NAŠ ČAS
IS
sistemi
Canon prodaja-servis
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LETO XXIV, ŠT. 224
Tukaj smo, vaše smo
Prav vznemirljivo je postalo na lir egu pri Borovnici, kjer so po dolgih letih delovanja tovarne Fenolit in po dobrem desetletju črpanja vode na borovniškem vr-saju ugotovili, da imajo tam tovarno, ki pomeni potencialno nemarnost za okolje. Že prej včasih
je to vprašanje postavljajo, tedaj, ko so ribe plavale s trebuhi navzgor in ko je eksplozija odkrila streho in je padala nebeška fenolna mana na njive in hiše, ampak nikoli s tako ostrino kol danes. Ali je tovarna bolj strupena kot je bila včasih, ko so imeli zlasti domačini v njej dobro zaposlitev? Odgovor je lahko dvojen: da in ne. Vodstvo tovarne trdi, da namerava vse stare grehe urediti in da za to potrebuje soglasje k ureditvenemu načrtu. Prebivalci okoliških krajev pravijo, da tovarna lega soglasja ne dobi, dokler prebivalcem ne za-jamči, da bodo okrog nje živeli zdravo in varno. Kdo bo to presojal. Najbrž strokovnjaki. Ampa-k.ali strokovnjakom verjamemo. Da in ne. Morajo biti neodvisni. -Tudi zakon določa, da je pri vsaki spremembi treba pogledati, kakšne vplive ima tovarna na okolje.
Znašli smo se v čudnem položaju, kije posledica minulega delovanja. Včasih niso spraševali, ali je tovarna strupena ali ni, tudi preveč spraševati ni bilo zdravo, 'oda delovne zmage smo slavili, nova tovarna pa je sodila na področje delovnih zmag oziroma po današnje povedano zgodbe o uspehu. Zgodba o uspehu se je zelo hitro končala: nekdaj cvetoče tovarne, ne le na našem koncu, so gospodarski bolniki, velikani in manjši velikani, ki so vedno lahko sproti poravnavali vse stroške "i plače, prosijo za odlog plači/, Plače prihajajo z zamudo ali pa tudi ne, in še te so pogosto revne, čeprav se dela, pri takih težavah Marsikje pozabijo tudi na varnost Pri delu in na varovanje okolja, samo da preživijo. Ljudje, ki so v 'ovarnahpustili mladost in zdravje, so naenkrat odveč. Tedaj se njihov ponos, tovarna, v njihovih °čeh spremeni v njihovega sovražnika, ki so mu prej odpuščali tudi očitne grehe, samo da je bilo delo in dobra plača.
Koliko modrosti in še več, koliko denarja bo potrebnega, da se vse to uredi. Da bomo živi, ker bomo imeli jesti, in da bomo zdravi, ker bomo pili čisto vodo in dihali čist zrak.
TONE JANEŽIČ
V Atlanti tudi
Konec julija in v začetku avgusta so bile vse oči uprte v ameriško ATl.ANTO, kjer so bile 23. olimpijske igre, druženje športnikov celega sveta. Izmed 32 športnikov Slovenije, je med njimi bila tudi Vrhničanka Alenka Bikar. Nestrpno in polni zaupanja smo spremljali vse tri njene nastope. S trenerjem Juretom Kastelicem sta neverjetno pravilno tempirala formo, prav na njene najpomembnejše nastope. V polfinal-
Alenka Bikar
nem teku na 200 metrov je dosegla nov državni rekord 22,82 sekunde in se uvrstila na odlično 13. mesto. S tem rezultatom in mestom pa je od vseh atletov najprijetneje presenetila in dokazala s svojimi 22 leti, da postaja vrhunska športnica. Ob prihodu na letališče Brnik smo ji Vrhni-čani pripravili lep sprejem. Več o Alenki Bikar pa na športnih straneh.
S.S.
Razvitje gasilskega prapora na Rakitni
Med prijetnejše dogodke življenja gasilca sodi trenutek, ko obleče slavnostno gasilsko uniformo in se skupaj s svojimi prijatelji razveseli nove pridobitve.
Tokrat so rakiški gasilci razvili svoj nov društveni prapor. ■ Ob vseh vzpodbudnih besedah govornikov želimo članom društva dobro organiziranost, oprem-. ljenost ter izurjenost, saj se za-. vedamo, da smo v trenutkih I nesreče zelo oddaljeni od prve vasi.
Dragi gasilci! Naj vas novi prapor zavezuje s sedemdesetletno tradicijo vaših prednikov in hkrati obvezuje, da lc-to posredujete svojim naslednikom.
Marija Bezek
Naj bo varna pot v šolo
! PREVIDNO !
ŠOLSKA POT
©SPV
VARNA NAJ BO ŠOLSKA POT SKOZI VSE ŠOLSKO LETO!!
Na pot v hram učenosti seje v ponedeljek, 2. septembra napotilo prvič okoli 23.500 prvošolčkov ter ostalih učencev osnovnih šol in dijakov srednje šole.
Med osnovnošolskimi otroci so tudi učenci osnovnih šol Vrhnike, Borovnice, Brezovice, Dragomcrja, Horjula, Dobrove, Polhovega gradca in Preserja, zato poskrbimo vsi udeleženci v cestnem prometu, da bo šolska pot varna, zanesljiva in brez hudih posledic za vse naše potomce. Otroci so iz brezskrbnih počitnic prišli na cesto, šolsko pot, pločnik, prehod za pešce, na križišče in so ob tem zelo nepredvidljivi. Mi starejši pa jim omogočimo varno pot ter jim vsadi-mo nove lepe izkušnje o prometu. Naj bodo še naprej veseli, razigrani in srečni ob maksimalno varni poti v šolo. Vsi udeleženci v cestnem prometu naredimo vse za naše otroke, da bodo varni na poti v šolo skozi celo šolsko leto, ne pa samo prvi teden, ko je za varnost poskrbljeno skoraj na vsakem mestu.
Spodnja slika naj naj večkrat spomni na vesele obraze otrok, ki so prvič stopili v osnovno šolo. Na svoj prvi dan niso toliko mislili o svoji šolski poti. Veselo so čebljali ter pregledovali svoje težke šolske torbice, kaj vse morajo imeti v njej. Z velikimi očmi, nekaj kančka strahu so pogledovali v velike stavbe in velike razrede. Vendar že prve vljudne in vesele besede razredničark so hitro premagale tremo pri otrocih. Zato nc smemo pokvariti takega razpoloženja vseh osnovnošolcev.
Obvestilo bralcem!
Zaradi obilice aktualnega gradiva, oglasov in osmrtnic, smo bili prisiljeni nekaj prispevkov odložiti za objavo v naslednji številki, ki izide v prvem tednu oktobra. Gradivo sprejemamo do 27. septembra. Najlaže objavimo prispevke, ki niso predolgi.
Uredništvo NC
SEPTEMBER 1996
JAVNA OBRAVNAVA O UREDITVENEM NAČRTU
Fenol it pred pragom - toda kakšen?
