogoje.
Na področje kulture, v širšem smislu, sodi tudi vprašanje sožitja različnih narodnosti. Kaj lahko socialisti naredijo, da se stopnja sožitja še izboljša?
Mi smo za pravilno vrednotenje prisotnosti slovenske skupnosti. Socialisti smo se in se v parlamentu zavzemamo za izglasovanje zaščitnega zakona, ki naj zagotovi, tudi z legalnega vidika, miroljubno sožitje občanov slovenske in italijanske narodnosti. S ponosom se glede tega spominjamo pokojnega Lorisa Fortune, prvoborca za priznanje civilnih pravic in pravic manjšinskim skupnostim.
Odnosi med Gorico in Novo Gorico, oziroma Slovenijo?
Vprašanje je kompleksno, vendar bom skušal nanj odgovoriti zelo sintetično, čeprav enostransko. Po avtocesti bomo lahko prišli v Ljubljano prej kakor do Vidma, po navadni cesti. Bo tako tudi leta 2000?
Na nekaj aktualnih vprašanj odgovarja prof. A. Rupel (KPI)
Pluralizem in razprševanje glasov ali kako doseči kvadraturo kroga?
Upokojeni profesor telesne vzgoje Aldo Rupel je bil med kandidati KPI že na zadnjih občinskih volitvah. Tokrat ponovno kandidira, kot neodvisen, na listi KPI. Na seznamu kandidatov je na 35. mestu in to je tudi preferenčna številka. Pred petimi leti je prejel lepo število preferenčnih glasov, domnevamo v glavnem slovenskih volilcev. Zato seveda najprej vprašanje s tega področja.
Pomen prisotnosti slovenskih predstavnikov na listah raznih strank in
možnosti njihove dejanske izvolitve?
V osveščeni družbi, bi njihov pomen bil zelo omejen, ker bi vsi izvoljeni predstavniki branili večnarodnost neke skupnosti. Če že dve desetletji ožigosamo vsakršno obliko organiziranosti z militarizmom in če približno eno petletje prisegamo na pravilnost cvetenja sto cvetov, kar je sicer upoštevanja vredno, zakaj se potem red volitvami tresemo za število izvoljenih kandidatov, tevilo glasov, količniki in take zadeve so matematika, mi pa bi radi imeli kvadraturo kroga.
Imate bogate izkušnje glede delovanja Kunzulte za slovenska vprašanja v Gorici. Kaj bi bilo treba izboljšati, spremeniti?
"Konzulta za vprašanja mestne etnične skupnosti" je politično birokratski "bluff", ki ga je občinska uprava že od vsega začetka zabubila, da nima nobene stvarne odmevnosti in vloge in se nam ga izplača obdržati formalno pri življenju samo zaradi arhivskozgodovinskih razlogov.
Mislite, da je nevarnost razprševanja glasov tako neposredna, kakor se skuša z določenih strani prikazati?
Skozi vse leto so časopisni stolpci polni priseganja na pluralizem. Dva tedna pred volitvami pa si dobimo njegovo "grdo" inačico, ki ji pravimo razprševanje glasov. Sit volk in cela koza obstajata samo v ljudskem reku. Klic k strnjenosti izzveni danes zelo boljševiško, miloše-viško, veterokomunistično, monistično, realsocialistično, vzhodnoevropsko, balkansko in enobejevsko. Mi pa smo že nekaj časa v Evropi z veliko začetnico, kjer se vsakdo odloča po svoji vesti, kjer ni lobbyjev, kjer ni framazon-stva, centrov odločanja, ekonomske oligarhije, mafijskega pritiska in občasno pozivov škofovske konference. Zato lahko razpršimo glasove, pa še prešteti nas ne morejo.
Kot šolnik in delavec na področju telesne kulture boste najbrž vaš program osnovali na teh dveh področjih?
Nemogoče je odgovoriti v dveh stavkih, kar sem povedal v več knjigah in desetinah člankov; da bi pa izustil kakšno demagoško parolo za bralce, se mi ne zdi resno.
Pogovor z drugim nosilcem liste SSk za občinski svet
Figelj: Več pozornosti mladim
J Figelj je eden od treh nosilcev °yenske skupnosti za občinski H d r,y Gorici. Na listi kandidatov je Nei JL61? mest;u in ima številko 2.
Ž41tai *nežno je začetno vprašanje, *“Si v se odločili za prestop iz
bre20t, v zadnjih časih že večkrat “ila tn terek°li zadrege obrazložil, ni VetUWZame i^ka in neboleča izbira.
trie hP° veCletnem delovanju v PSI ,	is^va in okoliščine prisilile v
jNa uPP- Stranka že več let nima tis-i11 ela v (Psa do Slovencev, ki ga je 6seti(1 , šestdesetih in morda sedem-ietih, v zlatem obdobju pokoj-
nega Lorisa Fortune. Vse se je za slovensko komponento začelo slabšati predvsem s sporazumom med PSI in Listo za Trst. Takrat so socialisti jasno pokazali kaj jim je do Slovencev. V strankinih programih se bežno ali pa sploh ne omenja globalne zaščite. V tej volilni kampanji nisem zaznal niti besedice o Slovencih v objavljenih intervjujih in posegih raznih italijanskih kandidatov PSI. Slovenska skupnost je začela novo politiko združevanja. Odprla se je tudi volilcem in kandidatom, ki ne spadajo v njen tradicionalni krog. Uspeh moje kandidature bo gotovo ta proces še pospešil, tako da bomo Slovenci, združeni v enotni stranki, imeli večjo politično moč.
Torej mislim, da prestop k Slovenski skupnosti je bila temu logična posledica in upam, da tudi drugi prijatelji, ki vztrajajo v italijanskih strankah, bodo izbrali to pot.
SSk neposredno sodeluje v upravi mesta. Kako mislite v primeru izvolitve vplivati za to, da bi občinska uprava pokazala več posluha za potrebe in zahteve naše narodnostne skupnosti?
Slovenska skupnost, ki je že sodelovala v preteklih občinskih odborih pod jasno sprejetimi obveznostmi do slovenske narodne skupnosti, bo tudi po sedanjih upravnih volitvah pripravljena na sodelovanje. Predpogoj za vstop v občinski odbor pa bo pod-
robno izdelan program, v katerem bodo morale biti zaobjete tudi poglavitne programske točke SSk, ki se tičejo bodisi narodnoobrambne problematike, one, ki se nanašajo na ekološke in sploh ambientalne probleme, posega v zemljo naših ljudi, šolstvo, zdravstvo in socialno zaščito.
Kot predstavnik mlajše generacije ste najbrž občutljivejši za potrebe mladih. Kaj lahko na tem področju uresniči občinska uprava?
Najhujša stvar je za Gorico pomanjkanje struktur namenjenih mladim. Vse se zreducira na bare in picerije. Večkrat sem slišal, da razne glasbene skupine-ansambli nimajo prostorov, kjer bi vadili. Vsi vemo pa, da je veliko občinskih stavb praznih. Zakaj bi te prostore ne dali v uporabo tem skupinam? Občinska uprava bi se morala tudi zavzeti za odprtje diskoteke v samem mestu. Trenutno so mladi prisiljeni ob koncu tedna zahajati v oddaljene kraje in včasih s tragičnimi posledicami. In nenazadnje je vprašanje brezposelnosti mladih. Osebno se bom prizadeval za ustanovitev posebne agencije, ki bi proučevala zahteve proizvodnega in terciarnega sektorja in te podatke nudila mladim, da bi pri izbiri študija upoštevali realne možnosti zaposlitve. To morda tudi v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in drugimi tovrstnimi strokovnimi organizacijami.
IZVRŠNI SVET OBČINE NOVA GORICA in
ZSMS NOVA GORICA
VABITA
K SODELOVANJU
zainteresirane soinvestitorje MLADINSKEGA GLASBENO-ZABAVIŠČNEGA CENTRA s primerno gostinsko ponudbo. V središču Nove Gorice se gradi objekt 1500 m2 skupnih površin z dvorano za 500 obiskovalcev s pripadajočimi prostori.
Vabimo vas na razgovor in ogled. Informacije na telefonu (065) 22-654.
Ponudbe sprejemamo do 10. 5. 1990.
XX. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM
GORICA - TRŽIČ	28. APRIL - 6. MAJ 1990
ŽENSKI BUTIK
Sum
GORICA - Ul. Boccaccio 2 Tel. (0481)33224
NOVI MODNI ARTIKLI POMLAD 1990	KROJI ZA MOČNEJŠE POSTAVE
DANES ZVEČER NA PRIREDITVI »SPRING IN THE NIGHT«
VniOdV V3 K441EL4 p i v e o' c i o c k deli) fseraro
made in italy	—’
CAUS01/1
POSEBNA SEJEMSKA PONUDBA DEFENDI BROTHER
V času sejma EXPOMEGO boste tako na našem razstavnem prostoru kot tudi v trgovini v Gorici deležni posebnih popustov in drugih plačilnih ugodnosti na vseh pletilnih, šivalnih in overiock strojih, likalnikih, entlaricah in drugih pritiklinah znamke DEFENDI.
RAZSTAVLJAMO V PAVILJONU B
M. CAUSER
GORICA — Ul. Garibaldi 16/A Tel. (0481) 534476 Telefax: (0481) 534476
ZA SKUPEN RAZVOJ
Vnema in zavezetost v delu nam ne dovoljujeta, da bi razprševali energije in tratili
svoj dragoceni čas.
Zaradi tega smo v Ljudskih bankah Furlanije-Julijske krajine ustanovili posebno svetovalsko službo za vse tiste gospodarstvenike, ki, zaposleni s svojim delom, potrebujejo strokovni nasvet za
najkoristnejšo finančno izbiro.
Posebna služba Pobuda za gospodarski razvoj* nudi informacije, nasvete in najprimernejšo oporo za posebne potrebe gospodarstvenikov, ki želijo, da bi se njihovo podjetje sodobno razvijalo.
Zadostuje telefonski poziv in strokovnjaki Pobude za gospodarski razvoj* Vam bodo takoj na razpolago, tudi v Vašem podjetju, da vam obrazložijo najbolj primerne in koristne rešitve za Vaša
finančna vprašanja.
Pobuda za gospodarski razvoj* najbolje zavzetim v svojem delu
Banca Agricola Kmečka banka Gorica
Danes dan Madžarske in modni defile’
Na goriškem sejmišču ob Soči bo tudi danes vse živo. V prvih petih dnevih sejma Expomego si je razstavišče ogledalo kar lepo število ljudi, kar priča o uspehu na novo postavljenega goriškega vzorčnega sejma.
Sesti dan Expomega je posvečen Madžarski. Danes bo Gorico obiskala delegacija tamkajšnjih gospodarstvenikov, ki si bo ogledala številne industrijske naprave in prevozna postajališča. V popoldanskih urah bo madžarska delegacija obiskala sejmišče, v kongresni dvorani katerega bo ob
17.30	srečanje z gospoadrskimi operaterji.
Sejmišče si velja ogledati tudi zvečer, ko bo v kongresni dvorani modna prireditev Spring in the Night. Mlada in podjetna trgovka Silvia Paoletti je skupaj z drugimi goriškimi trgovci pripravili posebni modni defile', na katerem bodo predstavili zadnje modne kreacije za pomlad in poletje. Ve-
čer z naslovom Spring in the Night se bo pričel ob 20. uri.
Goriški Expomego bo skupaj s posebnim oddelkom Exponautica odprt še do nedelje, program zadnjih dni pa je precej pester. Jutri bo tradicionalni dan Slovenije, za katerega je gospodarska Zbornica za severnoprimorsko območje iz Nove Gorice priredila zanimivo okroglo mizo o tujih naložbah v Jugoslaviji. V soboto in nedeljo bo v paviljonu D tekmovanje v bilijardu, zvečer bomo lahko v restavraciji sejmišča poizkusili korejsko kuhinjo. V nedeljo bo rastava psov in modni defile' športne konfekcije, v Tržiču pa tekmovanje z olimpijskimi kanuji
Stran pripravil ALEŠ VVALTRITSCH
Z NAJMODERNEJŠO TEHNOLOGIJO IZ LAMELIRANEGA LESA IZREDNA OKNA HOBLES
^Arhitektura danes odkriva lesene konstrukcije a11 bolje rečeno konstrukcije iz lameliranega lesa. Te konstrukcije so lahke, z možnostjo velikih svetlobni površin in izredno odporne proti vremenskim učinkom ter atmosferskim dejavnikom.
In prav s pomočjo najsodobnejše tehnologije nastajajo okna iz lameliranega lesa ki jih Hobles. vodilno podjetje v tem sektorju, danes ponuja nd evropskem trgu z nepremičninami.
Hobles zagotavlja izredno kakovost tako pri velikih.gi arhitektonskih konstrukcijah kot pri oknih na tvoji T7
@ Izsušen m zapečaten prostor med šipama ki sta ni na elastične nosilce, na ^ gotovljena izredna ?
© Debelina okvirja iz lameliranega lesa zagotavlja popolno nespreme-nienost oblike, okvir se pri lakiranju potopi, s tremi zaščitnimi plastmi je ugotovljena odpornost barve tudi v
zagotovljena odpornost barve tudi v daljšem obdobiu, bogata izbiro barv.
(D Posebna zavarjena kotna tesnila. ki ob močnejšem vetru še povečajo tesnenje
® Dvojno odprtje stransko in vertikalno. zaklopm elementi so v celoti vgrajeni v okvir okenskega krila
ijem na elastične nosilce. 00 čin je zagotovljena izredna in toplotna izolacija.
(iT
© Poseben žleb s puščem. ki zagotavlja voa° in popoln odtok vode.
© Okna in okenska vrata delamo na podlagi načrta šnikoli obliki ali dimenziji
Želim tehnično dokumentacijo o oknih Hobles ____________________ priimek______________
----------------------1
_________________ I
----------------- I
. ^ J
*£] hobles
33049 Špeter Slovenov (Videm) Italija - industrijska c°
Tel. 0432/727286 - Teiefax 0432/727321
OBIŠČITE NAS V PAVILJONU ”E“
Razstavljala, ki dobro vedo, kaj hočejo in kaj zmorejo
Tržiški Exponautica prvi odgovor na težave tržaškega Nauticampa
Prvi Exponautica v okviru 20. mednarodnega goriškega sejma Expome-go, je nedvcjmno tržiško-goriški odgovor na podoben tržaški sejem Nauti-camp, ki že nekaj let zaman išče svojo identiteto in vlogo v severnojadran-skem prostoru. Že lani, ko je bilo tržiš-ko razstavišče v sklopu tržaškega Nauticampa, smo zapisali, da se organizatorjem iz goriške pokrajine pozna, da ne zidajo gradove v oblake in jim je glavno vodilo podjetniška logika. To velja tudi za letošnji sejem Expo-nautica, ki je morda za marsikaterega preskromen, a nedvomno odraža našo stvarnost. Zaman so ljubitelji navtike na razstavišču iskali kajutne.jadrnice, teh enostavno ni bilo, ker povpraševanja upada, kupci so navadno stari morski volkovi, ki imajo jasne pojme in jih ne bi »domača« ponudba zadovoljila.