Javna obravnava osnutka odloka o ureditvenem načrtu tovarne Fe-nolit na Bregu pri Borovnici, kije razgrnjen že ves julij, odkar ga je v presojo prebivalcem prepustil borovniški občinski svet, je 9. avgusta zvečer na zboru v tamkajšnjem gasilskem domu na Bregu dvignila med prebivalci kar precej vroče krvi. Zlasti zahtevajo več podatkov o tem, kaj v tovarni delajo. Bojijo se namreč sežigalne naprave, kije v načrtu predvidena. O tem je vaški odbor Breg in Pako sestavil pismo javnosti in zlasti borovniškemu občinskemu svetu, ki presoja o ureditvenem načrtu. O zadevi pišemo na borovniških straneh.
Oprema poštarjev skozi čas
Ob odprtju novega poštnega okenca so v Sentjoštu nad Horjulom pripravili tudi priložnostno razstavo nekdanje poštarske in poštne opreme. V dvorani krajevnega kulturnega doma (novi poštni prostori so spodaj) so si obiskovalci lahko ogledali staro poštarsko kolo s torbo, star moped, koš, v katerem je prvi znani šentjoški poštar Luka Trpin raznašal pošto, in vrečo, v kateri so nekoč domači poštarji prav tako prinašali pošto
na šentjoške domove, pa tudi na bližnjo Ljubljanico in v Kurjo
Od nekdanjega poštnega inventarja je bila na ogled stara omara za shranjevanje poštnih pošiljk, že odslužena poštna tehtnica, črnilnik in cenik, razstavo pa so (na posebni mizi) dopolnjevali tudi najrazličnejši dopisi in drugi stari poštni dokumenti.
B. V.
VRHNICANKE, VRHNICANI!
Začasni nov prometni režim na delu Ulice 6. maja
Obveščamo vas, da se v ponedeljek, 16. septembra 1996 začne pričetek pripravljalnih del za semaforizacijo križišča Ulice 6. maja in Tržaške ceste (pri policijski postaji Vrhnika).
Najprvo bo potekala obnova kanalizacije in vodovoda od križišča do Trga Karla Grabeljška. Vsled tega bo popolna zapora dela odseka Ulice 6. maja. Urejeni bodo vsi obvozi, končna avtobusna postaja pa bo prestavljena na Jelovškovo ulico (ob stavbi sodišča).
Vsa nadaljnja dela na rekonstrukciji križišča in semaforizaci-ji se bodo izvajala v mesecu oktobru in novembru, tako da bo do takrat še vedno cestna zapora.
O vseh nadaljnjih spremembah pa vas bodo Vrhničanke in Vrhničani, sproti obveščali v dnevnih sredstvih javnega obveščanja. Občina Vrhnika
OBČINSKA UPRAVA NIKJER NE DELUJE SAMA OD SEBE
Štirikrat po trije vogali občinske hise_
Župane v naših štirih občinah smo predstavili takoj volitvah oziroma takoj, ko so njihove občine vstopile v pisani svet Našega časopisa. Potem smo predstavili tudi predsednike občinskih svetov, nekakšnih krajevnih parlamentov. Letos smo se za številko takoj po počitnicah odločili, da predstavimo občinske tajnike. Včasih je veljajo, ko so bile občine še čisto po starem, da je bil občinski tajnik vedno nekdo, kije bil zadosti učen, daje lahko pisal dopise in sestavljal zapisnike. Ponavadi so bili to kar učitelji, ki so jim naložili skrb za občino. Danes je seveda svet drugačen, čeprav si marsikdo še vedno predstavlja občinskega tajnika po starem. Ko smo pogledali, kdo zaseda ta mesta v današnjih občinah, smo videli, daje današnji svet precej lepši, kot je bil tisti včasih. Na teh mestih v občinah Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica namreč danes sedijo prijazne gospe.
SONJA PIRNAT KERSMANC, OBČINSKI TAJNIK NA VRHNIKI
Nova ureditev se še ne bo prijela
Kaj pomeni biti občinski tajnik v »stari« občini?
Za razliko od ostalih okoliških občin jc Občina Vrhnika res »stara« občina. Obstajala je tudi že pred novim sistemom lokalne samouprave, le da je po »novem« nekoliko manjša po obsegu in številu občanov, saj je iz nje nastala še Občina Borovnica.
Druga razlika v primerjavi s prejšnjo ureditvijo pa je^ daje občina izgubila velik del svojih pristojnosti, svoje moči, pri odločanju in urejanju zadev, ker so pristojnosti prešle na državo oz. na Upravno enoto in na Izpostave ministrstev. Tako so v začetku leta 1995 Upravna enota Vrhnika in izpostave prevzeli tudi večino nekdanjih delavcev Občine Vrhnika. Ostalo nas je 15, ki predstavlja-, mo Občinsko upravo Vrhnika in opravljamo zadeve, kisov pristojnosti občine. Občinski tajnik je po pooblastilu župana odgovoren za Občinsko upravo. Po odločitvi župana sodelujemo pri vodenju in odločanju vsi vodje oddelkov in služb v okviru županovega kolegija. Sodelujem pri pogovorih z občani, kadar to želijo in to predvsem, kadar se problematika nanaša na stanovanjske težave. Dogovarjam se z načelnikom upravne enote v zadevah, ki so skupne. Moje naloge so tudi priprava organizacije in sistemizacije delovnih mest, sodelujem pri delu občinskih odborov in komisij, pripravljam interne pravilnike, opravljam operativno delo za odkup vojaških nepremičnin, skrbim za postopke, ki se vodijo na sodišču. Ljudje mešajo občinsko in državno upravo kaj pa KS, ki so v občini Vrhnika pravne osebe
Res je, da smo ljudje nekako navajeni, da se vse zadeve naj si bo davek, dohodnina, prometna, vozniška in še bi lahko naštevali, ureja na občini. Grem na občino, pravimo, pa čeprav skoraj vse zadeve, ki so povezane z dokumenti, tudi lokacijsko in gradbeno dovoljenje, dobimo v državnih službah in ne občinskih.
Ureditev je nova in mislim, da bo preteklo kar nekaj časa, da se nas bo »prijela«.
V naši občini smo obdržali prejšnjo razdelitev na krajevne skupnosti. Imamo petnajst krajevnih skupnosti, vse so pravne osebe in kot take tudi delujejo. Samostojno urejajo svoje zadeve v okviru svojih sredstev. Za sredstva, ki jih prejemajo iz občinskega proračuna, pa so odgovorne tudi Občinskemu svetu občine Vrhnika. Krajevne skupnosti so se z volitvami v mesecu juniju in s sklicem prvih sej novoizvoljenih svetov po volitvah na novo konstituirale. S konstituiranjem novih svetov v KS pa smo zaključili tudi opravila, ki nam jih predpisuje zakon o lokalni samoupravi. S krajevnimi skupnostmi sodelujemo na več načinov in sicer tako pri pripravi raznih dokumentov kot so statut, priprava na samoprispevek kot pri konkretnih nalogah kot so ureditev javne razsvetljave, kanalizacije, asfaltiranje cest ipd.
Občina Vrhnika ni mestna občina, pa se vseeno verjetno čuti razlika med mestom (tri krajevne skupnosti na Vrhniki) in podeželjem
Razlika med mestom in podeželjem je opazna predvsem v urejanju komunalnih zadev. V mestu Vrhnika se kot v centru občine gotovo urejajo nekatere zadeve kot občinske investicije. Mislim, da je bilo vedno tako in da bo nekaj takih zadev vedno tudi ostalo.
So pa vse krajevne skupnosti zelo aktivne in iščejo poti, da bi prišle do več sredstev za urejanje svojih lokalnih zadev. Vse take vloge pa rešujejo s pomočjo našega Oddelka za urcjanjc.prostora in komunalnih zadev.
Kako poteka servisiranje občinskega sveta, odborov, komisij?
Moram priznati, da jc bilo prav to področje meni osebno na začetku tisto najbolj neznano in najbolj zahtevno, saj je bilo potrebno vzpostaviti medsebojne odnose, si pridobiti zaupanje, da so gradiva, kijih pripravljamo strokovna in objektivna. Ne glede na kritiko, ki smo jo včasih deležni s strani svetnikov in ki je včasih upravičena, včasih pa tudi ne, ocenjujem, da je sodelovanje med Občinski svetom občine Vrhnika, njegovimi odbori in komisijami ter Občinsko upravo Vrhnika dobro, to pa zato, ker svoje naloge tako svetniki kot tudi zaposleni v upravi jemljemo resno in jih opravljamo odgovorno v korist vseh občanov.
Kaj mi pomeni biti občinski tajnik?
Ko sem pred 6 leti nastopila delo na Občini Vrhnika kot sekretarka izvršnega sveta, si nisem niti predstavljala ali bo to delo tisto pravo zame, saj sem prej delala 7 let v zunanji trgovini in se ukvarjala zdeli komercialne narave. Ker sem po poklicu pravnica, trii je delo v sekretariatu občine odgovarjalo.
Po sprejemu nove zakonodaje s področja lokalne samouprave, sem si želela biti »občinski tajnik«, saj je šlo za popolnoma novo delovno mesto, za nov izziv. Zupanu Vinku Tomšiču, ki nas je izbral in nam izkazal svoje zaupanje, se moram zahvaliti, da delo opravljam z veseljem in med dobrimi sodelavci.
Dela je še veliko in želim si, da bi ga opravili dobro.
SLAVKA GERDINA, OBČINSKI TAJNIK OBČINE BOROVNICA
V majhni občini je treba vedeti veliko stvari
V novi občini je delovanje občinske uprave za marsikoga popolna neznanka. Ko je razpadala sta velika občina, ko seje namreč razdelilo ozemlje med vrhniško in borovniško občino, je morala po statutu tudi nova borovniška občina postaviti svojo upravo. Takrat je naneslo, da je Slavka Gerdina, danes občinski tajnik v Borovnici, še nekaj časa delala kot vodja proračuna vrhniške občine, potem opravljala delo za obe oblini in se naposled odločila, da se preseli na funkcijo, kjer je sedaj.
Kakšna je po njeni sodbi razlika med prejšnjove-likomobčino in precej manjšo novo občino?
Zanesljivo je razHka med staro veliko občino in med sedanjo novo občino, posebno tako majhno, kot je naša. Povsod se pojavljajo začetne težave, z ljudmi, ki nimajo predznanja s področja uprave, delovnih izkušenj, tudi zame je marsikaj novega.
Kaj se zahteva torej od mesta, ki ga zasedate?
Poznati je treba veliko stvari s področja družbenih dejavnosti, pa komunale, saj je to tisto področje, kjer imamo največ neposrednega stika z občani.
Kaj torej dela občinski tajnik?
V taki občini, kot je borovniška, mora tajnik drugače kot v veliki občini, marsikaj kar sam na-
JANA JEREB, TAJNICA OBČINE DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC
Delo za dva človeka
Delo tajnice v novoustanovljeni občini ni ravno lahka stvar, še zlasti, če razen tega opravljaš še delo v matični krajevni skupnosti. Prav to je doletelo Jano Jereb z Vrzdenca, kije dolga leta delala kot poklicna tajnica krajevne skupnosti Horjul, pred časom pa je »presedlala« na občino (Dobrova—Horjul—Polhov Gradec), ne da bi pri tem opustila delo v KS. Delo na dveh koncih jo, kot pravi, večkrat spravlja v neroden položaj, še zlasti, ko se začnejo stvari »konfliktno« razvijati med obema službama.
«Na račun opravljanja dveh služb večkrat dobivam očitke s strani občanov, in ker mi delo v KS razen tega vzame še preostanek prostega časa, včasih razmišljam, da bi to delo opustila,« pravi Jana Jereb.
Delo na občini je, kot pravi, na povabilo župana nastopila že na samem začetku novoustanovljene občine, redno pa sc jc zaposlila nekaj mesecev kasneje.
»Sam začetek je bil izredno težaven, saj sva z županom pričela 'delati' občino tako rekoč iz nič: brez tovrstnih izkušenj in celo brez papirja in
svinčnika. Nekako po pol leta pa smo zasilno uredili sedež občine in postopoma začeli zaposlovati nov kader. Tako so zdaj razen mene na občini zaposleni še štirje delavci, s katerimi pa žal ne moremo pokrivati prav vseh področij dela, zato si pomagamo še s pogodbenimi delavci, del poslov pa za nas še vedno opravljajo tudi strokovne službe Mestne občine Ljubljana. Po letu in pol vztraj-h nega dela se stvari zdaj odvijajo še kar tekoče, vendar pa marsikaj šc vedno ni dodelano, tudi na račun nedodelane zakonodaje,« nam je še povedala o svojem delu tajnica občine Dobrova—Horjul—Polhov Gradec Jana Jereb.
Branko Vrhovec
IVANKA STRAZIŠAR, TAJNICA OBČINE BREZOVICA
Želimo si, da od nas nihče ne odide slabe volje
Gospa Ivanka, najprej bi vas prosil, da sc predstavite. Kdo ste, koliko časa ste in od kod izvirate?
Sem Ivanka Stražišar, doma iz Prescrja. Rojena sem bi-la S. avgusta ; ^ 1963 v Ljublja-
^^Jfc^P^ * vfekk vedno živini v ■HBHBfct \ Ml    Prescrju. Sem po-
ročena iti zaenkrat imam dva otroka, desetletnega Miha in šestletnega Matica. Kar se tiče naše družine, lahko rečem, da spadamo nekam v zlato povprečje. Z možem Tonetom sc trudiva, da bi otroke kar najbolje vzgojila, da bi čim več časa preživeli skupaj kot družina ter da bi ta čas znali tudi dobro izkoristiti.
Domnevam, da vam časa najbrž pogosto primanjkuje, odkar ste zaposleni na občini Brezovica?
rediti. Nisem samo vodja uprave, delam na proračunu in na občinskem računovodstvu. Nekaj ljudi sicer že imamo, potrebovali pa bi zlasti še referenta za komunalo, ki bi veliko zalegel.