Razstavljena plovila so bila torej namenjena predvsem tistim kupcem, ki jim je navtika novost, ali pa so zagovorniki motorne navtike. Se več, glede na širino in težo razstavljenih plovil si upamo trditi, da so v Tržiču razstavljali predvsem plovila, ki jih lahko prevažamo na avtomobilskih prikolicah. V to kategorijo spada mali kajut-ni gliser young obrata Acguaviva, pa tudi »domači« kajutni gliser oglejske-. ga obrata Velmar maxi 560. Seveda niso manjkali že znani in preizkušeni kajutni motorni čolni tržiškega obrata Omnia.
Zaupanje v tržiški razstavni prostor pa so pokazali tudi tržaški razstavljal-ci. Ogledali smo si lahko gliserje ameriškega obrata Bayliner, ki se jim nedvomno pozna za nas tuja oblika, ki pa je vsestransko racionalna in v marsičem smotrnejša od evropske. To velja tudi za gliserje Invader, ki so prav tako robustni in namenjeni cestnemu prevozu.
Filozofija manjših kajutnih gliserjev, ki jih rabimo le dobra dva meseca med poletno sezona in občasno tudi v nedeljah, postopoma prodira v našo zavest. Po letošnjih zapletih s privezi si je marsikdo zaželel, da bi imel svoje Plovilo na avtomobilski prikolici na kakem dvorišču, organiziranem parkirišču in celo na travniku in ne ob dragem privezu.
NOVA GORICA
HOTELI IGRALNICA TURIZEM p.o.
CASINO’
NOVA GORICA
Oglase
pripravil
@ Pubiiest
telefon: (040) 7796688
Če je bila ponudba plovila za nekatere preskromna, tega ne moremo trditi za drugo opremo od jader (Tržačani) pa do najrazličnejših elektronskih naprav. Navsezadnje moramo upoštevati, da dopustniški kapitani le poredkoma zamenjajo svoja plovila, v glavnem se omejujejo na njihovo posodobitev. Stara barka dobi novi lesk, če ji na krovu namestimo novo elektronsko opremo, od najsodobnejšega digitalnega kompasa do loga, avtomatskega pilota, anemometra in celo priročne naprave za satelitsko ugotavljanje zemljepisne širine in dolžine.
Poglavje zase je ponudba rabljenih plovil. Za razliko od drugih držav severne Evrope, kjer je ponudba pestra, pa v Italiji le s težavo najdemo dobro priložnost za nakup. Tržič ni izjema; nekaj kajutnih jadrnic in nekaj več gliserjev, med katerimi se je marsikateremu poznal zob časa.
Sel

oprema /a dom
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 410395
V stilu stare
mornarice
IBMM01/1
Computer house »g.
Osebni računalniki IBM POS blagajniški terminali IBM
Telefonske napeljave ITALTEL TELEMATICA PC AMSTRAD in OLIVETTI Pax in kopirni stroji SHARP
Pooblaščenec
Personal
Computer
TRŽIČ - Ul. Roma 19 - Tel. (0481) 411295 Fax (0481) 798488
Devin-Nabrežina - Tel. (040) 208924
NOVA02/1
TRZIC
N0VATI & MIO ZASTOPSTVO
TRŽIČ - Ul. C. A. Colombo 13 Tel. (0481)410765
•	mehanična delavnica — nadomestni deli — kleparstvo
•	jamčeni rabljeni avtomobili vseh znamk
Poverjena mehanična delavnica:
FOLLA AMERIGO - Ul. 1. maj - Pieris Tel. (0481)76175
BOATO
TRŽIČ - L. Anconetta 1
Komercialni urad tel. (0481) 411176, 534174
GORICA - Korzo Italia 73 - Tel. (0481) 534174
7 orelO
GENERAL MOTORS-
ŠT. I NA SVETU
Bonn
JULIA AUTO s„
ZASTOPNIK FIAT V TRŽIČU
JUU01/4
NOVE CENE:
UNO CS UNO TREND TIPO
ic
cene za izvoz
7.235.000* lir 7.905.000* lir 13.000.000* lir
TRZIC (GO) - Ul. Bolto, vogal Ul. S. Anna 8 - Tek (0481) 411736 - 791118
Bernhardova knjiga pri celovški Mohorjevi
Pronicljivi pogledi na vzgojo
Eden največjih novodobnih avstrijskih književnikov, Thomas Bernhard, ki je umrl v preteklem letu, je napisal kar petero avtobiografskih besedil, za poznavalce pomembnejši sklop njegovega obsežnega in uspešnega opusa. Prvo med njimi, Vzrok s podnaslovom Nakazovanje, imamo v prevodu Lučke Jenčič po zaslugi Mohorjeve založbe Celovec-Dunaj tudi v slovenščini. Gre za intenzivno čtivo, dolge trepetajoče stavke, ki si sledijo eden za drugim; knjiga je napisana tako rekoč v enem samem odstavku in ritem pripovedovanja priča o nepretrgani zadržanosti, ki omogoča avtorju sicer sklenjen in obvladan način pripovedovanja, vse to ob dejstvih, ki nas pravzaprav navdajajo z grozo. Motto knjige je časopisna notica iz leta 1975, po kateri poskuša v zvezni deželi Salzburg letno kar dva tisoč ljudi napraviti samomor, med katerimi se desetina, se pravi dvesto konča s smrtjo.
Bernhard potem razgrne pred bralca srhljivo pričevanje svojih šolskih let, "let vzgoje", ki jih je doživljal v internatu v Schranzengasse med drugo svetovno vojno. Avtor očitno z jasno distanco obuja dogodke tistih travmatičnih časov vojne, predvsem pa salzburške malomeščanščine, ki se je pred vojno dušila v nacionalsocializmu, po vojni pa v drastičnem katolicizmu. Seveda je bil avtor s svojo občutljivostjo duha verjetno izjema, toda njegov sedanji bes na majhnost mesta in ljudi, ki se sicer koplje v blišču svetovnega kulturno-turističnega občudovanja, je globoko utemeljen in priča tudi - vsaj upamo - da so kasneje vendar napočili prijetnejši in plodnejši časi. Salzburg, sicer njegovo rodno mesto, je bilo tedaj odkrito, sedaj pa prikrito likvidator vsakršne občutljivosti in rahločutnosti, uperjeno zoper vsakršno ustvarjalnost (mladih), polno puhlosti in uničevanja talentov, utelešenje prevarantstva, hladnosti in vsakršne nizkotne preračunljivosti, kjer živijo ljudje s plačnicami, da ja ne bi zaživeli polnega življenja, in kjer je tisti, ki pove, kar misli in čuti, nepreklicno proglašen za norca in nemoralneža.
Misel na samomor v takšnem ambientu sploh ni nenavadna, pri čemer krivda nikdar in nikoli ne zadene samomorilca, pač pa vedno okolje - to je ostra avtorjeva poanta. Vsa omenjena ozkost malomeščanščine se uteleša v vzgojnem postopku, kjer so šole in internati nekakšne Vojašnice, višek kvalitete gojenca pa sta absolutna pokorščina pravilom šole in podrejenost v vsakršnem pogledu. Griinkranz je ravnatelj internata, nacionalistična figura, ki izvaja ma-
lomeščanske vzgojne ideale časa in nesrečni Bernhard mora s svojo občutljivostjo in zavestjo življenja trpeti neskončne muke, da se dokoplje do nekaj letnikov obveznega šolanja. Že tedaj uvidi resnico omejene prosvetljenosti, ki jo šola v imenu družbe prenaša na otroke in mladostnike,- vedno gre za omejeno prosvetljenost, za prosvetljenost, ki jo predpisuje država, vse kar je več, je prepovedano, preganjano, vzgoja je v tem smislu bolj uničevanje vsega, kar bi lahko zraslo izven predpisanega, kot pa razvijanje ustvarjalnih in čustvenih razvojnih možnosti mladega človeka.
Da je vse skupaj odvisno od nivoja ljudi, družbe, priča dejstvo, da se po vojni v imenu katolicizma dogajajo točno iste stvari kot pred vojno: enako nasilne, frustrantne, pošiljajoč mladega človeka, odvzemajoč mu vsakršno duhovno svobodo, ustvarjajoč vnaprej predpisane modele, po katerih je rezultat vzgoje že vnaprej znan, saj morajo šolo zapustiti točno določeni profili, vrh vsega povsem enaki, kot predmeti s tekočega traku, ki jih proizvajajo tovarne novih ljudi oziroma neljudi. Disciplina, disciplina in še enkrat disciplina, to je sredstvo in cilj vsakršne nasilne, represivne vzgojne ustanove, rezultat pa je uniformirani mladi človek, ki je vsaj trenutno izgubil vsakršno možnost individualnega razvoja tet postal del tiste mašinerije, ki ga je zavestno proizvedla. Kot pravi človek in pisatelj, se je tudi Bernhard rodil vsaj dvajset, če že ne trideset let prezgodaj, ter nam tako zapustil pričevanje o tisti vrsti nasilja, ki ga nihče ne vidi in ga celo vsi odobravajo, pomeni pa onemogočanje mladih subjektov, prekršek zoper zakone življenja, ki jih je tudi v vzgojnem procesu v zadnjih desetletjih utemeljila sodobna pedagoška znanost.
Po teh spoznanjih je vsak otrok oziroma dijak subjekt, v njem se življenje poraja in oblikuje, vsakršna disciplinarna uniformiranost je zategadelj nasilje, prava pot pa je razvijanje ustvarjalnosti, lastne in posebne individualnosti, odnosi med vzgojitelji in gojenci so zategadelj bistveno drugačni, modeliranje ljudi odpade, pač pa stopa v ospredje obujanje notranjega življenja v doraščajoči mladini. V tem duhu je Bernhardova knjiga bridek in pretresljiv opomin vsemu tistemu, kar se mestoma še nadaljuje iz preteklosti, ko je bil despotski odnos običajen in ko je bila osrednja avtoriteta vzgoje disciplina zaradi discipline same.
JANEZ POVŠE
V tržaški Občinski galeriji so včeraj odprli novo samostojno razstavo slikarja Demetrija Geja. Gej že vrsto let razstavlja v raznih likovnih središčih, predvsem v Jugoslaviji in Italiji, kjer se je udeležil tudi številnih skupinskih razstav. Med drugim je izdelal tudi nad 40 scenografij za Slovensko stalno gledališče (kjer je zaposlen) in druge gledališke hiše, za svojo ustvarjalnost pa je prejel vrsto nagrad in priznanj. Sedanja razstava v Trstu bo odprta do 13. maja
Abstrakcije Sarah Hand
F Izoli srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo
Slovenstvo je zvestoba nekemu umiranju
Z nekakšnim zadovoljstvom ugotavljamo, da tržaška galerija II Tribbio često omogoča tržaški publiki, da se spoznava z novimi domačimi in tujimi mojstri ali šele obetavnimi likovniki. Sicer je to naloga vsakega umetniškega razstavišča, a je gotovo, da na Tržaškem to še najbolj uspeva tej središčni galeriji. Od sobote, 21. aprila, ima galerija v gosteh likovnico Sarah Hand, ki je niti kvalificirana publika in to ne le tržaška, ne pozna, celo po imenu ne.- To pa iz preprostega razloga, da je to zelo mlada likovnica in da se pravzaprav sedaj šele prvič predstavlja na naši celini.
Sarah Hand je iz Virginije, iz ZDA, kjer se je rodila pred 25 leti, se strokovno usposabljala na newyorški Sy-racuse University, nakar se je začela
predstavljati publiki na vrsti samostojnih razstav v New Yorku in njegovi širši okolici. V Trst je prišla sedaj, ko je zaključila daljšo razstavno turnejo po Južni Ameriki.
V galeriji II Tribbio se ameriška likovnica predstavlja z večjo serijo pastelov ter dvema temperama. Sicer slednji dve deli padeta obiskovalcu še najprej v oči, ker se zdita slikarsko popolnejši deli, bolj zreli, vendar moramo hkati priznati, da je gostja tudi v svojih ostalih delih, v pastelih, zanimiva, posebno močna v svojih barvah.
Sarah Hand je likovnica z bogato fantazijo. Kot abstraktna likovnica, samoumevno, ne more biti vsebinsko bogata. In vendar je v nekaterih primerih, čeprav preprosto, razumljiva, vendarle tedaj, če je gledalec pripravljen z umetnico oziroma z njenimi deli sodelovati. V razstavljenih delih prihaja do izraza fantazija umetnice in seveda njeno trenutno razpoloženje. V ilekaterih delih pa z drobcem svoje fantazije vidimo lahko tudi elegantno formirano čašo, starinski vrč, sodobno vazo in podobne predmete, vsekakor nekaj, kar ima svojo določeno obliko in svojo vsebino. Pri tem bi mogli reči, da nam ameriška likovnica prikazuje svoj svet v nekakšnem abstraktnem impresionizmu. Vendar nam te protislovnosti likovnica ne nudi brez našega sodelovanja, torej ne da bi v razumevanje njenih hotenj ne vpregli tudi svoje domišljije.
In vendar je pri vsem tem nujno ponovno podčrtati, da je izrazna moč mlade ameriške likovnice v njenih močnih barvah češto bolj mračnih tonov.
Razstava bo trajala do 4. maja. (Ere)
Izolska matična knjižnica še nikoli ni bila tako bogata s svojo ponudbo prireditev in predstavitev literarnih gostov kot v letošnjem letu. Poleg Daneta Zajca, Igorja Torkarja, Matjaža Kmecla, Antona Trstenjaka in drugih, je gostila pred kratkim tudi pisatelja Alojza Rebulo, ki ga je občinstvu predstavila prevajalka Diomira Fabjan Bajc.
Po uvodni predstavitvi Rebulovega opusa je sledil razgovor, iz katerega se je zaslutila pisateljeva osebnost še bolj prodorno. Na začetku še nekoliko zaprt in odmaknjen, se je ob vprašanjih in izzivih prisotnih tudi sam
razvnel in spregovoril o literaturi, ustvarjalnosti, politiki, zgodovini. Literarna ustvarjalnost Alojza Rebule se je v obdobju štiridesetih let dela izražala (in še se) skozi poezijo, nove-listiko, esejistično pisanje, najtrdnejši izraz pa je zadobila v romanu. Njegova izobrazba klasičnega filologa, ki si jo je pridobil na ljubljanski univerzi, mu je omogočila tisto trdno osnovo, na kateri je lahko gradil svoj literarni opus. Njegovo življenje pa je bilo zaznamovano z dejstvom, da je Slovenec in to Slovenec v zamejstvu. Rebula namreč doživlja slovenstvo kot danost, ki se ji človek ne more in
Alojz Rebula na srečanju v Izoli
	A Ido Rupel	
Afroazijske bodice		
PRESELJEVANJE NARODOV	IZSTAVITEV RAČUNA	ČITEK
Selitev narodov tako poteka:	Ste jedli, pili in odveč trosili,	Je standard zate vikend, limuzina
nekdaj na konjskih vpregah, peš in v ježi,	odrivali ste nas iz belih mest,	in moti te, če pomni vaška strina,
sedaj ponoči glavni val doteka,	rešitve iščete v vojaški sili,	da skorja kruha vredna je cekina.
čeprav je graničar z A—K na preži.	prihajamo, da sprašamo vam vest.	Je meni lakota pobrala sina!
ne sme ogniti ali se ji izneveriti, saj gre za »sprejetje neke vloge, ki ti jo je usoda določila pred tvojim možnim pristankom ali nepristankom«. Slovenstvo onkraj meje pa je, »...če izločimo retoriko, zvestoba nekemu umiranju«. Zato bi pomenilo »izdati svoj narod tu, tako rekoč na njegovem pokopališču, dvakratno izdajstvo, izdajstvo nad krvjo in izdajstvo nad duhom«.
Razpoloženjska nihanja matične domovine do slovenske skupnosti v zamejstvu v povojnih letih je tudi sam Rebula doživljal neposredno na svoji koži. Kot intelektualec in ustvarjalec je bil seveda vsa ta burna desetletja na udaru, kar je posebno boleče občutil v sedemdesetih letih, ko je javno nastopil (s Pahorjem) v bran Edvarda Kocbeka in si s tem nakopal težave. Vendar je bilo seme, kot pravi Rebula, vrženo na plodna tla, čeprav je bilo potrebno skoraj poldrugo desetletje, da se je ta val demokratičnega razmišljanja razširil od peščice intelektualcev okrog Nove revije in članov Društva slovenskih pisateljev na široko slovensko javnost.
Razpad komunističnega režima vzbuja v pisatelju predvsem osuplost, saj ima ob koncu tega sistema vtis, da nihče, še celo tisti, ki so najbolj strastno prisegali na sistem in v imenu ideologije od ljudstva zahtevali popolno poslušnost, ne doživljajo tega kot življenjski poraz, temveč se trenutnim razmeram prav hitro prilagajajo. Mitologija, ki je bila pristna samo do leta 1945, je postala po vojni konstrukt, popolna montaža, neresnica, želja, da bi ustvarili raj, neskončnost... Zato se seveda samo po sebi postavlja vprašanje ali je zagovornike včerajšnjega sistema vodilo prepričanje v boljši jutri, v resnično možnost izgradnje raja, ali je bila to zgolj sla po oblasti. Izhajajoč iz svoje krščanske ideološke usmeritve Rebula ne išče raja, ne neskončnosti tukaj in sedaj, vseskozi pa se zaveda, da je težnja po neskončnosti, nesmrtnosti, popolnosti del človekovih najintimnejših iskanj in hotenj. Svoj mir zato išče v prostoru, v katerem bi mu bilo dano izražati svojo ustvarjalnost, to pa mu, kot sam pravi, omogoča samo civilna družba.
Rebulova zraslost s slovensko duhovno ustvarjalnostjo ima globoke korenine, je sad njegove intuitivne in zavestne odločitve za slovenski narod in jezik. Zanimivo pa je, da sam pisatelj nikoli ni začutil neposrednega stika s slovenskim bralcem, ne glede na to, da so se občasno pojavljale težnje, da bi tudi njegove tekste uvrstili v slovenske čitanke, saj sem njegovo literarno delo v skupni slovenski duhovni prostor. Te odsotnos ti neposrednega stika z bralci Pa doživljal posebno travmatično, saj ®. je tako izognil tistemu dejavniku, v literatih ustvarja dim. In tega se Alojz Rebula vedno izogibal. -VIDA GORJUP POSINKOVIC
Gladka zmaga domačinov na prvi finalni tekmi pokala UEFA
Na prijateljski tekmi v Madridu za slovo Camacha
Juventus pred velikim slavjem
JUVENTUS - FIORENTINA 3:1 (1:1)
STRELCI: Galia v 3', Buso v 10', Casiraghi v 59’, De Agostini v 73'. JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Galia, Brio (v 46' Alessio), Bonetti, Alejnikov, Rui Barros, Casiraghi, Marocchi, Schillaci.
FIORENTINA: Landucci, DelTOglio, Volpecina, Dunga, Pin, Battistini, Nappi, Kubik (v 90' Malusci), Buso, Baggio, Di Chiara.
SODNIK: Soriano Aladren (Šp.). KOTI: 7:3 za Juventus. OPOMNJENI: Nappi, Bonetti in Tacconi. GLEDALCEV: 45 tisoč.
TURIN — Finalno srečanje pokala UEFA med Juventusom in Fiorentino, ki imata že vrsto let »odprte račune«, ni moglo biti drugačno, kot je pač bilo: lepo, nervozno, grobo in napeto. Na koncu je gladko zmagala bolj izkušena ekipa, ki je obenem imela tudi več športne sreče. Izid 3:1 ne dopušča mnogo upanja za Fiorentino, posebno Slede na to, da bo morala povratno srečanje zaradi diskvalifikacije igrišča (zaradi izgredov na polfinalnem sreče-naju proti Werderju) odigrati daleč od svojih navijačev. Druga tekma bo po vsej verjetnosti v Veroni: o tem bo UEFA odločala verjetno danes.
Včerajšnja tekma je imela dve popolnoma različni obličji: prvi in drugi polčas. V prvem je Juventus takoj povedel z Galio, vendar so nasprotniki kaj hitro izenačili z akrobatskim strelom bivšega Juventusovega igralca Busa. Takrat se je začel »show« Fio-rentine, ki si je zapravila nekaj zrelih Priložnosti (med drugimi je bodoči Ju-ventusov igralec Baggio sam pred Tacconijem nerodno streljal v vratar-
ja). Le malo nato pa so Turinčani zahtevali enajstmetrovko zaradi zelo sumljivega posega Pina nad Casirag-hijem.
V drugem polčasu se je stanje povsem spremenilo v korist domače enajsterice. Zelo povprečnega Bria, ki s tema finalnima tekmama zaključuje zelo bogato športno kariero, je trener Zoff zamenjal z Alessiom, kar se je nato še kako poznalo, saj se je šibka obramba (brez diskvalificiranega Bruna in poškodovanih Fortunata in Tri-celle) nekoliko ojačila, to pa je seveda tudi koristilo napadu, ki je dobil mnogo uporabnih žog.
Že na začetku durgega dela igre je Casiraghi povedel svoje ekipo v vodstvo v akciji, po kateri so nasprotniki protestirali zaradi domnevnega prekrška samega Casiraghija. Tekma je nato postala trda, ostra in groba, povprečni španski sodnik Aladren pa je ni mogel več popolnoma nadzorovati. Priča smo bili ostrim posegom in Startom, ki bi bili zreli za kazenski zako-
nik, takrat pa je De Agostini po grobi napaki vratarja Landuccija celo potrojil. Juventusov branilec je namreč streljal od daleč, nenevarna žoga pa je preskočila vratarja in končala v mreži. S tem je bilo tekme tudi konec, čeprav so skušali tokrat povprečni Baggio in tovariši zmanjšati razliko.
Juventus je tako veliki favorit za osvojitev pokala UEFA, kar mu je zadnjič uspelo leta 1977, zadnjo pokalno zmago pa je dosegel leta 1985 v »okrvavljenem« finalu proti Liverpoolu v Bruslju, ko je na tribunah starega stadiona Heysela umrlo 39 italijanskih navijačev.
Jugoslovanski nogometni pokal
C. zvezda - Hajduk
SPLIT, BEOGRAD — Crvena zvezda in Flajduk sta se uvrstila v finale jugoslovanskega nogometnega pokala. Beograjčani so »na tujem« v povratni polfinalni tekmi premagali mestnega tekmeca Partizana s 3:2 (1:2), prvo srečanje pa so izgubili z 1:0. Zmaga be-lordečih je povsem zaslužena, saj so bili bolj motivrani od nasprotnika.
Hajduk pa je doma v Splitu gladko premagal Osijek s 5:2 (3:1). Spličani so osvojili tudi prvo tekmo v Osijeku s 3:0 ter bodo tako odigrali finale proti C. zvezdi, ki bo verjetno 19. t. m. v Beogradu.
Real Madrid boljši od Milana
REAL MADRID - MILAN 2:1 (2:0)
STRELCI: Hugo Sanchez (R) v 18', Gordillo (R) v 36', Massaro (M) v 56'.
MADRID — Prijateljska tekma med Real Madridom in Milanom, za katero so se domenili že pred časom, a kateri bi se radi vsi odpovedali, se je končala s tesno zmago domačinov. Tekma sama ni pokazala pravzaprav ničesar, saj je Milan ni čutil, ko pa so njegovi igralci razumljivo mislili le na finalno pokalno srečanje proti Benfici, pa tudi domačini so igrali brez posebnega naprezanja. Milan je bil poleg vsega tudi zelo demoraliziran, saj je v zadnjih dneh izgubil tako državno prvenstvo kot italijanski pokal.
V	prvem polčasu so bili domačini, ki so se s to tekmo hoteli na slovesen način posloviti od svojega kapetana Camacha, ki je zaključil nogometno kariero, boljši, in so tudi zasluženo povedli. Najprej je nasprotnikovo mrežo zatresel slavni srednji napadalec mehiške državne reprezentance Hugo Sanchez, ki je izkoristil napako Milanove obrambe, podvojil pa je Gordillo, čeprav so bili kar trije madridski napadalci v nedovoljenem položaju.
V	drugem delu igre se je stanje na igrišču povsem spremenilo. Čeprav so na igrišče stopile Milanove rezerve (Antonioli, F. Galli, Albertini, Carobbi, Fuser, Stroppa), so Milančani popolnoma nadigrali slavne domačine ter z Massarom dosegli zasluženi zadetek.
Malo je manjkalo do izenačenja, ki bi bila verjetno pravilna nagrada za obe ekipi.
Disciplinska komisija FIGC
Triestina
nepopravljiva
MILAN — Tudi tokrat je imela disciplinska komisija italijanske nogometne zveze polne roke dela. Natančno je analizirala povratno finalno tekmo italijanskega pokala ter diskvalificirala igrišče Milana za eno kolo. Kot znano, so Milanovi navijači skozi vso tekmo z drobižem ciljali nasprotnikove igralce in sodnika, katerega so tudi zadeli v ramo, na srečo brez hujših posledic. Za eno kolo je bil diskvalificiran tudi Milanov kapetan Baresi.
V	A ligi je bil nadalje za dve koli diskvalificiran Ferri (Inter), za eno kolo pa Benetti (Ascoli), Bergodi (La-zio), Bonetti (Juventus), Pasciullo (Ata-lanta) in Perdomo (Genoa).
V	B ligi bosta dve koli počivala Ma-rangon (Triestina), ki je bil izključen na tekmi z Ancono, in Lorenzo (Catan-zaro). Za eno kolo se bo na tribune presedel tudi Terraciano (Triestina). Kaže torej, da je Triestina, kar se discipline tiče, nepopravljiva. Daleč namreč vodi na lestvici izključenih in diskvalificiranih igralcev.
Danes pm četrtfinalna srečanja košarkarskega play offa
Končno nastop »štirih velikih«
RIM — Danes bodo na sporedu prve tekme četrtine finala italijanskega košarkarskega play offa za dodelitev državne-9a naslova. Srečanja bodo sledeča: Sca-ri>lini Pesaro - Messaggero Rim; Phonola Caserta - Knorr Bologna; Vismara Cantu ' Ipifim Turin; Ranger Varese - Viola Baggio Calabria. Igrali bodo na dve do-Njeni tekmi: povratna srečanja bodo v nedeljo, morebitne tretje tekme pa v to-rek, 8. t. m.
Končno stopijo na plan, skoraj tri ted-ne po zaključku rednega dela, štiri eki-Pei ki so se uvrstile na prva šriti mesta končne skupne lestvice in so si tako pri-riužile drugo kolo play offa. Scavolini, ki te gladko osvojil prvo mesto v rednem delu prvenstva, bo igral proti nevarnemu "lessaggeru, ki je po treh tekmah izločil fantine Riunite. Favoriti so domačini, ki «čunajo tudi na končno zmago, posebno te upoštevamo, da sta finalista lanske se-‘°ne Enimont Livorno in Philips Milan Presenetljivo že izločena.
Phonola iz Caserte (drugo mesto v red-jtetn delu prvenstva) bo pred TV ekrani posredni prenos drugega polčasa po Ud2 ob 23.35) igrala proti Knorru iz Bo-ki je edini v dveh tekmah prema-že demotivirani Stefanel. Domačini ]n objektivno močnejši, vendar so Bo-^ .Jeani proti Tržačanom jasno dokazali, 1 veljajo.
f vrsmara Cantu bo skušala odpraviti lQrmalnost Ipifim« v dveh tekmah. To je
poskušal že lanski finalist Enimont, toda vsi vemo, kako se je nato izteklo. Pri Tu-rinčanih bo gotov® manjkal državni reprezentant Morandotti, ki je bil na zadnji tekmi izključen. Na zadnjem srečanju dneva pa bo mlada peterka Rangerja igrala proti Violi iz Reggio Calabrie, ki je presenetljivo, a povsem zasluženo izločila državnega prvaka Philips. Igralci iz Reggia lahko spet presenetijo.
Unicar italijanski košarkarski prvak
CESENA — Italijanski ženski košarkarski prvak je Unicar iz Cesene. V četrtem, odločilnem srečanju, je Unicar s 70:66 (32:33) premagal Pool Comense.
Sales trener Brescie
BRESCIA — Novi trener košarkarske ekipe Basket Brescia, ki igra v italijanski A-2 ligi in je v zadnji sezoni nastopala po imenom Filodoro, bo 49-letni Roccar-do Sales. V zadnji sezoni je peterko iz Brescie vodil Piero Pasini.
Argentinci prvi v Gradišču
Na mednarodnem nogometnem mladinskem turnirju v Gradišču je Argenti-nos Juniors v finalu s 3:0 premagal Dinamo iz Kijeva. V finalu za 3. mesto je Real Madrid s 7:6 (po 11-metrovkah) odpravil Rapid Dunaj.
Na kolesarski dirki po Španiji
Gorospe še v vodstvu
GUIJUELO (Španija) — Tudi po 9. etapi kolesarske dirke po Španiji ni prišlo do spremembe na vrhu skupne lestvice, na kateri še vedno vodi domačin Gorospe. Včerajšnjo etapo od Caceresa do Gu-ijuela za skupnih 192,700 km je osvojil Kolumbijec Nestor Mora (predvčerajšnjim, na 8. etapi od Seville do Meride, je bil najhitrejši Norvežan Atle Peder-sen).