Ali ljudje prihajajo na občino kaj dokazovat ali zahtevat?
Največ obiskov je v zvezi s komunalnimi zadevami, pojavljajo se spori med sosedi, in ljudje pridejo na občino, ki naj posreduje. Drugače pa ljudi napotimo tja, kamor sodimo, da bodo svojo zadevo rešili. Občinski tajnik je tudi tisti, na katerega se ljudje lahko neposredno obračajo, kajti pri nas župan ni zaposlen, ampak delo opravlja nepoklicno, tako da je dosegljiv včasih na poti na občino ali pa v uradnih urah.
Ljudje včasih pravijo, da na občini veliko zadev ne morejo urediti. Kaj naredite, ko ljudi prepričujete?
Veliko stvari je občinam prevzela državna uprava. Tako je določeno. Zato se največ ukvarjamo z lokalno problematiko ukvarjamo, ker so v naši pristojnosti, ljudje se lahko pri tem obračajo na nas, dajejo pobude.
Križajo se različni interesi, tudi v občini?
Praksa je taka in kar uspešna, da ljudi pokličemo skupaj in se poskušamo dogovoriti o problemih. Zdaj smo na primer verjetno kar dobro uredili uporabo šolskih in nekaterih drugih prostorov v kraju. Res je bilo marsikaj zgrajeno s sredstvi različnih samoprispevkov, nekateri zaadi tega terjajo več pravic, toda danes so ti objekti pač naši, z njimi je treba gospodarno ravnati. To pa zahteva dogovore.
Občinski svetniki imajo včasih pripombe h gradivom. Kako delate v upravi?
Vajeni smo tako, da toliko ljudi, kot nas je tukaj zaposlenih, veliko stvari naredimo v dobrem sodelovanju vseh, kar nas je tukaj. Ni nas veliko, zato drugače ne gre.
Pravijo, da je župan župan 24 ur na dan. Ali je z občinskim tajnikom prav tako?
Pogosto moram popoldne nazaj, ko pripravljamo različna gradiva. Veliko je različnih sestankov. Čeprav smo majhna občina, imamo zavidljivo število različnih komisij, ki jim je treba kaj razložiti ali kaj pripraviti. Vsekakor to ni delo za samo sedem ali osem ur. Pa še razni razpisi, druge stvari, ki pridejo sproti, komuniciranje z državo, torej z ministrstvi.
Slavka Gerdina je zdaj tudi predsednica gasilskega društva na Bregu, za seboj ima tudi bogato obdobje kulturnega udejstvovanja , skratka deluje na več področjih.
Če človek zna čas pravilno obrniti, ga je dovolj za vse bistvene stvari. Na občini Brezovica sem sedaj zaposlena leto dni in ugotavljam, da je, v prid občanom, potrebno osemurni delavnik pogosto raztegniti kar tja do večera. Zlasti še zato, ker v svojem delu pravzaprav združujem dve funkciji, tajnico župana in tajnico občinskega sveta.
Bi lahko opisali, kako običajno poteka vas delovnik?
V službo pridem do osmih, sedaj jeseni, ko poletnega zatišja ni več, pa bom najbrž prihajala še prej. Najprej vsi skupaj popijemo kavo in se sproti pogovorimo, kaj se dogaja in katere stvari so ta dan najnujnejše. Ko tako uskladimo svoje dnevne dejavnosti, se lotimo dela. Zase težko rečem, kaj storim potem. - Lahko je to kak nujni sestanek, lahko pride kaka stranka in včasih mi že prvi telefon naloži dela za cel dan, ali pa se posvetim papirjem oziroma delu, ki me čaka še od prejšnjega dne. Vsekakor v dopoldnevu čimprej pregledani in uredim dnevno pošto, povprečno dvajset dopisov vsak dan. Potem si privoščimo malico oziroma kosilo, čc lc imamo možnost, popoldne pa pridejo na vrsto različne seje in sestanki, ki se pogosto zavlečejo tja do enajstih in včasih celo do polnoči.
Vaše delo je torej kar precej naporno. A kljub temu ste pred časom omenili, da ga imate radi. Je s« vedno tako?
O tem sem prepričana. Če ga ne bi imela rada. ga najbrž ne bi zmogla; če ne drugega, bi vsaj zahtevala, da se mi izplačajo vse nadure. Tako pa m1 ni težko priti v službo niti v soboto, čeprav vem. da mi je ne bo nihče plačal.
Pri svojem delu imate precej opravkov z ljudmi-občani. Kako vam uspe biti vedno dobre volje in v pripravljenosti ustreči?
Bržkone imam to v značaju, saj se mi ni bilo treba nikoli zavestno prizadevati za takšno držo-Rada sodelujem z ljudmi. Preprosto se zavedam, da sem tukaj zaradi občanov, celotna občina Je vendar zaradi njih. Očitno ljudje to razumejo in čutijo, saj se jih precej - dnevno vsaj deset - oglas' pri nas, šc večjih pokliče po telefonu. Zgodi se, da sta županova in moja pisarna nabito polni, pa še v predprostoru stojijo, tako da vse skupaj izgleda kot v kaki čakalnici pri zobozdravniku. Veliko jih pride tudi izven uradnih ur, vendar do njih nism° zadrti, marveč jim poskušamo ustreči.
Katera opravila pa vam poberejo največ časa?
Vsekakor zapisniki. Pišem jih za občinski svet in še za več občinskih odborov (vseh odborov v občini je devet, od tega imajo vsi najmanj kakih petnajst sej letno), zato je včasih kar naporno, ko se istega večera zvrsti kopica sestankov drug ?-a drugim ali celo istočasno in za vse je potrebno napisati zapisnike. Toda napisati zapisnik je pri tem še najmanjša težava, neprimerno več časa vžam^ izvedba vseh nalog, drobnih administrativnih opravil, katere mi ti zapisniki poverjajo. Precej je dogovarjanja in pisarije, ki se sicer nikjer ne vidi, 3 je v ozadju delovanja občine vseeno neizogibna-Precej zamudna pa je tudi priprava občinskih svetov: Ker skušamo za vsako točko pripraviti ustrezno gradivo, je teden dni pred vsako sejo precej manj časa za druge stvari.
Lahko bralcem Našega časopisa za konec zaupa' te še kako modro misel o takoimenovani idealu1 občini?
Podpiram misel našega župana, ki se zelo trud' za dobre medsosedske odnose. Ti izvirajo, kot pravi, iz družine in se nato prenašajo v kolektiva krajevno skupnost, v samo občino in nazadnje spreminjajo razmere v celotni državi. Zdi se mi torej, da so za uspešno življenje občine zelo p0' membni dobri medsebojni odnosi, tako me<> občani kakor tudi v samem vodstvu občine. Ka' se tiče našega kolektiva, so vsekakor takšni!
Pogovarjal se je Miha Čemeti
HURA, pričela se je šola
V območju, ki ga pokrivamo z Našim časopisom, je osem osnovnih šol. Vsaka seje na svoj način pripravila na prvi šolski dan. Se posebno svečano pa so pripravili sprejeme za otroke, ki so prvikrat prestopili prag učenosti, kamor bodo za enkrat hodili še osem razredov. Vsa vodstva šol smo naprosili, da nam posredujejo, kako so sprejeli prvošolčke, kako so poskrbeli za njihovo varno pot v šolo,'ter seveda koliko je tudi teh prvič stopilo v prvi razred.
S. S.
Pričetek novega šolskega leta v osnovni šoli Horjul
Prvi šolski dan, tako pomemben in nepozaben, je včeraj doživelo tudi 42 prvošolcev v Osnovni šoli Horjul.
V šoli sta jih po končanem vrvežu starejših šolarjev ob 8.15 pričakali njuni razredničarki. Starši so jih pospremili do vrat, ki jim bodo odprta vse leto. Skupaj z njimi so prisluhnili uvodnim mislim razredničark. Nato so otroci z veseljem pobrskali po torbicah in jih dopolnili s tistim, kar jih je čakalo na klopeh.
Starši so jih počakali v sosednji učilnici, kjer jih je pozdravila ga. Majda Stevanovič, ravnateljica šole ter jim predstavila delo in življenje v Osnovni šoli Hor-
jul.
K prijetnemu počutju učencev in staršev so pripomogle tudi tortice in pecivo.
Za prometno varnost otrok pa so poskrbeli, in tudi v naslednjih dneh bo tako, policisti Policijske postaje Vič in pa naši dolgoletni sodelavci — upokojenci, katerih delo je organiziral predsednik upokojencev g. Gregor Miklavčič.
Ta dan je bil pomemben tudi za naše vrtičkarje, saj jih je 18 prvič prišlo v naše varstvo.
Tega dne pa z nami ni bilo učencev 4. razredov, ki imajo letos podaljšane počitnice, saj so 29. 8. 1996 za sedem dni odšli v Pacug v letno šolo v naravi.
1. šolski dan na Dobrovi
Število prvošolčkov: 36 Paralelki: 2
Razredničarki: l.a — Valerija Petrovec
l.b — Helena Potočnik Za varnost je poskrbela prometna policija s policajem na bolj ogroženih točkah, dodatno pa je z opozorilnimi tablami »Otroci na cesti« zavarovala dostope do šole Vidojka Ger-bič, učiteljica tehničnega pouka.
Prvošolčke in starše je najprej
pozdravil ravnatelj Marjan Ro-de, nato pa sta jim razredničarki pojasnili naloge, ki jih čakajo. Šola jih je pogostila s torticami in sokovi, za spomin pa so prejeli od Lectarstva gospe Andreje Krvina lectova srca.
Po dveh urah so odšli s starši domov.
Ostali razredi so imeli pouk 4 šolske ure. Začetek je bil uspešen.
ravnatelj Marjan Rode
Prvi šolski dan v Borovnici
Šolarji so v šolo prihajali različno. Višji razredi prej, nižji kasneje. Pripadniki narodne zaščite in policist v uniformi so skrbeli, da je bila pot v šolo Varna.
V prvi razred je letos vstopilo 51 prvošolčkov. Nadeli so jim rumene rutke, gospa ravnateljica pa je pri vratih vsakemu ponudila še bonbon.
Prvošolčki in starši so slišali, da je to prelomen dan v njihovem življenju, prijatelji iz vrtca ali prijatelji kar tako pa so od tega dne naprej njihovi sošolci, se pravi, da se vsi skupaj trudijo *a čim boljši šolski uspeh.
Prvošolčke, za dva razreda jih je, sta njihovi učiteljici odpeljali v razred, starši pa so še nekoliko počakali. Zlasti tisti, ki imajo prvega šolarja, so zavzeto sledili nagovoru.
Policist Jereb, ki skrbi, daje tudi Borovnica varna, je staršem položil na srce, da njihov Zgled lahko veliko pomaga, ka-
ko varno bo šolar prestal vse prometne pasti.
Prvi dan je bilo pouka hitro konec. Drugi dan pa je bil že normalen, nič slavnosten. Delo se je začelo.
Prvi šolski dan na OŠ Ivan Cankar
Na osnovni šoli Ivana Cankarja je v ponedeljek, 3. septembra šolski prag prvič prestopilo 153 učencev. Razdelili smo jih v šest oddelkov. Zal bodo pouk obiskovali v dveh turnusih.
Na prvi šolski dan so se prvo-šolci s starši zbrali v mali dvorani Cankarjevega doma, kjer jim je Pika Nogavička pregnala nelagodje in morebitni strah. Po predstavi so se seznanili z učiteljicami, nato pa odšli v razrede na šolo razredne stopnje. Po krajšem razgovoru so učiteljice napotile starše v telovadnico na skupni roditeljski sestanek, same pa so se z učenci podrobneje spoznale. Razdelile so jim rutice in kresničke. Na koncu so se otroci posladkali s sokom in
sladico. Starši so se seznanili z organizacijo šole v tem šolskem letu, oblikami pouka in varstva otrok, voznimi redi avtobusov in kombijev in še posebej z varnostjo otrok na poti v šolo in domov. Poudarili smo, naj poiščejo najbolj varno pot v šolo in jo skupaj z. otrokom nekajkrat prehodijo, saj bodo otroci le tako dobili prepotrebno izkušnjo za varno hojo v prometu.
Ob tej priložnosti sc zahvaljujemo delavcem Policijske postaje Vrhnika, delavcem Policijske postaje Grič iz Ljubljane in članom Narodne zaščite za učinkovito varovanje nevarnejših prehodov.
pom. ravnatelja Vinko Bizjak
Mala dvorana Cankarjevega doma je bila polna prvošolčkov, ki so z zanimanjem poslušali vragolije PIKE NOGAVIČKE
Sprejem za prvošolčke v Dragomerju
Na Osnovni šoli Log-Drago-mer smo sprejeli v šolskem letu 1996/97 58 prvošolcev. Sproščeni, polni otroške razigranosti so se v spremstvu staršev vsi zbrali ob 10., uri v večnamenskem prostoru na centralni šoli. V pozdravu ravnateljice šole jc bila opazna skrb vseh, ki leto za letom sprejemajo nove generacije prvošolcev, da bi jim ta dan ostal kot prijeten spomin na začetku neskončnega kroga učenja. Za oblikovanje sproščenega vzdušja v prvem šolskem dnevu iščemo nove in nove ideje. Letos je bila v gosteh pri pr-vošolcih na naši šoli samostojna umetnica Melita Osojnik. S ple-
som, pesmijo in zgodbico jc dodobra razgibala prvošolce in tudi njihove starše. Po končanem programu so prvošolci odšli skupaj s svojimi starši in razredničarkami v čudovito urejene učilnice in sicer 1 .a in 1 .b na centralni šoli, l.c na podružnično enoto v Bevkah, ter l.d na podružnično enoto Drenov Grič.