Skupna lestvica je naslednja: 1. Gorospe (Šp.) 39.2T56"; 2. Giovannetti (It.) po 25"; 3. Cadena (Kol.) 56"; 4. Ivanov (SZ) T56"; 5. Klimov (SZ) 2’19"; 6. Unzaga (Šp.) 2'30"; 7. Roux (FrJ 2'47"; 8. Fuerte (Šp.) 2'49 "; 9. Gaston (Šp.) 3'30 "; 10. Ruiz-Ca-bestany (Šp.) 3'41"; 11. Weltz (Dan.) 3'42"; 12. Indurain (Šp.) 3'46"; 13. Delgado (Šp.) 3'46"; 14. Parra (Kol.) 4'00''; 15. Herrera (Kol.) 4'08"; 16. Ampler (NDR) 4T2"; 17. Pino (Šp.) 4'33"; 18. Rominger (Švi.) 4'38"; 19. Mora (Kol.) 4'43"; 20. Lejarreta (Šp.) 4'55".
Avstrijcu Hauerju dirka po deželah
LA SPEZIA — Jubilejna, 15. kolesarska dirka po deželah, se je končala z zmago Avstrijca Dietemara Hauerja, katerega trenira Jugoslovan Franca Hvastija. Hauer je rumeno majico vodilnega oblekel predzadnji dan, po vožnji na kronometer, a zadnjega dne je prednost
še povečal. Italijani so se solidno odrezali, saj so s Carusom osvojili drugo mesto. Najboljši med Jugoslovani je bil Glivar, ki je pristal na 14. mestu. Jugoslovanom je bila usodna etapa na kronometer, poleg tega je Pintarič bolehal od vsega začetka, a Glivar se ni najbolje počutil na zadnjih dveh etapah.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Hauer (Av.), ki je 936 km prevozil v 22.26'3T' s poprečno hitrostjo 41,876 km/h; 2. Caruso (It.) po 1'49"; 3. Tonkov (SZ) 2'00"; 4. Schefer (SZ) 2'05"; 5. Savinočki (SZ) 2'42"; 6. Tarocco (It.) 2'43"; 7. Baguette (Bel.) 2'54"; 8. Čapele (SZ) 3'05''; 9. Bischof (Švi.) 3'27"; 10. Gotti (It.) 3'49"; 14. Glivar (Jug.) 4'38''; 18. Fina (It.) 5'39"; 20. Brodignon (It.) 5'36"; 23. Premužič (Jug.) 6 05 "; 25. Za-nini 6'23"; 29. Cortinovis 7'35"; 33. Della Vedova (vsi It.) 9'33" ; 37. Milenkovič (Jug.) 10'47"; 43. Gualdi 13'52"; 44. Bartoli (oba It.) 14'04"; 53. Pintarič (Jug.) 19'01
VVegmuller prvi v Frankfurtu
FRANKFURT — Na kolesarski dirki za veliko nagrado Frankfurta se je uveljavil Švicar Thomas VVegmuller, ki je 210 km prevozil v 5.58’34". Sledijo: 2. VVijnants (Bel.); 3. VVinnen (Niz.); 4. Rezze (Fr.); 5. Scirea (Kol.); 6. Golz (ZRN); 7. De Clercg (Bel.), vsi po 40"; 15. Chiappucci (It.) po 2T9".
SP v hokeju na ledu
ln 22. naslov za Sovjetsko zvezo
BERN — Sovjetska zveza je ubranila svetovni naslov v hokeju na ledu, potem ko je v odločilnem srečanju s 5:0 (0:0, 2:0, 3:0) premagala Češkoslovaško. V končnici tega svetovnega prvenstva so Sovjeti premagali vse tri glavne kandidate za naslov, Švedsko, Kanado in Češkoslovaško.
Za Sovjetsko zvezo je to že 22. zlato odličje, odkar je leta 1954 debitirala na svetovnem prvenstvu, a v zadnjih petih letih je trikrat osvojila najžlahtnejšo kolajno.
V	srečanju, ki je odločalo o podprvaku, je Švedska s 6:4 (3:0, 3:1, 0:3) premagala Kanado.
V	B skupino je izpadla Norveška, čeprav ji je za obstanek zadostoval tudi poraz s tremi goli tazlike v srečanju proti neposrednemu tekmecu, Zahodni Nemčiji. Slednja pa je zmagala s 4:0. Vsekakor imajo Norvežani možnost, da ostanejo v A skupini: predsednik mednarodne hohejske zveze Sa-betzki je namreč najavil možnost, da A skupino razširijo na 10 ali celo na 12 reprezentanc. O tem bo tekla beseda na kongresu, ki bo čez mesec dni v Italiji.
Peto mesto so zanesljivo osvojili Američani, ki so v poslednji tekmi s 3:2 premagali Finsko. Slednja je tako pristala na 6. mestu.
Italijansko odbojkarsko prvenstvo
Teodori Ravenna državni naslov
nemEGGI° EMILIA — V četrtem final-b0|? srečanju italijanskega ženskega od-vp£.arske9a prvenstva je Teodora Ra-
Sr ,u' ,zaPored osvojila državni naslov. na ®nle je bilo zelo spektakularno in bi j,6:0'sai ie Bfaglia dal vse od sebe, da ^ izboril pravico do pete tekme.
Drevi pričetek finalov Philips - Maxicono
MEDENA — Drevi ob 20. uri se bo v ital- 1 Pr*čela finalna serija srečanj za kat nski moški odbojkarski naslov, za jterega se bosta potegovala Philips in ri 'Prieono. Modena je osvojila zadnja šti-teri«enstva in lahko računa na domače qa če, če bi prišlo do morebitnega pete-teiavn^anja- Trener Jankovič je odločno kov *' c*a P° osvojitvi pokala prva-nasi 0(Ročno računajo tudi na državni ko 2°v' E svoje strani pa tudi Parma lah-p4cj Optimizmom pričakuje bližnje spote tn’ z^asti P° uspehu, ki ga je doseg-teiai ca v superpokalu in v nedavnem 91u italijanskega pokala.
Na stadionu na Kolonji
Atletsko pokrajinsko Prvenstvo »open«
rt
"«0es 1 T Na stadionu na Kolonji se bo teostv Pričelo pokrajinsko atletsko pril tudi0, na katerem bodo lahko nastopi-?tUštva ^riiaški atleti, ki tekmujejo za n tee 12 drugih pokrajin. Prvenstvo je
^«»Tk„T7„ “Tit" k“e9"li"'
lq bo t,,8/0 so bo zaključilo v nedeljo, *Q>ti ob , ‘ nagrajevanje, in sicer s pričet-uri.
Osnovnošolci prepešačili Grmado
Pomlad je čas izletov in sprehodov in predvsem za naše šolarje so taki spomladanski izleti pravi užitek in veselje. Mladinski odsek SPDT je v okviru Športne šole prejšnjo nedeljo, 29. aprila, le speljal napovedani izlet za mestne šolarje, ki ga je moral odložiti zaradi slabega vremena. Okrog 25 otrok, med katerimi so bili tudi šolarji iz Boljunca, se je zbralo v nedeljo na železniški postaji v Trstu in se odpeljalo v Vižovlje z vlakom. Iz Vi-žovelj so šli šolarji peš v spremstvu osmih spremljevalcev in vodičev mladinskega odseka SPDT na območje Grmade. Nekoliko so spremenili prvotni program sprehoda, zato so se najprej zbrali na Kohišču, kjer so izvedli poligon in se nato podali na vrh Grmade, hriba na meji med tržaško in goriško pokrajino. Izlet je uspel in vsi udeleženci so se med potjo zabavali in se naužili svežega zraka v naravi, čeprav je koga od mladih pohodnikov morda ožulil čevelj. Vsi zadovoljni so se vračali z vlakom v Trst in neučakano spraševali vodiče, kdaj bo spet na vrsti podoben izlet. Na železniški postaji so mlade planince pričakali starši, med katerimi je bilo največ takih, ki imajo svoje otroke na osnovni šoli pri Sv. Jakobu.
Prvomajski nočni pohod na Kokoš
Velika množica planincev in Ijubit-Ijev pohodov se je prejšnji ponedeljek, 30. aprila, udeležila tradicionalnega nočnega pohoda na Kokoš, ki ga v počastitev prvomajskega praznika že četrto leto prirejajo kulturno društvo Lipa, športno društvo Zarja in športno združenje Sloga. Mnogo je bilo takih, ki so prišli v Bazovico okrog devetih zvečer in pri kalu prisostvovali prvomajskemu velikemu
kresu. Okrog 22.30 pa se je velika skupina pohodnikov, bilo jih je okrog 200, podala na Kokoš. Ob svetlobi ročnih svetilk so udeleženci vzeli pot pod noge in pogumno korakali po gmajnah in stezah do spomenika štirim bazoviškim junakom, kjer je predstavnik športnega združenja Sloga Viktor Stopar spregovoril nekaj priložnostnih besed in po enominutni počastitvi spomina padlih junakov nadaljevali pot na Kokoš. Slikovito je bilo videti kolono pohodnikov, ki so se v temi, ob luči svetilk, vzpenjali na ta najvišji vrh v tržaški pokrajini. Na Kokoši so prireditelji ob petju borbenih pesmi dvignili rdečo zastavo v počastitev delavskega praznika. Udeleženci nočnega pohoda na Kokoš so se potem zbrali v Bazoviškem domu, kjer so se po sprehodu v nočnem hladu lahko okrepčali z vročim čajem in so za udeležbo na pohodu dobili priznanje v obliki izkaznice.
Prikaz lepot Peruja
"Peru, dežela nasprotij" je bil naslov izredno uspelega predavanja, ki sta ga prejšnji četrtek v sodelovanju priredila Sklad Mitja Čuk in SPDT v mali dvorani Kulturnega doma. S tehnično izpopolnjenim prikazom lepih diapozitivov in z glasbeno spremljavo je avtor predavanja Zvonko Vidau pritegnil pozornost poslušalcev, ki so podrobno podoživljali njegova doživetja v tej kulturno in zgodovinsko bogati južnoameriški državi, kjer pa prihajajo močno do izraza socialne razlike. Vsi so se pohvalno izrekli o predavanju, ki je bilo res na višini.
Dvodnevni izlet po Vertikali
SPDT pripravlja za soboto, 12., in nedeljo, 13. maja, zanimiv in privlačen dvodnevni pohod po komaj obnovljeni vertikali od Slivnega do
Glinščice, ki bo nedvomno privabil predvsem mlade in vse tiste planince, ki se radi potikajo po kraških stezah in jim je všeč čar prenočevanja pod šotorom. Prireditelji, člani mladinskega odseka in Angel Kermec, so si zamislili pohod, ki ne terja velikega truda in omogoča udeležencem, da se v primeru utrujenosti sredi poti lahko vrnejo pod domačo streho.
Udeleženci tega pohoda se bodo v soboto, 12. maja odpeljali iz Trsta z vlakom ob 14.34 do Vižovelj, kamor bodo prispeli ob 15.05. Potem pot pod noge do Slivnega po stari cesti, v Slivnem pa bodo stopili na markirano pot vertikale in se usmerili proti Trnovci, od koder bodo nadaljevali po poti Mirka Škabarja, po kateri gre tudi vertikala. Hodili bodo mimo starih porušenih ostankov zgradb iz prve svetovne vojne na Lenart (400 m) in dalje na Kosten in Volnik do Podgol-ca, kjer bodo taborili na lepem travniku ob gozdu. Do tu je približno pet ur hoje. Poskrbljeno bo za topli obed. Vsakdo mora zato imeti spalno vrečo za prenočevanje, skupina dveh ali treh udeležencev pa naj si poskrbijo lahke šotorčke. Kdor šotora nima, naj se javi vodjem izleta. V primeru slabega vremena bodo vsi prenočili v prostorih balinarskega društva v Repnu.
V nedeljo, 13. maja zjutraj, bo treba pospraviti taborni prostor in nadaljevati pot do Repna. Od tu bodo pohodniki zavili do Briščkov in dalje na Napoleonsko cesto do Obeliska in Ferlu-gov. Po grebenski stezi čez Goli vrh bo vodila potem pot do Globojnerja in po poljih do Padrič. Udeleženci tega dvodnevnega pohoda bodo nato prečkali padriško-bazovsko gmajno in skozi borov gozdiček prispeli do spomenika Bazoviškim junakom. Še vzpon na zadnji vrh, Kokoš (660 m), in spust mimo Peska in Jezera v Glinšči-
co. Prihod v Boljunec je po približno deseturni hoji predviden okrog 18. ure. Tisti, ki zaradi utrujenosti ne bodo zmogli take dolge ture, se lahko ločijo od skupine in se vrnejo v mesto z mestnimi avtobusi ali openskim tramvajem.
Prireditelji priporočajo udeležencem lažje gorske čevlje, volneno majico, vetrovko ali pelerino^ spalno vrečo, čutaro z vodo in neka1} suhe hrane. Pohodniki pa ne smejo pozabiti ročne ali čelne svetilke, ki bo zelo prav prišla pri taborjenju. Vsa potrebna pojasnila za ta dvodnevni pohod po vertikali SPDT dajeta Angel Kermec (tel. 44016) in Robert Devetak (tel.: 55180). (L. A.)
Jutri začetek alpinističnega tečaja SPDT
Z jutrišnjim spoznavnim sestankom in prvim predavanjem se bo ob 20.30 na sedežu alpinističnega odseka SPDT (Ul. Carducci 8/2. nad.) začel letošnji alpinistični tečaj SPDT in tudi tečaj za hojo po zavarovanih gorskih poteh. Tečaj bo trajal štiri nedelje v tem mesecu (6., 13. 20, in 27.) v Dolini Glinščice, teoretične vaje pa bodo ob sredah (štirikrat) na sedežu odseka. Nadzornik alpinistične šole bo vsedržavni gorski vodnik, član strokovnega združenja AGAI Mario Variola, vaditelji pa bodo Davor Zupančič, Lenart Vidah, Ivo Kafol, Massimo Sacchi, Erik Švab, [Valter Ukmar, Štefan Bre-celli, Igor Gombač in Aleš Roncelli.
Tečaj za zavarovane poti bo trajal tri nedelje, vodili pa ga bodo Angelo Kermec, Peter Suhadolc in Danilo Šavron. Na jutrišnjem spoznavnem sestanju bo na sporedu tudi prvo predavanje o opremi in vozlih. Cena alpinističnega tečaja je 60 tisoč, tečaja za hojo po zavarovanih poteh pa 30 tisoč lir.
Enajsterici Mladosti in Sovodenj (3. AL) nista upravičili pričakovanj
Juventina Radenska dosegla zastavljeni cilj
Z nedeljskim kolom v 1. amaterski ligi se bo zaključila letošnja prvenstvena pot štandreške Juventine Radenska, prejšnjo nedeljo pa sta z bojem za točke zaključili preostali dve goriški slovenski enajsterici, Sovodnje in doberdobska Mladost, ki sta nastopali v 3. amaterski ligi.
O zadnjih dveh postavah bi rekli, da sta prvenstvo sklenili na spodnjem delu razpredelnice, kar vsekakor ni bilo v začetnih pričakovanjih. To velja še zlasti za Sovodnje.
Igralci predsednika Fajta imajo namreč 16 točk manj od zmagovitega Audaxa, kar v bistvu potrjuje, da so Sovodenjci igrali s spremenljivo srečo, tako da so dobrim potezam sledile slabše. Za nameček pa je moštvo zaradi nešportnega vedenja izgubilo kapetana Morena Marsona, ki ne bo smel igrati dve leti.
Čeravno je končni položaj Mladosti slabši od sovodenjskega, je treba podčrtati, da so Kraševci v tem prvenstvu igrali brez posebnih ambicij. Sestavili so povsem pomlajeno ekipo, s katero računanje na prihodnja leta. Sicer bomo kaj več o teh dveh enajstericah spregovorili kdaj drugič.
Tokrat bi se zaustavili ob uspehu Juventine, ki si je v bistvu že kolo pred koncem zagotovila obstanek v ligi, kar je bil tudi njen osnovni cilj.
Predsednika štandreškega društva Ladija Marchija smo vprašali, kako ocenjuje letošnji prvenstveni potek ekipe.
»Čeravno do konca prvenstva manjka še eno srečanje in nimamo še stoodstotne gotovosti obstanka (treba je namreč računati na možnost negativnih razpletov v promocijski in medde-želni ligi), lahko rečem, da smo uresničili cilj, ki smo si ga zastavili. V nedeljo, ko bomo pred domačim občinstvom srečali Percoto, si moramo prizadevati, da osvojimo vsaj točko in se tako izognemo še obstoječi minimalmi nevarnosti glede vprašanja izpada.«
»Ocena letošnjega prvenstva pa je povsem pozitivna. Če bi s številko moral oceniti naše fante, potem bi mirne duše lahko rekel, da so si zaslužili devetico.«
Res je, da vaša prvenstvena pot ni bila vedno z rožicami posuta in da je ob obratu leta prišlo tudi do huj-
Akcija z enega od zadnjih domačih nastopov Juventine Radenska (Foto Pavšič)
ših kriznih trenutkov, ki niso dajali dobrih izgledov. Kakšni so bili razlogi?
»Težko je točno določiti razloge, ki so nas pripeljali na rob hujše krize. Sicer lahko rečem, da je eden od razlogov gotovo podcenjevanje nasprotnika. Večkrat so igralci nastopili v prepričanju, da bodo nalogo opravili brez večjih problemov. Zgodilo se je ravno obratno. Nizali smo vrsto neuspehov, kar je seveda spravilo v težave vso ekipo in živčnost je potem odigrala svoje.«
»K temu je treba dodati, da smo ob zaključku prvega dela izgubili trenerja Ruggiera Griona in pomočnika Gi-orgia Tavčarja, ki sta sama sklenila, da zapustita moštvo v želji, da bi tako prispevala k premostitvi težav. Prihod novega trenerja pa je položaj še zaostril, tako da je bil potreben ponoven povratek Griona in Tavčarja, ki sta "zrastla" ob ekipi še iz časov 3. amaterske lige.«
»Njun prihod in nov pristop samih igralcev pa sta prinesla vrsto pozitivnih rezultatov, s katerimi smo se izvlekli iz močvirja spodnjega dela lestvice.«
Ekipi si prisodil devetico. Kako pa ocenjuješ posamezne igralce?
»Ne bi rad delal posebnih vrednostnih lestvic, saj sem prepričan, da so vsi, eni manj, drugi več, prispevali svoj delež h končnemu uspehu. Treba je namreč vedeti, da sta bili dve tretjini ekipe brez izkušenj v tej kategoriji. Seveda je tudi res, da smo od nekaterih igralcev pričakovali kakovostnejši pristop, saj smo dobro vedeli, da so zmožni več pokazati.«
Po nedeljskem srečanju s Perco-tom boste »izključili tok« ali imate v programu še kakšne nastope?
»Po srečanju bomo povsem prenehali s tekmovalno dejavnostjo, saj je to prvenstvo od nas, igralcev in odbornikov, zahtevalo veliko psihofizičnega truda. Mislim, da nam bo zato daljši počitek prav prišel. To pa ne pomeni, da bomo popolnoma "izklopili toka". Treba se bo namreč pripraviti na prihodnjo sezono in razmisliti o možnih okrepitvah.«
No, ker že govoriva o tem, boste tudi v naslednji sezoni poverili trenersko nalogo Ruggieru Grionu?
»Na to vprašanje ti ne morem odgovoriti, saj je naša trenutna skrb letošnje prvenstvo. Za nove programe pa bomo imeli dovolj časa med poletje111"	RUDI PAVŠIČ
Košarkarji ZSŠDI v Madridu
Koristila izkušnja
Bržkone bo petdnevno gostovanje v Madridu ostalo košarkarjem ZSŠDI in njihovemu spremstvu še dolgo v spominu ne samo zaradi igralskih izkušenj, temveč predvsem zaradi edinstvene gostoljubnosti, ki je sicer značilna za špansko ljudstvo.
Kljub nekaterim organizacijskim nevšečnostim so se naši fantje odlično počutili v Madridu, saj je španska pre-stolriica ena najlepših na svetu. Glede igralskih izkušenj pa so naši predstavniki gotovo odnesli marsikaj, predvsem zato, ker so v že itak zelo močni konkurenci nastopili proti vsaj leto starejšim vrstnikom in zato je osmo mesto v konkurenci 12 moštev več kot dobra uvrstitev, čeprav je selekcija ZSŠDI prvo tekmo proti ekipi Ženeve zmagala brez boja. Švicarji so namreč dopotovali v Madrid s prestarimi igralci.
V kategoriji kadetov (za letnike 1974 in mlajše) je nastopilo 12 ekip, ki jih je organizator razdelil v štiri skupine po tri moštva.
Kot rečeno, je ZSŠDI premagalo Ženevo brez boja, v drugem srečanju na sporedu pa so naši predstavniki (vsi letnika 1975 in 1976) visoko izgubili s španskim moštvom Carbanchel.
CARBANCHEL - ZSŠDI 81:56 (41:30)
ZSŠDI: Spadoni, Emili, Grbec, Vida-li 4, Vatta 8, Samec, Porporati 5, Budin 17, Černe 8, Gallopin 12, Primožič.
Naši so zadržali le v uvodnih minutah, nakar so si Španci priigrali rahlo prednost, ki so jo nato večali iz minute v minuto, tako da je bil poraz neizbežen. Od naših sta največ pokazala Budin in Gallopin.
Končna lestvica izločilne skupine: 1. Carbanchel (Šp.) A\ 2. ZSŠDI 2; 3. Ženeva (Švi.) 0.
Z drugim mestom v izločilni skupini so se naši košarkarji uvrstili na turnir za uvrstitev od 5. do 8. mesta, kjer pa so obakrat izgubili.
ČAJA MADRID - ZSŠDI 93:44 (53:24)
ZSŠDI: Spadoni 2' Emili, Grbec 5, Vidali 6, Vatta, Samec, Porporati 7, Budin 23, Černe 1, Gallopin 2, Primožič.
Proti starejšim in tehnično boljšim Madridčanom so bili naši košarkarji brez moči. Že po prvem polčasu je bilo jasno, da so Madridčani premočni in od naših se je samo Jan Budin enakovredno upiral. Odlični Kontovelov predstavnik je namreč dal kar 23 točk.
DRIBBLING - ZSŠDI 77:56 (32:28)
ZSŠDI: Spadoni, Emili 1, Grbec 4, Vidali 8, Vatta 2, Samec 4, Porporati 5, Budin 23, Černe 3, Gallopin 6, Primožič 4.
Do 36. minute so bili košarkarji ZSŠDI povsem enakovredni nasprotniku, tedaj pa je naša ekipa ostala brez Vidalija, Budina, Porporatija in Gallo-pina, ki so si nabrali po pet osebnih napak, in visok poraz je bil neizbežen.
Tudi na tem srečanju je bil v naših vrstah najuspešnejši Jan Budin, sicer pa je treba za požrtvovalnost in borbenost pohvaliti vso ekipo.
Za prvi maj so vsi udeleženci te velike mladinske košarkarske manifestacije (v raznih kategorijah od mladincev do minibasketa je nastopilo 18 društev iz. več evropskih držav) izkoristili za izlez po Madridu. Včeraj so bila finalna srečanja in nagrajevanje, ki se ga je med drugim udeležil tudi eden največjih evropskih košarkarjev vseh časov in bivši reprezentant SZ Arvidas Sabonis, ki trenutno igra v Španiji, (jan)
Metalna pred Iskro
PORTOROŽ — Na slovenskem šahovskem festivalu, finalu pokalnega tekmovanja za pokal maršala Tita na območju Šlovenije, ki je bilo med prvomajskimi prazniki v portoroških hotelih Bernardin in Emona, je v 33. izvedbi članskega pokala slavila mariborska Metalna pred Iskro (Lj) in Ptujem. V ženski konkurenci je zmagal Marles Kovinar pred Domžalami in Murko, medtem ko sta bili v konkurenci mladincev in mladink najuspešnejši ekipi ljubljanske Iskre. Žmago-valci portoroškega festivala se bodo udeležili zveznega finala za pokal maršala Tita, ki bo od 14. do 19. maja v Pulju.
Kosmina in Gažišč na 22. mestu v Franciji
Na veliki mednarodni jadralni regati v francoskem mestu Hyeres, ki je potekala v olimpijskih razredih, je najboljšo jugoslovansko uvrstitev dosegla koprska posadka Mitja Kosmi-na-Dragan Gežišč, ki se je v konkurenci 58 posadk iz 18 držav uvrstila na končno 22. mesto. V razredu finn je 18-letni Koprčan Jure Orel osvojil 40. mesto.
Na prvomajski kolesarski dirki
V rokometni C ligi
Adrievci spet v ospredju
Krašovci nizajo poraze
Prvomajska Cotturjeva dirka je prinesla spet srečo lonjerski Adrii Rešim, ki je premočno zmagala v ekipni konkurenci, potem ko je osvojila tudi prvo mesto v starejši kategoriji med posamezniki z Janezom Zakotnikom, ki je v silovitem fi-nišu ugnal precej ostro konkurenco z Del Biancom na čelu, medtem ko sta bila 3. in 4. »belomodra« Jakofčič in Hafner, 7. pa Lenaršič.
Poleg omenjene četverice, ki je stalno diktirala oster tempo in bila tarča vseh protinapadov nasprotnikov, so lonjerske barve v tej kategoriji branili še Visintin, Ferluga in Macarol, medtem ko je v mlajši kategoriji nastopil David Lenisa, vendar brez velike sreče. Med mlajšimi pa je zmagal član SC Petelin Henigman, tako da se je praktično ponovil vrstni red z nedeljske Adriine dirke za Trofejo padlih za svobodo. Obe torkovi dirki sta »živeli« na ostrih napadih, v katerih je med mladimi odločal o zmagovalcu končni sprint četverice ubežnikov, v starejši
kategoriji pa so se na ciljni ravnini predstavili vsi skupaj in so člani Adrie Rešim po napadalni dirki zasluženo slavili. Lo-njerci so tako zmagali ekipno v starejši kategoriji in tudi odnesli absolutno zmago za »3. trofejo Stelio Federici«, medtem ko je v mlajši kategoriji ekipno pristal na 1. mestu SC Petelin.
LESTVICA KATEGORIJE SENIOR: 1. Zakotnik (Adria Rešim), ki je 65 km prevozil v 1.39' s poprečno hitrostjo 39,394 km/h; 2. Del Bianco (SC Bressa UD); 3. Jakofčič (KK Adria Rešim); 4. Hafner (Adra Rešim); 5. Barattin (Cimetta Com-prex)
LESTVICA MLAJŠE KATEGORIJE: 1. Honigman (SC Petelin), ki je 65 km prevozil v 1. 38' s poprečno hitrostjo 39,796 km/h; 2. Zigante (ADLF Monfalcone); 3. Maso (SC Poredenonese); 4. Merottto (GS Piva PN); 5. Milkovič (GS De Luca Portotecnica). (R. Pečar)
KRAS TRIMAC - LIBERTAS 30:31
(15:16)
KRAS TRIMAC: Klinc, Rossi, Milič 3, Raseni 4, Pertot, Fonda, Race, Vremec 6, Kozlovič 9, Sardoč 8, Oberdan, Grilanc.
Krasovi rokometaši so spet izgubili proti eni izmed ekip, ki se bori za obstanek. Tekma je bila ves čas izenačena in Libertas je prišel do zmage bolj po srečnem naključju kot po lastni zaslugi. Z druge strani pa smo bili spet priča nebri-Ijantni igri krasovcev: kaže, da niso več zmožni igrati na nivojih, na katere so nas navadili v prvem delu prvenstva, saj so v težavah tudi proti objektivno šibkejšim ekipam. Tokrat smo sicer lahko videli nekaj lepih akcij Kraševega moštva, a so bile žal preredke.
Nedvomno je Kras tekmo izgubil v obrambi, saj se še ni zgodilo, da bi na domačem igrišču prejel 31 golov. Res je krasovcem v obrambni fazi hitro padala koncentracija, mnogo golov pa so dobili tudi zaradi prepočasnega vračanja v obrambo, kar se je letos tudi redkokdaj do-
godilo. Očitno so bili naši premalo motivirani, da bi igrali bolj zagrizeno proti Libertasu, ki lahko s tem parom točk še naprej upa na obstanek.
Medtem ko je na dnu lestvice edino Cellini iz Padove v nerešljivem poožaju, si je na vrhu lestvice Pastajolly iz Trevi-sa tri kola pred koncem prvenstva že matematično zagotovil prestop v B ligo.
(Pjotr)
IZIDI 19. KOLA: Cellini - Jolly 20:24, Fides - S. Dona 32:31, Kras - Libertas 30:31, Nardi - Pastajolly 18:21, Padana -Paese 25:22, Q. d'Altino - Cividin 23:22.
LESTVICA: Pastajolly TV 36; Cividin TS 28; Ouarto d'Altino 27; Nardi Vitt. V. 25; Padana Monselice 18; Kras Trimac 18; San Dona 17; Fides S. Vito 14; Jolly Campoformido 14; Libertas TS 10; Paese 9; Cellini PD 8.
PRIHODNJE KOLO (5. in 6. 5.): Jolly -Cividin, Libertas - Fides, Nardi - Q. d'Al-tino, Paese - Kras, Pastajolly - Padana, S. Dona - Cellini.
Pričel se je italijanski pokal v rolkanju
Člani Mladine Resco solidni na tekmi v Vketizi
V novi tekmovalni sezoni
Uspešen začetek Našega prapora Sirion
Tudi letošnja tekmovalna sezona se je za člane lokostrelskega društva Naš prapor Sirion pričela v znamenju zmag in uspehov. Kot smo že poročali, so konec tedna v Pordenonu s »športnimi orli« nagradili športnike, ki so se v prejšnji sezoni proslavili na državnem, evropskem oz. svetovnem nivoju. Med nagrajenci so tudi trije predstavniki briškega lokostrelskega društva, ki so bili deležni bronastega športnega orla zaradi zaslug na državnem nivoju. To so Sonja Makuc, Zdenka Ferlat in Vesna Lutman.