Vsi, ki smo kakorkoli povezani s šolo ter s prenašanjem znanja in izkušenj na mlade generacije želimo, da so vsi uspešni tako kot zmorejo, kot si želijo.
Karolina Kcglevič ravnateljica
1
Živi in srečni pogledi prvošolčkov na zanimivo predstavo Melite Osojnik.
OD POLICIJSKE POSTAJE VRHNIKA SMO PREJELI NASLEDNJE OBVESTILO
Varstvo otrok
ob začetku šolskega leta
Za zagotovitev optimalne varnosti otrok in pešcev v cestnem prometu, ob začetku šolskega leta 1996/97, bomo delavci Policijske postaje Vrhnika in Policijskega oddelka Logatec, od 2.9.1996 do 13.9.1996 izvajali poostrene nadzore nad upoštevanjem cestno-prometnih predpisov udeležencev v prometu. Tako se bodo policisti nahajali ob zaznamovanih prehodih za
pešce v bližini osnovnih šol, kjer bodo otrokom omogočali varno prečkanje ceste. Prav tako vas obveščamo, da bomo izvajali poostrene kontrole hitrosti s pomočjo radarja. S tem bomo poskušali otrokom olajšati težave v prometu in jim omogočili čimprejšnjo varno vključitev v cestni promet.
Vse udeleženec v prometu naprošamo, da so strpni in obzirni, zlasti pa še do otrok. Omogočijo naj jim varno prečkanje ceste. Pozivamo jih tudi, da upoštevajo prometne predpise, prometne znake in znake, ki jih dajejo policisti. Le tako bomo našim najmlajšim omogočili, da bodo varno prihajali v šolo in varno odhajali domov.
Prvi šolski dan
Prvi šolski dan je za nami. 37 polhograjskih prvošolčkov jc prvič prestopilo šolski prag. Učiteljici gospe Ivanka in Cilka sta jih sprejeli že pri vhodnih vratih. V učilnici jih je čakalo presenečenje. Vsak otrok je dobil mapo s polhkom, vrečko za copate in še nekaj drobnarij. Uživali so ob poslušanju pravljice POLHEK IŠČE MAMO — avtorice Mile Polajnar, naše dolgoletne sodelavke. Posladkali pa smo se s čokoladnimi ježki. Prvi dan pouka so zaključili z barvanjem polhka na mapi in s svojim lastnoročnim podpisom.
Prvi šolski dan je hitro minil, saj je trajal le dve šolski uri.
Za varno pot v šolo so poskrbeli mentor prometnega krožka in učitelji, pa tudi starši, ki so otroke pripeljali. Otroci so že v mali šoli dobili rumene rutke in kresničke, starši pa na roditeljskem sestanku v mesecu juniju knjižico-rokodelnico NASVETI OB PRIČETKU ŠOLANJA.
Našim prvošolčkom, ki so zakorakali v novo življenjsko obdobje, pa tudi vsem učencem naše šole želimo obilo uspeha v novem šolskem letu.
OŠ Polhov Gradec
Pikapoloničin dan na OŠ -Brezovica
Prvi šolski dan, prvič v šoli. S ponosom in neustrašno so sedli po šolskih klopeh. Dvomčke smo pustili mamicam in očkom na šolskem dvorišču. Naj jih oni gledajo, če hočejo!
Šestnajst deklic, trideset dečkov. Dobro bodo varovane.
Prvošolcev brez rumenih rutk ni. Torej vozniki — pozor — začelo se jc!
Zdaj jih imajo vsi — rutke in kresničke, jih boste že opazili za velikimi torbami.
Prvi dan mora biti nekaj posebnega. In je res bil — pikapoloničin dan.
Najprej zgodbica, mimogrede še njena pesmica, na koncu smo jo znali že (skoraj) vsi, ob kitari in kaseti. Vsakdo dobi
svojo pikapolonico izdas-mase, oblikovane v rokah lanskih če-trtošolcev. Pobarvamo jo in že postavimo na prvo šolsko razstavo. Po zidovih hodnikov polno pikapolonic. Vodijo nas naravnost v šolsko jedilnico na slavnostno zakusko. Obloženi kruhki, sok, tortica s — pikapolonico iz sladkorja. Po uživanju slaščic sije treba umiti zobe. To pikapolonica ve, zato podari vsakemu učencu čudežno zobno ščetko, ki spreminja barvo.
In kaj bi učenec brez svinčnika?! Za slovo ga podarimo vsakemu prvošolčku, dodamo še poseben nastavek za pravilen prijem in... jutri ga preizkusimo! Se vidimo!
Erika Burger
POGOVOR Z RAVNATELJEM OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR JANEZOM SODJO
Nova osnovna šola je nujno potrebna
Šolskih počitnic je konec, tako za učenec osnovnih šol in dijake srednjih šol, kot tudi za vse učitelje, ki že nekaj dni pred pričetkom pouka mrzlično pripravljajo vso organizacijska in pedagoška dela za nemoten potek novega šolskega leta 1996/97.
V takih zelo delavnih pripravah smo zalotili tudi vrhniškega ravnatelja Janeza Sodjo, ki bo letos že 13. leto zaporedoma vodil kolektiv osnovne šole Ivana Cankarja in bo seveda »glavni« za okoli 1300 učencev. Prav zaradi dolgoletnega staža ravnatelja in poznavanja šolske problematike predvsem sedanje prostorske stiske v obeh stavbah šol, smo mu zastavili nekaj vprašanj o projektu »NOVA OSNOVNA ŠOLA« ter kako se celoten kolektiv učiteljev vanj vključuje.
Te dni je bila z javno obravnavo zaključena razgrnitev osnutka zazidalnega načrta nove osnovne šole. Pri tem ste šolniki aktivno sodelovali. Kako vi kot dolgoletni ravnatelj ocenjujete ta projekt?
- Projekt je dober, zato naj tak tudi ostane. Zazidalni načrt šolnikov, tako kot večine krajanov Vrhnike ni zanimal v tolikšni meri, kot bo za nas zanimiv razpored učilnic in drugih prostorov v novi šoli. O idejnem projektu in tudi o popravljeni verziji načrta nove šole smo se že pogovarjali in se še bomo. Projektantu bomo posredovali naše videnje novih šolskih prostorov, svetovali opremo nove šole in morda šc kaj. Verjamem, da je projektant tako moder, da bo o vseh predlogih razmislil in jih poskušal upoštevati pri snovanju končnega projekta nove osnovne šole.
Javne obravnave so se udeležili samo bodoči sosedje, ki jih je bolj zanimala ureditev cest in infrastrukture kot sama šola. Kakšno je po vašem mnenju stališče Vrhnike do izgradnje nove osnovne šole?
- Zakaj se občani Vrhnike niso udeležili javne obravnave, ki je bila 21. avgusta zvečer v Domu Karla Gra-beljška, ne vem. Ta večer smo se (vsega skupaj 18 ljudi) pogovarjali o problemu ureditve Kolodvorske ceste, ki bi moral biti po mojem mnenju rešen za novo šolo, vendar ne po krivdi prisotnih, pač pa po krivdi tistih, ki jih ni bilo.
Mislim, da za krajane zazidalni načrt ni bil zanimiv, verjamem pa, da jih bo še kako zanimala gradnja nove šole. Prepričan sem, da krajani Vrhnike zelo dobro poznajo in razumejo problem velike šole in težave zaradi izmenskega pouka. Še bolj sem prepri-
čan, da bodo podprli prizadevanje občine za izgradnjo nove osnovne šole.
Mislim, da bo gradnjo nove šole z veseljem podprlo 1300 otrok, z njimi še 1300 staršev, če šteje povprečna slovenska družina 2 otroka, pa še kakšnih 2600 starih staršev, ki jim ni vseeno, kako se bodo izobraževali vnuki, vsi tisti, ki jim je šola vedno pomenila hram znanja in kulture, naši bivši učenci in bodoči starši, ki so občutili tegobe in nerodnosti prevelike šole, saj niso pozabili kaj pomeni obiskovati šolo tudi popoldne, vsi dobro misleči krajani Vrhnike in okoliških vasi ter vsi učitelji.
Tudi v šolskem letu 1996/97je v vašo šolo vpisanih 6 prvih razredov, kar pomeni, da polovica otrok na razredni stopnji obiskuje pouk v izmenah. Kako to vpliva na otroka in družino nasploh?
- Slabo. Izmenski pouk in sodobna osnovna šola - devetletna osnovna šola, ne sodita skupaj. Enoizmenski pouk je nuja urejene družbe. Izmenski pouk za večino mlajših otrok predstavlja neko neprijetno popoldansko dolžnost, kar šc posebej velja za prvošolce. Majhni otroci težko osvojijo nov potek dneva, imajo težave s prilagoditvijo novemu delovnemu urniku, ki se za nameček še vsak drugi teden zamenja. Sreča pri vsem skupaj je le ta, da večina učencev razredne stopnje rada hodi v šolo.
Spreminja se tudi družinski ritem življenja, ki ga mora vsaka družina z majhnim šolarjem prilagoditi njegovemu šolskemu urniku. Starši in starejši otroci verjetno težko čakajo tisti teden, ko je njihov »ta mal« popoldne doma, da lahko skupaj opravijo kakšen nakup, odidejo na izlet, obisk, itd. .. Še huje pa se mi zdi, da mnogi otroci
vsaj enega od staršev po cel teden skoraj ne vidijo. Vendar je treba vedeti, da to ni težava, ki je povezana samo z izmenskim poukom otroka v šoli, pač pa težava, ki jo pogojuje izmensko delo staršev.
Osnovna šola Ivan Cankar je ena največjih osnovni šol v Sloveniji. S katerimi težavami se srečujete pri organizaciji pouka pri tako velikem številu učencev in zaposlenih in kaj bo za obstoječo šolo pomenila izgradnja nove dvorazredne devetletke?
- Po podatkih, kijih je za šolsko leto 1995/96 objavilo Ministrstvo za šolstvo in šport jc bila osnovna šola Ivan Cankar z 48 oddelki redne osnovne šole največja matična osnovna šola v Sloveniji.
Ne smemo pa pozabiti, da sestavlja našo osnovno šolo:
- 48 oddelkov osnovne šole,
- 7 oddelkov podaljšanega bivanja,
- 6 oddelkov šole s prilagojenim programom za vzgojo in izobraževanje lažje prizadetih otrok (ŠPP),
- 2 oddelka organizacije vzgoje in izobraževanja v Podlipi za težje prizadete otroke in
- Varstveno delovni center v Podlipi, ki skrbi za 11 odraslih oseb.
V šolskem letu 1996/97 bo osnovna šola Ivan Cankar štela približno:
1250 učencev osnovne šole 52 učencev šole s prilagojenim programom
13 otrok v organizaciji vzgoje in izobraževanja v Podlipi 11 odraslih v varstveno delovnem centru in
121 učiteljev in tehničnih delavcev
Delavci osnovne šole Ivan Cankar kljub velikosti šole opravljamo delo
; Dejavnosti za novo šolo
V skladu s sklepi občinskega sveta z dne 25.4.1996 sta župan in občinska uprava nadaljevala z dejavnostmi za graditev nove osnovne šole na Vrhniki.
V PTC Loka na Vrhniki je bila od 14. do 27.junija 1996 organizirana razstava treh nagrajenih elaboratov za urbanistično arhitektonsko rešitev nove šole.
Prvonagrajeni Biro Primis je skupaj z Oddelkom za družbene dejavnosti občine Vrhnika pripravil investicijski program, ki smo ga posredovali in usklajevali z Ministrstvom za šolstvo in šport.
Župan je s sklepom imenoval Odbor za izgradnjo šole. Odboru predseduje g. župan, člani pa so: Jože Co-ren, Boris Hadalin, Janez Sodjaj dr. Branko Stanovnik in Anton Škof. Osnovna naloga odbora je koordinacija med investitorjem in projektantsko skupino.
Z Ministrstva za okolje in prostor oz. vlade Republike Slovenije smo dobili sklep o spremembi namembnosti, tako daje zemljišče, na katerem bo stala šola, zdaj tudi uradno zazidljivo.
Župan je s sklepom (objavljen tudi v julijski številki Našega časopisa) javno razgrnil osnutek zazidalnega načrta.
Z namenom seznaniti čimširši krog ljudi z novo šolo, smo naročili maketo šole, ki je bila v preteklem mesecu razstavljena v PTC Loka na Vrhniki ter v Domu Karla Grabeljška.
(Fotografijo makete objavljamo ob besedilu pogovora z ravnateljem Janezom Sodjo.
Ne v času razgrnitve ne na javni obravnavi nismo prejeli nobene pripombe na osnutek zazidalnega načrta. Zato se bo osnutek preoblikoval v
predlog in bo posredovan v obravnavo in sprejem občinskemu svetu.
Pripombe so se nanašale na ureditev prometnic v okolici šole in infrastrukture nasploh. To je predmet posebnega zazidalnega načrta, ki bo, ko bo pripavljen, ravno tako šel v postopek javne obravnave.
Naš naslednji korak je priprava tehnične dokumentacije; projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo.
Odbor za izgradnjo šole seje sestal že petkrat. Na svojih sejah seje največ ukvarjal z usklajevanjem predlogov in pripomb, ki smo jih posredovali občinarji in predvsem šolniki. Skoraj vse pripombe šolnikov je projektant že upošteval.
PREDVIDENA ZAZIDANA ŠOLSKA POVRŠINA
1. ŠOLA
A prostori za pouk B ostali prostori C komunikacije A - C skupaj
1892,40 m2 796,20 m2 825,00 m2
3513,60 m2
Prostori za pouk so: 18 statičnih učilnic ter specialne učilnice (delavnica za tehnični pouk, gospodinjski pouk, računalnica, učihiica za likovni in glasbeni pouk, za fiziko, kemijo in biologijo) ter kabineti. V ostale prostore sodijo knjižnica in čitalnica, jedilnica in kuhinja, zbornica, prostor za pogovore, tajništvo, računovodstvo ter prostori za ravnatelja, psihologa, pedagoga in socialnega delavca.