S tekmovalnega vidika pa gre najprej omeniti, da sta predstavnika Našega prapora Sirion zabeležila velik uspeh na pokrajinskem delu mladinskih iger, ki je bil v Krminu. Marko Devetak je namreč zmagal (435 točk), David Kovic pa je bil tretji (332).
V nedeljo je bilo v kraju Cavalliria v bližini Benetk tekmovanje, na katerem je Franko Baradel zasedel 4. mesto (1.034 točk).
Ekipa Našega prapora Sirion pa se že vestno in redno pripravlja za naslednjo mednarodno tekmovalno preizkušnjo, ki bo 12. in 13. maja, in sicer •turnir v Celovcu, na katerem bodo sodelovali številni kakovostni tekmovalci. (Sonja Makuc)
Na'prvi od šestih preizkušenj za italijanski pokal v rolkanju, ki je bila v nedeljo v Vicenzi, sta ŠD Mladina Resco in ŠD Grmada bili prisotni z 8 oz. 6 tekmo-
Pokrajinska faza mladinskih iger
Krasovo zastopstvo v namiznem tenisu
V športni palači v Trstu se bo danes ob 8.30 pričela druga pokrajinska faza mladinskih iger v namiznem tenisu. Iz medobčinskega tekmovanja so se kvalificirale vse štiri Krasove ekipe deklic: Kras 1 (Vanja Milič, Erika Radovič), Kras 2 (Nataša Milič, Nina Milič), Kras 3 (Nataša Grom, Jana Obad), Kras 4 (Ketti Furlan, Ivana Stubelj), komisija pa je odločila,' da si je udeležbo zaslužila tudi Krasova fantovska ekipa v sestavi Peter Santini, Miran Simo-neta. Tudi pokrajinska faza mladinskih iger ima selektivni značaj. Napredovale bodo samo prvouvr-ščene ekipe. (J. J.)
Valci. Na mešani progi so se najbolje odrezali najmlajši tekmovalci Mladine Resco, saj so s Tiborjem Drasičem zasedli solidno 3. mesto. Tudi ostali so bili solidni in so v isti kategoriji pristali na 6., 7., 9. in 10. mestu. Uspešen je bil tudi David Bogateč med cicibani (5. mesto), a Felatti Daniele je bil 16. Med mlajšimi začetniki je Erik Tence osvojil 7. mesto.
Rolkarji Grmade Hobles pa so tokrat imeli veliko mero smole: en tekmovalec je bil diskvalificiran zaradi zgrešenega starta, drugi je moral odstopiti zaradi tehničnih problemov. Ostali, ki so se pomerili med cicibani in mlajšimi začetniki, so se še kar izkazali. Najboljši je bil Erik lori (4. med cicibani). Društveno sta se Mladina Resco in Grmada Hobles uvrstili na 15. oziroma 21. mesto.
VRSTNI RED
MLAJŠI CICIBANI: 1. Giuliani (GS Unicars) 5T7 "7; 3. Drasič 5'34 "6; 6. Tretjak 6'41 "8; 7. Tence 6'44 "9; 9. Di Felice 7T8"4; 10. Lacchi (vsi Mladina Resco) 7'20"4.
CICIBANI: 1. Dincau (Pol. Sovramonte) 8'43 "0; 4. lori (Grmada Hobles) 9'27 "4; 5. Bogateč (Mladina Resco) 9’37''6; 12. Pipan (Grmada Hobles) 11'29"7; 16. Selatti (Mladina Resco) 14'8 "2.
MLAJŠI ZAČETNIKI:. 1. Pozza (GS Unicars) 23'8 "7; 7. Tence (Mladina Resco) 24'48"6; 16. Kauka (Grmada Hobles) 27’59"4; 24. Peric (Grmada Hobles) 38'34'0.
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Unicars 994 točk; 15. Mladina Resco 214 točk; 21. Grmada Hobles 92. (E. lori)
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
vabi vse košarkarje in njihove starše na akcijo »čiščenje dvorišča Prosvetnega doma na Opčinah«, ki bo v nedeljo, 6. t. m., od 8.30 dalje. Že s prihodnjim tednom se bo namreč začela redna košarkarska vadba za minibasket in naraščajnike na odprtem igriščuu Prosvetnega doma.
ŠD PRIMOTOR
organizira dne 27. t. m. prvega od petih celodnevnih motociklističnih izletov v Slovenijo. Za informacije in vpisovanje vsak petek na sestankih v gostilni »Pri studencu« v Dolini od 21. ure dalje.
Zamejsko balinarsko prvenstvo
»Počitek« Sokola izkoristila Nabrežina
Četrtina 10. zamejskega balinarskega prvenstva je že mimo. Tokrat nismo mogli ponovno preverjati nepremagljivost Sokola, saj so Nabrežine! na prošnjo gajevcev ponedeljkovo srečanje sporazumno preložili na prihodnji torek. Počitek sovaščanov pa je na najboljši način izkoristila Nabrežina, ki jih je s pričakovano trojno zmago na račun Maka dohitela na vrhu lestvice in s tem dokazala, da je verjetno edina ekipa, ki bi še nekako lahko ogrozila močne sokolovce. Srečanje med Nabrežino in Makom pa za Neg-rinijeve varovance ni bilo le trening, kot bi marsikdo lahko sklepal po rezultatu. Goriški predstavniki so glede na kakovost igralskega kadra daleč za ostalimi, a to še ne pomeni, da so vnaprej obsojeni na azdnje mesto. Makovci so se vedno izkazali za odlične bližavce in so večkrat prekrižali račune marsikomu, kar dokazuje tudi njihov dosedanji dober izkupiček petih točk iz ravno tolikih nastopov.
Katastrofalen domač poraz izpred tedna dni je pri Repencih pustil vidne posledice, saj so se tokrat z Opčin vrnili le s točko, kar pa je dosti premalo za ekipo, ki letos meri zelo visoko-Igra dvojic je bila_ na visoki tehnični ravni. Gosta (G. Škabar - Succi) sta premočno začela in ko je pri stanju 10:3 v njihovo korist že zgledalo, da imata srečanje v rokah, sta demotivirana domačina nepričakovano reagirala in z nezgrešljivim Kojakgm (12 zaporedno zadetih krogel) obrnila rezultat v lastno korist. Tudi Zarja se jzel° dobro drži. S težkega gostovanja z Vrha se je vrnila s točkama, ki sta j11 izborili dvojica in četverka, z negativno serijo treh zaporednih porazov i1! obenem z zelo povprečnimi dosežk1 pa nadaljuje njihov predstavnik ’
BOZ'	,2
IZIDI 5. KOLA: Danica - Zarja 1.
(16:10, 9:11, 3:11); Polet - Kraški do« 2:1 (13:19, 11:10, 11:5); Nabrežina - Ma . 3:0 (21:16, 11:8, 11:8); Gaja -^Sokol P1® loženo na prihodnji torek;‘počival J Kras.	g
LESTVICA: Sokol in Nabrežina ^ točk, Kraški dom 8, Zarja 7, Mak Danica, Gaja in Polet 4, Kras 3.
PRIHODNJE KOLO (danes): v Z9 u niku ob 19.30 Kras - Danica; na ob ob 19.30 Mak - Sokol; v RepnU j, 19.00 Kraški dom - Zarja; na Opcl 0. ob 19.00 Polet - Gaja; Nabrežina P sta. (Z. S.)
naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih
Osem zmag naših mladinskih ekip
Obe točki so osvojili Breg (under 18 in dve zmagi naraščajnikov), najmlajši, začetniki in mlajši cicibani Zarje in cicibani Primorja in Bora
NA TRŽAŠKEM UNDER 18
SKUPINA I
BREG - COSTALUNGA 2:1 (0:0)
STRELCA ZA BREG: Švara in Sancin.
BREG: Giglifano, Ota, Schiavon, Zu-Pin, Bandi, Slavec, Sancin, Luisa, Vi-sintin (Buzzi), Švara, Majevski.
Po dolgem premoru so Brežani po-oovno zaigrali prvenstveno tekmo in zasluženo zmagali. Tekma je bila ize-načena, brez večjih priložnosti na °beh straneh.
Brežani so prvi prešli v vodstvo okoli desete minute drugega polčasa z zelo lepim zadetkom Švare. Toda v 28. jPinuti je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist gostov, ki jo je gostujoči Papadalec uspešno izvedel. Medtem je bil zaradi ugovarjanja izključen Schia-'/0Pi tako da so ostali Brežani v dese-“b na igrišču. Ko sta manjkali le dve Pbouti do konca tekme, pa je Sancin s Posrečenim strelom ugnal nasprotnikovega vratarja in tako zapečatil zma-9o Brežanov.
(E. B.)
OSTALI IZIDI
Edile - Muggesana 0:1, Campanelle ' Dornio 1:2, S. Sergio - S. Nazario 1:1, ^arizzole - CGS 2:2, Azzurra - Olim-r'a 1:4, Fortitudo - Opicina 2:1. Zaosta-
a tekma: Olimpia - Fortitudo 1:1.
LESTVICA
r E. Sergio 40 točk, Muggesana 36, 33, Edile 31, Costalunga in S. Na-"ffio 29, Olimpia 27, Fortitudo 26, Gia-
Zz0ie 23, Domio 21, Opicina 17, g EC 15, Campanelle 12, Azzurra 11.
re3 je odigral tekmo manj.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA A
°«EG - MUGGESANA	2:0 (1:0)
Ur]STRELCA ZA BREG: Ferluga in La-
. BREG; Giglifano, Azzano, Strain, ,aPrica, Reia, Švab, Mauri, Ricchetti, k 25. min. d. p. Kalc), Bandi, Ferluga, a|zi, Rapotec.
(jjT tem rezultatom je Bregova ekipa s .a4zala, da je sedaj v izredni formi, (J le v enem samem tednu premagala Ivj solidni ekipi, kot sta CGS in ^Sesana. Slednja se ji pravzaprav rCfevito upirala, domačini pa so se 94 ab vsekakor potruditi. Sredi prve-^irri tasa so Brežani povedli s kras-strelom Ferluge, na splošno pa so k^ So tekmo držali igro v svojih ro-vd
stopjphgom polčasu so modri odločno Pre(]^ na tgrišbe in kmalu povečali Zakiji.pt z lepo akcijo, ki jo je dobro izklju. " Eaurica. V končnici sta bila spro. en3 dva igralca: en igralec na-nekarne ekipe in Kalc. Gostje so bili PUstj?1 razburjeni, kar jim moramo od-betfg saJ vemo, da so imeli prav do-zlog za to (0:2). (Luka)
CGs.fc„ Zaostala tekma STRp?®G	0:1 (0:0)
Bpcp Ec ZA BREG: Ferluga.
Esurira n Giglifano, Azzano, Strain, cipt r3, ,eia. Švab, Mauri, Kalc ( San-Vsp Ferlu9a, Buzzi, Rapotec. dan r,Kaze' da te bil za mlade Brežane čen s.v°boditve še posebno prazni-CGŠ i S0 Premagali homogeno ekipo ben r,ln S1 tako priborili nov pomem-ZaceSar t°tk. Igra je bila že od vsega kinai, zmedena. Domača ekipa je pa “g zadelti prečko. Od takrat naprej Sredir,b' a Bregova premoč očitna. Na tajho 1 tttftšča sta Laurica in Mauri si-Zenskp°dila 'S10 in s streli izven ka-sProtn'?a Prestora resno zaposlila na-mani^p 0Ve9a vratarja, Buzzi pa je iz j^t 6 razdalje zadel drog.
Ije, aU9t Polčas so domačini igrali bo-Vse nrfc tim POzomi Brežani zapirali cem s U do gota. Četrt ure pred kon-stim ? Sostje povedli s krasnim pro-k°nC(, tret°m Ferluge, tako da so ob ?.rnar, tokme zasluženo proslavljali
yo- (Luka)
Cq„ OSTALI IZIDI
ChiarK Triestina 1:4, Costalunga -2:5	° a t-2, Fortitudo - Campanelle
bola i P51®1® tekma: Olimpia - Chiar-
Tti	LESTVICA
Na i|tma 23 točk' BREG 21’ Mugge-Nqa ' CGS 15, Chiarbola 12, Costa-bapgnln Fortitudo 9, Olimpia in Cam-6 9- Breg je odigral tekmo manj.
^DTita	SKUPINA B
UALE - PRIMORJE	2:0
P'tlMnr. .Zaostala tekma
'-»RJE - ZAULE	0:1
a 0picin osTALI IZIDI ^ZZUrra In ^on B°sco 4:1, S. Andrea -4:o,	Domio - Montebello 2:5.
PortUs,	LESTVICA
jg o 24 točk, Opicina in S. An-JcORjp raule in Don Bosco 15, PRI-0,l>io g ltl Azzurra 9, Montebello 8,
NAJ MLAJŠI
SKUPINA A
PRIMORJE - CGS	1:4
OSTALI IZIDI
Zaule - S. Luigi 0:4, Triestina - Domio 4:0, Opicina - S. Giovanni 1:3. Zaostali tekmi: Triestina - Zaule 5:0, Olimpia - S. Giovanni 1:0.
LESTVICA
Triestina 23 točk, S. Giovanni 20, CGS 19, S. Luigi 16, Olimpia 14, Domio 8, Zaule in PRIMORJE 6, Opicina 2.
SKUPINA B
SERVOLA -
ZARJA ADRIAIMPEK	1:5
STRELCI za Zarjo: Jurincich 3, Cas-tellano 1, avtogol.
ZARJA ADRIAIMPEK: Bellafontana (Poropat), Biondi, Tence, Ražem (Cin-ti), Pussini, Kralj, Castellano, Umek, Jurincich, Maks Grgič, Danijel Grgič (Possega).
Zarja je že v samem začetku srečanja močno pritisnila in praktično vedno igrala na nasprotnikovi polovici igrišča. Številne napadalne akcije so gostje kronali z dvema Jurincichevi-ma goloma. Kmalu nato je Servola zmanjšala razliko, vendar to je bilo tudi vse. Zarjani so v nadaljevanju srečanja še trikrat zatresli nasprotnikovo mrežo in tako spravili na varno še dve dragoceni točki ter se močno približali samemu vrhu lestvice. (Žagar)
OSTALI IZIDI
Campanelle - Don Bosco 1:7, S. Andrea - Portuale 4:0, Fortitudo - Roiane-se 1:0.
LESTVICA
S. Andrea 19 točk, ZARJA 18, Ponzi-ana 17, Don Bosco 16, Portuale in Fortitudo 14, Campanelle 12, Roianese 8, Servola 0.
ZAČETNIKI
SKUPINA A
FULGOR - ZARJA	3:0 (1:0)
ZARJA ADRIAIMPEK: Družina, F. Domio, Metlika, Brazzani, Kočevar, Umek, Ban, A. Domio, Lipovec, Balbi, Furlani (Danieletto, Antonini).
Po treh zaporednih zmagah so Zarjani srečali nasprotnika, ki mu niso bili kos. Solidna ekipa Fulgorja je že v začetku prvega polčasa povedla z lepim golom in je nato stalno napadala. V drugem delu se igra ni bistveno spremenila in v mrežo Zarje sta končali še dve žogi. Zarjani niso reagirali, ker se niso mogli zbrati. Tako so zapustili igrišče brez izkupička.
(Andrej Ban) Zaostala tekma
SAN LUIGI - ZARJA ADRIAIMPEK
1:2 (1:2)
ZARJA: Družina, Ražman, Metlika, M. Urdih, Kočevar, Umek, Ban, L. Ur-dih, Lipovec, Balbi, Furlani.
V zaostali tekmi so zarjani proti močni ekipi San Luigija, ki je trenutno na petem mestu lestvice, osvojili nov par točk, in to kar v gosteh. Okrnjena postava Zarje je na mokrem in blatnem igrišču igrala borbeno in odločno. V prvem polčasu je v 3. min. igre Ban dosegel prvi gol po podaji
Lipovca. Domačini so hitro reagirali in v 5. min. izenačili. Nato se je izkazal Kočevar, ki je parkrat ogrožal nasprotnikova vrata. V 10. min. pa je prišlo do odločilnega gola, ko je Kočevar z lepim stelom iz razdalje zatresel vrata domačinov in postavil končni izid.
V drugem polčasu so se domačini podali v napad, toda vratar Družina je bil vedno na svojem mestu in je odlično ubranil vse njihove strele.
(Andrej Ban) OSTALI IZIDI
S. Andrea - Fani B 2:1, Muggesana -Soncini A 0:2, Portuale - Altura 2:1, Campanelle - Esperia 1:0, Ponziana B -Domio 0:1, S. Luigi - S. Vito 2:0. Zaostale tekme: Muggesana - S. Andrea 0:6, Campanelle - Soncini A 1:3, Ponziana B - Altura 4:1, Fulgor - Esperia 2:1, San Vito - Domio 0:1.
LESTVICA
Soncini A 50 točk, S. Andrea 46, Fulgor 38, Portuale 34, S. Luigi 31, Domio 30, Ponziana B 26, Fani B 23, ZARJA 22, Campanelle 16, Esperia 13, Altura 9, S. Vito 8, Muggesana 2.	^
SKUPINA B
PRIMORJE - PONZIANA A	0:4
Zaostala tekma
S. GIOVANNI - PRIMORJE	5:0
OSTALI IZIDI
Fani A - S. Giovanni 1:0, Don Bosco - Opicina 1:4, Soncini B - Chiarbola 2:0, Montebello - CGS 0:2, Supercaffe -Fortitudo 1:3. Zaostale tekme: Fortitudo - S. Sergio 3:0, CGS - S. Nazario 1:0, Chiarbola - Montebello 6:0, Opicina - Soncini B 0:0, Ponziana A - Zaule 5:0.
LESTVICA
Ponziana A 42 točk, S. Giovanni 38, Fani A 35, Soncini B in Fortitudo 34, Opicina 31, Supercaffe 23, CGS 22, S. Sergio 20, Chiarbola 19, PRIMORJE 17, Montebello 8, Zaule B 7, Don Bosco 6.
CICIBANI
SKUPINA A
BREG - S. SERGIO	2:2 (0:1)
STRELCA ZA BREG: Čurman in Sancin.
BREG: Mauri, Zedda, Slama, Martini, Sancin, Čurman, Šik, Baldi, Ota.
Zelo lepa in izenačena tekma se je pravično zaključila z delitvijo točk. Obe ekipi sta zaigrali dobro: tako na eni kot na drugi strani ni manjkalo priložnosti za zadetek. Po začetnem vodstvu gostov so začeli Brežani stalno ogrožati nasprotnikova vrata, zapravili so številne priložnosti, a so v drugem polčasu končno dosegli tudi dva zadetka. Veselje domačinov je bilo kratkotrajno, saj je S. Sergio kmalu zatem izenačil in to je bil tudi končni izid.
S to tekmo se je zaključilo prvenstvo mladih Brežanov. Upajmo, da bodo drugo leto uspehi še boljši, saj so mladi nogometaši iz dolinske občine v soboto dokazali, da se lahko enakovredno borijo tudi z zelo močnimi ekipami. (E. B.)
Zaostala tekma
COSTALUNGA - BREG 3:2 (1:2)
STRELCA ZA BREG: Sancin in Gurman.
BREG: Mauri, Zedda, Slama, Martini, Sancin, Čurman, Šik, Ota, Baldi.
V	zaostali tekmi so mladi Brežani nerodno izgubili, a odigrali so eno od najboljših letošnjih tekem. Gostje so predvsem v prvem polčasu izvajali lep nogomet in so tudi zasluženo povedli. Žal pa v drugem polčasu so napravili dve naivni napaki, kar je nasprotnik izkoristil in tako zmagal. Tokrat je treba pohvaliti prav celotno ekipo, saj so se vsi izkazali. (E. B.)
OSTALI IZIDI
Azzurra - Fortitudo B 0:7, Zaule -Domio 0:2. Soncini A - Costalunga 3:1, Muggesana - Altura 0:5.
LESTVICA
Costalunga 31 točk, Soncini B 29, Altura 25, S. Sergio 22, Domio 17, Muggesana in Fortitudo B 14, BREG 10, Zaule 4, Azzurra 1.
SKUPINA C
PRIMORJE - PONZIANA	9:1
SUPERCAFFE' S. NAZARIO
-	BOR	1:6 (1:3)
BOR: Gregori, Joca, Tence, Mermo-Ija, Vesnaver, Lorenzi, Carapuci, Car-bonini, Lobascio, Ciacchi.
Po zastreljani 11-metrovki z Lorenzi) em so naši igralci zaigrali tako kot znajo in zasluženo zmagali proti S. Nazariu. Poleg glavnega strelca Lo-renzija, ki je dal kar štiri gole, in avtogola nasprotnikov je svoj prvi gol v tem prvenstvu dosegel še Vesnaver. Tekma je bila dobra priprava na nedeljski mednarodni nogometni turnir, ki bo v Borovem športnem centru. Trener Verdenik je kot ponavadi poslal na igrišče vse razporožljive igralce, tako si vsi nabirajo izkušenj in veselja do igranja. (Krapež)
OSTALI IZIDI
Chiarbola - Fortitudo A 0:6, Montebello - S. Vito 12:1, Esperia - ČGS 10:2.
PRIMORJE 31 točk, Fortitudo A 30, Esperia 24, Bor 20, Ponziana 18, Montebello 17, CGS 14, Chiarbola 10, Su-percaffč 4, S. Vito 0.
MLAJŠI CICIBANI
SKUPINA A ZARJA ADRIAIMPEK A
-	SONCINI	0:3 (0:1)
ZARJA ADRIAIMPEK: Babuder, Križmančič, Primesi, Manzin, Longo, Kariš, Sorini, Berce, Capponi.
V	lepem sončnem vremenu je Zarja Adriaimpex A zaigrala proti močnemu Sonciniju, ki je nabral v 17 tekmah prav toliko zmag. No, kljub temu, so zarjani igrali odločno, kar je presenetilo tudi goste, ki so s težavč prešli v vodstvo.
V	drugem delu so rdeče-beli imeli več težav, da se zoperstavijo boljšemu nasprotniku. (P. B.)
Zaostala tekma COSTALUNGA -
ZARJA ADRIAIMPEK A 3:9 (2:5)
ZARJA ADRIAIMPEK A: Babuder, Berce, Primosi, Manzin, Križmančič, Karis, Longo, Capponi.
Strelci: Manzin (4), Karis (3), Longo
(2).
Proti zadnjeuvrščeni na lestvici je Zarja prišla do zmage brez večjih težav, kljub temu pa je pokazala zmede-
V odbojkarskih prvenstvih under 18 ženske in under 16 moški
Sloga klonila ekipi Missoni Sumirago Val Tecnoprogress pred odločilno tekmo
UNDER 18 ŽENSKE	UNDER 16 MOŠKI
SLOGA KOIMPEK - MISSONI SUMIRAGO	0:3
(2:15, 8:15, 3:15)
SLOGA KOIMPEK: Daniela in Kristina Bogateč, Brišnik, Ciocchi, Fabrizi, Kosmina, Lupine, Marucelli, Spacal, Starc, Škerk, Žbogar.
Tudi povratno srečanje med Slogo Koimpex in Missoni) em iz Sumiraga v meddeželni fazi ženskega mladinskega prvenstva under 18 se je po pričakovanju končalo z zmago odlične lombardske šesterke. Vendar so tokrat slogašice nudile bistveno boljši odpor kot v prvem srečanju. Ponovno in še očitneje je prišlo do izraza dejstvo, da v bistvu slogašice v igri na mreži ne zaostajajo veliko za Missonijem, močno pa zaostajajo v sprejemu prve žoge in v jakosti servisa. Nasprotne igralke so v polju hitrejše, skratka, pozna se, da imajo za sabo nastopanje v povsem različni kategoriji. Ne smemo namreč pozabiti, da tri igralke nastopajo v standardni prvi postavi Misso-nija, ki je iz B lige premočno napredoval v višjo, da trenirajo vse igralke praktično vsak dan, skratka, da so se slogašice pomerile praktično s profesionalno ekipo. Kljub skromni beri točk pa vsekakor ne smemo misliti, da je šlo za monolog nasprotnic. Gledali smo nekaj res lepih akcij in tudi Slogi Koimpex je, zlasti v drugem setu, marsikdaj uspelo spraviti bolj renomirano ekipo v zagato. Srečanje na Opčinah si je ogledalo številno občinstvo, saj se ne dogaja pogosto, da bi v Trst prišla tako kakovostna mladinska ekipa, ki ne skriva svojih ambicij po osvojitvi državnega naslova, ali vsaj po mestu, ki bi bilo čim bližje vrhu. (INKA)
Za mlade odbojkarje Vala Tecnoprogress bo nedeljsko, zadnje kolo v deželnem odbojkarskem prvenstvu under 16 odločilno za osvojitev naslova deželnega prvaka. V telovadnici goriškega Kulturnega doma se bodo ob 10.30 srečali s šesterko ACLI iz Ronk, s katero s 36 točkami delijo prvo mesto na lestvici.
Od izida tega srečanja bo torej odvisno, katera ekipa se bo udeležila državne iaze prvenstva, ki bo junija meseca v Genovi. V prvem srečanju v Ronkah so slavili domačini z rezultatom 3:1. To pa ne odraža stvarne moči obeh šesterk, saj je znano, da so imeli naši fantje v začetnem delu prvenstva dokaj težav s treningi zaradi nerazpoložijivosti štandreške telovadnice.
Ko so se razmere s telovadnimi prostori uredile in so Markičevi varovanci lahko redno trenirali, so na igrišču pokazali svojo vrednost. Zaradi tega bo nedeljski dvoboj dokaj zanimiv in borben. Rončani napovedujejo, da bodo v Gorico prišli z dokaj množičnim in bučnim spremstvom. Zaradi tega je pomembno, da se čimveč navijačev slovenske ekipe udeleži srečanja in pomaga članom Vala Tecnoprogressa h končnemu uspehu.
Povejmo, da so valovci v zadnjem srečanju odpravili še VolIey bali iz Maniaga z rezultatom 3:1 (15:13, 9:15, 15:11, 15:2). Kljub nekaterim težavam, še posebno v drugem nizu, so Markičevi varovanci pripeljali na varno novo zmago in s tem ohranili stik z ekipo ACLI.
V nedeljo pa bo padla kocka nad letošnjim prvenstvenim trudom.
no in površno igro. Menda so bili zarjani prepričani, da bo Costalunga lahek plen, tako so skušali z osebnimi akcijami premagati nasprotnike. To pa v nogometu ne velja, saj ima ta panoga prav v skupni igri svojo moč. (P. B.)
OSTALI IZIDI
Opicina - Roianese odi., Ponziana A - Costalunga 12:0, Fortitudo - S. Andrea B 4:2.
LESTVICA
Soncini 33 točk, Ponziana A 27, Fortitudo 22, Opicina 18, Roianese 16, Campanelle 14, ZARJA ADRIAIMPEX A 13, S. Andrea B 7, S. Giovanni 2, Costalunga 1.
SKUPINA B ZARJA ADRIAIMPEX B -
S. LUIGI	0:4 (0:0)
ZARJA ADRIAIMPEX: Jaš Gregori, Ugričič, Sossi, Vattovani, Jan Gregori, Damjan Gregori, Zornada, Stoppar.
Zarja Adriaimpex B se je v soboto spoprijela z ekipo, ki je doslej v svoji skupini neustavljiva. Tudi v tej tekmi je bil potek igre pravo presenečenje, saj se je prvi polčas končal brez golov. V drugem delu pa so gostje igrali bolj odločno in premagali štirikrat Zarjine-ga vratarja. Kljub porazu pa so zarjani zadovoljili. (P. B.)
OSTALI IZIDI
Fulgor - Gretta 7:2, Esperia - Fani 4:Q, Junior - S. Andrea A odi., Don Bosco - Altura 1:3.
LESTVICA
S. Luigi 38 točk, Esperia 26, S. Andrea A 24, Fulgor 23, Ponziana B 18, ZARJA B 17, Gretta in Junior 12, Don Bosco 4, Altura 3.
TURNIR
BAIA Dl SISTIANA
CICIBANI
ZARJA ADRIAIMPEX - CGS 2:0
(2:0)
ZARJA: Jaš Gregori, Vattovani, Križmančič, Jan Gregori, Zornada, Karis, Sossi.
V	tretji in zadnji tekmi tega turnirja je Zarja nerodno izgubila proti skromni ekipi CGS. Kot običajno so bile za zarjane usodne začetne minute tekme, Nasprotniki so dosegli oba gola po grobi napaki Zarjine obrambe. Zarjani so bili večji del tekme boljši nasprotnik; predvajali pa so preveč individualno igro in prav v tem je gotovo vzrok, da niso uspeli izenačiti kljub izrednim priložnostim, ki so jih ustvarili. Na splošno lahko trdimo, da so se naši predstavniki dobro odrezali na tem turnirju, kljub temu, da so bili nasprotniki za kategorijo starejši. (P. B.)
NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI
LUCINICO - JUVENTINA	2:0
JUVENTINA: Peric, Šuligoj (Flore-nin), Marko Peteani (Trampuš), Žanier, Marušič, Kobal, Marvin, Marino Peteani, Gergolet, Ferfoglia, Bais.
V	predzadnjem srečanju prvenstva je Juventina na tujem igrišču v Fari nezasluženo izgubila proti šibkejšemu Lucinicu. Ferfoglievi varovanci so skozi vso tekmo imeli dober pregled nad igro, ustvarili so si cel kup priložnosti za zadetek, ki pa jih napad ni znal izkoristiti. Tudi tokrat je tako obveljala tradicija, ki hoče, da jih tisti, ki preveč zgreši, potem tudi na račun dobi. Tako je Lucinico z dvema protinapadoma dvakrat zatresel slovensko mrežo. Treba je povedati, da je bila ekipa utrujena, saj so z naraščajniki igrali tudi najmlajši, ki so dan prej odigrali prvenstveno tekmo.
(Martin Marušič)
ZAČETNIKI
MLADOST - VERMEGLIANO 0:1
(0:1)
MLADOST: Peric, Gorjan, Jelen, Pahor, Gergolet, Lavrenčič, Gallo, Su-bani, Isoni, Farra, Černič, Jarc.
V	zaostali tekmi je ekipi začetnikov Mladosti manjkalo več standardnih igralcev, zato ni bilo pričakovati ugodnega rezultata. Domačini so vseeno dali vse od sebe, a jim ni uspelo preprečiti poraza. Odločilni zadetek je padel že v prvem polčasu. Domačini so v glavnem dobro zadržali močnega nasprotnika in večkrat tudi ogrožali njihova vrata. (A. Gergolet)
CICIBANI
SOVODNJE - ISONTINA 1:2 (1:1)
STRELEC: Kristjan Devetak
SOVODNJE: Pelegrin, M. Devetak, Cotič (Boškin), D. Devetak, Peteani, K. Devetak, Florenin, Figelj, E. Kovic.
Cicibani Sovodenj so doživeli še en poraz na domačem igrišču. Začeli so sicer dobro in v 12. minuti tudi povedli, ko je Florenin lepo streljal kot, Kristjan Devetak je vtekel in z nizkim in točnim strelom zadel bližnji vratarjev kot. Vse nevarnejši so bili potem gostje, ki so kmalu izenačili. V drugem polčasu so bili domačini preveč živčni in so poskušali vse na silo in preko K. Devetaka. Gostje pa so iz protinapada dve minuti pred koncem dosegli zmagoviti zadetek. (E. Č.)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390,- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale, in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
član italijanske zveze časopisnih
četrtek, 3. maja 1990
H
Karabinjerji NAS tudi v disko klubih
V	nočnih lokalih preveč prekrškov
RIM — Številne tragedije sobotnih noči, ki so terjale že na desetine mladih življenj, so ministra za zdravstvo prisilile, da preveri, ali v je disko klubih, kjer se mladi zabavajo do zore, vse v redu, vsaj kar se tiče higienskih razmer. Pregledi, ki so jih opravili oddelki NAS v 523 lokalih, so pokazali, da je bila ministrova skrb utemeljena.
V	kar 35 odstotkih disko klubov in 34 odstotkih nočnih lokalov so NAS naleteli na razne nepravilnosti tako pri upravljanju lokalov kot pri shranjevanju hrane in pijače. Zaplenili so 227 steklenic brezalkoholnih pijač, penečega se vina in raznih žganih pijač, na katerih so bile lažne nalepke. Oblastem so prijavili 128 oseb, potem ko se je izkazalo, da so v steklenice z originalnimi nalepkami točili pijačo najslabše kakovosti, prodajali pa so jo po nespremenjenih cenah. Zaplenjeno blago je vredno več kot 45 milijonov lir. V nekaterih nočnih lokalih so karabinjerji NAS ugotovili, da razpolagajo s kuhinjo, čeprav lastniki za to niso imeli ustreznega dovoljenja. V takih kuhinjah je delalo osebje brez zdravstvene knjižice. Kljub temu da so nekatere »obiskane« lokale v preteklosti že zaprli zaradi pomanjkljivih varnostnih norm, so mirno obratovali. Minister za zdravstvo De Lorenzo je izrazil veliko začudenje nad izidom pregledov NAS, saj se je pokazalo, da globe in druge vrste kazni ne zaležejo. Se zlasti zaskrbljen pa je bil nad dejstvom, da v lokalih, ki jih obiskujejo predvsem mladi ljudje, točijo mešanice alkohola, ki so lahko izredno nevarne.
Na veronskem sodišču začeli proces proti ugrabiteljem male Patrizie
Sodnik je upošteval zahteve branilcev: proces Tacchella preložili na 17. maj
Bruno Cappelli med včerajšnjim procesom v Veroni
(Telefoto AP)
VERONA — Prvi dan procesa proti trem ugrabiteljem Patrizie Tacchelle se je zaključil po pičlih desetih minutah. Toliko časa so namreč potrebovali Maffiotto, Biasi in Cappelli, da so se po tednu, ki so ga preživeli v samici, posvetovali z odvetniki. Branilci so nato prosili sodnika, naj jim določi nekaj dni za proučevanje razpoložljivega materiala.
Predsednik veronskega sodišča Lery Čampi je pristal na njihovo prošnjo in tako bodo morali ugrabitelji pred sodnike 17. maja. Kljub temu da se je prvi dan procesa zaključil v nekaj minutah, pa se je v sodni dvorani zbralo nič koliko radovednežev. Prisotne so ' bile tudi televizijske kamere tako RAI kot zasebnih mrež, vendar so bili Franco Maffiotto, Valentino Biasi in Bruno Cappelli vse prej kot na razpolago novinarjem.
V sodni dvorani sta bila tudi Imerio in Luciana Tacchella, ki sta prvič videla v obraz ugrabitelje njune hčerkice. Prišla sta sicer z rahlo zamudo, tako da sta prezrla solze, ki so polzele po licih piemontskih podjetnikov. Sicer pa se je trojica kmalu zbrala in izkoristila prisotnost v dvorani za izmenjavo najbrž osebnih informacij. Ob izhodu iz sodne dvorane sta tako Biasi kot Cappelli vsekakor dejala, da sta bili ženski povsem nedolžni. Biasi je dejal, da upa, da se bo lahko opravičil Carli Mosso, Cappelli pa prosil odpuščanje vso družino in še posebno ženo, ki ni imela pojma, da mož rešuje finančne stiske z ugrabitvami.
Starši mrtvega otroka darovali njegove organe
TRENTO — Prejšnjo noč so v bolnišnici v Trentu opravili enkraten poseg, ki bo rešil ali vsaj podaljšal življenje trem osebam. Komaj triletnemu Mathiasu Larcherju so po privoljenju staršev in potem ko se je izkazalo, da je otrok klinično mrtev, odvzelisrce, pljuča in ledvice, ki jih bodo presadili nekaterim bolnikom. Eno od ledvic bodo presadili prav Mathiasovi teti, ki je že več let odvisna od dialize. Mathia-sovo srce bo dobil neki otrok italijanskega porekla, ki čaka na operacijo v Londonu. Mathias Larcher je klinično umrl dva dni potem, ko ga je pred njegovim domom podrl avtomobil.
Na Sardiniji pa so prvič poskusili presaditi kostni mozek neki ženski, ki že tri leta boleha za aidsom. Tovrsten poseg je prvi v Evropi, medtem ko so ga v ZDA že preizkusili tudi z vidnim uspehom. Za poseg je dala dovoljenje sama bolnica, čeprav ve, da je njeno življenje na nitki, saj je bolezen že močno napredovala. Doslej so jo zdravniki intenzivno zdravili s terapijo AZT.
Brez upanja za pogrešane s potopljenega trajekta
TRAP ANI — V Trapaniju so se včeraj v katedrali San Lorenzo poslovili od treh od šestih žrtev, ki so umrle na trajektu Espresso Trapani, ki se je potopil v nedeljo med manevriranjem pred pristaniščem v Trapaniju. Tako so se poslovili od žene kapitana trajekta Rose Adragne, od kuharja Francesca Gianguinta in od avtoprevoznika Giuseppa Fonteja. Preostale tri žrtve so tudi pokopali včeraj v njihovih rojstnih krajih: Micheleja Carusa v Busetu Palizzolu, Francesca Lombarda v Maršali in Filippa Randazza v Terrasiniju pri Palermu.
Medtem pa se še naprej nadaljuje iskanje sedmerice pogrešanih, za katere pa so izgubili vsakršno upanje, da bi bili še živi. Njihova trupla naj bi bila nekje v trajektu, ki leži na globini približno 100 metrov, reševalci pa ne izključujejo možnosti, da bi trupla lahko odnesel tudi morski tok.
Letalo med vadbenim letom izgubilo raketo pri Ravenni
RIM — Do nevsakdanjega dogodka je prišlo na praznično popoldne na nekem gričku v Marini pri Ravenni. Tam se je namreč zapičila raketa zrak-zrak, ki je nekaj trenutkov pred tem padla z nekega lovskega letala F 104 S, ki se je približevalo letališču v Riminiju. Na obalni cesti je bil takrat izredno gost promet, na srečo pa raketa ni eksplodirala, tako da se je vse skupaj končalo brez hujših posledic. Kot so sporočili iz vrhovnega štaba italijanskega vojaškega letalstva, je šlo za raketo vrste »aim - 9L«, ki jo upravljajo z infrardečimi žarki. Z letala naj bi padla med rednim vežbanjem, posebna preiskovalna komisija pa naj bi čim prej ugotovila, kako je mogoče, da so popustili posebni kovinski obroči, s katerimi je raketa pritrjena pod kriloma letala. V mirnem obdobju je letalo oboroženo z dvema lahkima raketama, F 104 S pa lahko doseže hitrost, ki je dvakrat večja od hitrosti zvoka.
Bombe na Massavo
Etiopska vojska je ponovno bombardirala Massavo, ki so jo februarja zavzele sile EPI.F. Tokrat naj bi bombardiranje terjalo 50 žrtev, več kot sto oseb pa je bilo menda ranjenih	(Telefoto AP)
Napaka na antenah še preprečuje redno delovanje »očesa človeštva«
Dragoceni Hubble kar naprej greni življenje tehnikom NASA. Potem ko so upali, da bodo okvaro na anteni popravili, se je izkazalo, da najbrž ne bo šlo brez neposrednega človekovega posega. Kaže, da bo prihodnja »misija« rakete Shuttle na »oko človeštva« popeljala ekipo tehnikov	(AP)
Zanimiva znamenja iz južnega Jadrana Mar je res nekaj novega v Albaniji?
Jadranski jug, kot je rekel eden od udeležencev sredozemske varnostne konference (helsinška institucija), ki je te dni na Cipru, "očitno začenja spreminjati barvo". V mislih je imel Albanijo, ki začenja spreminjati svojo zunanjo politiko: ne več zaprtost ali pa silna previdnost, marveč pričetek odpiranja, da bi bila tudi ta dežela deležna ugodnosti v tej ali oni skupnosti.
Roko na- srce albanski koraki še niso takšni, da bi jih lahko imeli za prelom, indicije pa so nesporne. Delegat te dežele je na konferenci na Cipru kar sporočil, da namerava Albanija "biti bolj aktivna v mednarodni sferi", zlasti pa seveda pri tistih organizacijah in problemih, ki jo zadevajo pobliže. Med drugim je še zagotovil, da bo Albanija kmalu prosila za redno članstvo v helsinški konferenci.
Dovolj, kakor vidimo, za sklep, da se stvari spreminjajo; za spoznanje, da je politika izolacije zašla v resnično slepo ulico, zlasti v zdajšnjih razmerah, ko je domala povsod proces zavestnega zbliževanja. Vemo, da je Albanija še danes edina evropska dežela, ki še ni članica helsinške konference; prav tako ne spada med dejavne članice Organizacije združenih narodov, h katerim se je priključila šele leta 1955, čeprav je imela, navsezadnje kot Jugoslavija, "ustanoviteljske" pravice.
So pa še druga znamenja. Predstavniki te dežele so bržčas povabili generalnega tajnika Združenih narodov De Cuellarja na obisk v Tirano. Vse bolj vztrajni pa so tudi glasovi, da razmišljajo o včlanitvi v še kako drugo evropsko organizacijo, pa čeprav bolj "opredeljeno", kakor je to na primer Evropska skupnost.
Te novice utegnejo biti hkrati napoved. Albanija je žal še zmeraj, kakor pravijo, "država brez duše in brez duha". Vse je tam pod nadzorstvom. Politična policija "Sigurimi" je podobna romunski "Securitate". Res je v Albaniji nekakšna "socialna varnost", toda na račun človeka in njegovega napredka. Strah pred tujino je prisoten na vsakem koraku s tem, da ga začenja zdaj le nadomeščati drugačno spoznanje. Albanija ima blizu 500 kilometrov morske obale, dejansko je brez tujskega turizma.
Najbolj nazorno pa se stanje v tej deželi zrcali v oddajah radia Tirana, ki spada med najmočnejše srednjeva-lovne oddajne postaje v Evropi. Vsak dan imajo po 8 ur oddaj kar v 12 jezikih. V njih je v glavnem govor o tem, da nimajo inflacije, pa tudi. ne suš in drugih pojavov. Toda kaj, ko pa je država zaostala za pol stoletja. Tudi nekatera izrazito "moralna" vprašanja tolmačijo v Tirani še vedno po svoje. "Ponosno" trdijo, da je Albanija najbolj ateistična država na svetu, saj so tam zaprli nad 2200 cerkva in jih spremenili v skladišča in podobno.
Domala usodno je, da nevzdržnost ne more imeti dolgega življenja. Previdnost je še velika, toda civilizacija je začela trkati tudi na albanska vrata. Njena prisotnost bo zmeraj bolj glasna. Vemo, da je Albanija v zadnjem letu navezala nekaj zanimivih gospodarskih stikov: z Italijo, Avstrijo, zlasti z Zahodno Nemčijo, s Francijo, Španijo, pa tudi z Grčijo in Jugoslavijo, s katerima nima "gladkih" odnosov.
Zdaj pa celo ugibajo, ali ne bi bilo pametno, če bi se priključili kaki gospodarski skupini. V Tirani se sliši tudi o razmišljanjih v zvezi z Efto. Skratka, o razmišljanjih, da bi tako rekoč "bilateralo" pričeli mestoma spreminjati tudi v "multilateralno" zvezo. Zanimivih simpto; mov je veliko: in toliko, da ni moč več izključiti tudi vsaj rahlih političnih preusmeritev. Gospodarske vezi so navadno tudi nosilke političnih novosti.
Izjava albanskega diplomata na konferenci na Cipru ni naključna. Strah pred tujino začenja plahneti, pa čeprav bo določen čas zagotovo še ostal. Zdravilo za večje zaupanje, kot je rekel ciprski zunanji minister, začenja delovati. Konec koncev tudi korenite spremembe v VS®1 Vzhodni Evropi dokazujejo marsikaj. Albanska politik je bržčas začela spoznavati, da s starim balastom ne 9re več in da izolacija, ne more biti večna.	v
Tako, da se utegne res kmalu zgoditi da Albanija svoji zunanji politiki ne bo več prisotna samo na r. skih konferencah, kakor je bilo v glavnem do sedaj, ni več se bo začela opazneje pojavljati tudi na drugih ni narodnih srečanjih.	jaN