2. ŠPORTNA VZGOJA
A prostori za pouk 1222,20 B ostali prostori 460,70 C komunikacija 169,40
skupaj 1852,30
Ker javne razprave na projekt ni, je bilo na seji odbora dogovorjeno, da g. Sodja kot šolski ravnatelj ter član odbora na roditeljskih sestankih s projektom seznani vse starše in na konferenci učitelje. Tako zbrane pripombe in predloge bo posredoval projektantski skupini ter občinski upravi do 6.9.1996.
OCENJENA VREDNOST IZGRADNJE NOVE ŠOLE V POVRŠINI 5366 M2
1. Gradbena, obrtniška in instalacijska dela na objektu
šole in športne dvorane
565.600.000,00 SIT /1172 DEM/m2/
2. Pridobitev zemljišča, sprememba namembnosti,
preobremenitev terena, geodetske meritve,
geomehanske meritve, izdelava zazidalnega
načrta ter izvedba natečaja
171.328.500 SIT /355 DEM/m2/
3. Notranja oprema, učila in inventar, projekt PGD in PZI, inženiring, komunalno opremljanje ter ostali stroški
243.056.000 SIT /502 DEM/m2/
Ocenjujemo, da bo skupna vrednost investicije 979.984.500,00 SIT ali 2.029 DEM/m2.
Sestanek s predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport bo 9. ali 10. septembra 1996.
Župan je. imenoval Odbor za pripravo referenduma. Odboru predseduje g. župan, sestavljajo pa ga: dr. Marija Hren Vencelj, Boris Hadalin, Janez Sodja, dr. Branko Stanovnik, Majda Širok in Toni Turk.
Gradivo pripravila:
Ljubica LUKAN
normalno in dobro. Res pa je, da je organizacija dela na tako veliki šoli zahtevnejša kot na manjši. Velikost šole, premalo prostora in zato izmenski pouk pa najbolj motijo učence razrednega pouka in seveda njihove starše.
Naša osnovna šola je s 1250 učenci in 80 strokovnimi delavci za današnje razmere veliko prevelika šola. Če nc bomo zgradili nove šole, ki bo lahko prevzela približno 500 učencev, bomo v prihodnjih letih, predvsem pa z obvezno devetletno šolo, na Vrhniki v obstoječih prostorih poučevali cca 1400 učencev. To pomeni, da bo vsaj tri četrtine vrhniških osnovnošolcev moralo obiskovati pouk v izmenah, kar je popolnoma nesprejemljivo za šolo novega tisočletja.
Nova osnovna šola na Vrhniki je potrebna, če želimo našim otrokom zagotoviti enake možnosti osnovnega šolanja, kot jih imajo otroci vseh sosednjih šol in tudi vseh sosednjih občin.
Izgradnja nove šole pomeni za našo šolo:
- lažje delo, ker bomo imeli le 900 učencev
- enoizmenski pouk in dokaj logično porazdelitev učencev po triadah in obstoječih šolskih stavbah,
- manj učencev v oddelku,
- več možnosti da se bomo bolje poznali.
(Ker smo tako velika šola in ker naši delavci delajo v treh stavbah, se zgodi, da se nekateri učitelji poznajo le zato, ker so skupaj na delovnih in redovalnih konferencah in drugih srečanjih pedagoških delavcev . Danes sem na šoli verjetno le jaz tisti, ki za vsakega delavca vem kaj dela in kdo je. Da nihče ne pozna vseh otrok, ni treba posebej omenjati.)
Športna dvorana bo namenjena
predvsem izvedbi pouka športne vzgoje in drugim šolskim športnim dejavnostim. Ali ocenjujete, glede na razvitost športa na Vrhniki, da bo športna dvorana zadovoljila tudi vse druge potrebe krajanov po športni in rekreativni dejavnosti?
- Nova športna dvorana ob novi šoli je za Vrhniko potrebna. Veseli me, daje športna dejavnost na Vrhniki zelo razvita. Prepričan sem, da tudi tako velika športna dvorana ne bo zadovoljila vseh potreb Vrhnike po športni in rekreativni dejavnosti - potreb je bilo in jih bo vedno več, kot je možnosti.
Že nekaj let opozarjam, da moramo športne dejavnosti in uporabo športnih objektov urejati na enem mestu..Na Vrhniki bo potrebno ustanoviti zavod, ki bo lahko ustrezno in zadovoljivo reševal želje in interese vrhunskih športnikov. Vrhnika ima dve telovadnici in če nam bo uspelo zgraditi še eno, pa četudi je bomo rekli večnamenska dvorana, bomo morali razmisliti o zavodu, ki bo vzdrževal, urejal in tržil vse športne objekte. Prepričan sem, da to ne more biti šola. Prepričan pa sem tudi, da mora šola in z jo vsi osnovnošolci, z njimi pouk športne vzgoje in drugi šolski športni programi, imeti prednost pri zasedbi vseh obstoječih in ne nazadnje na novo zgrajenih športnih objektov.
Na koncu razgovora pa je treba dodati, da Vrhnika resnično potrebuje novo šolo in da bodo Vrhničani vse aktivnosti podprli, še posebno pa se bo njihov glas moral slišati ob refe-. rendumskih odločitvah za uvedbo samoprispevka. Z nadaljnjim aktivnostim pa vas bomo v »Našem časopisu« sproti seznanjali in obveščali.
S.S.
Občina Vrhnika sklicuje na podlagi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 71/93),
JAVNO OBRAVNAVO
ki bo v torek, dne 10.9.1996, ob 18.00 uri, v prostorih krajevnih skupnosti mesta Vrhnika, Tržaška c. 11.
Na javni obravnavi bodo obravnavani:
1. Osnutek lokacijskega načrta za pretočni bazen meteornih vod na Lošci
2. Osnutek spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Vrhnika, ki predvideva širitev Kolodvorske ceste kot napajalne ceste k novi šoli pod Hruševco.
3. Osnutek spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Vrhnika, ki predvideva širitev kamnoloma Verd.
VABLJENI VSI ZAINTERESIRANI OBČANI
OBČINA VRHNIKA
a is is
i fl B ? B B 0 B fl
MARTA JERINA, s.p.
Sinja Gorica 83 1360 Vrhnika, Slovenija, tel.: (061) 752-409
Pred pričetkom jesensko-zimske sezone vam po izjemno ugodnih cenah nudimo usnjene damske torbice. PRIPOROČAMO SE.
VRHNIKA
NAŠ ČASOPIS j,
15, SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRHNIKA
Nova direktorica Cankarjeve knjižnice
Zadnja seja Občinskega sveta Občine Vrhnika, pred poletnimi Počitnicami jc bila v četrtek, 11. julija v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Kako delovni in vestni so vrhniški Svetniki, kaže tudi ta podatek, da seje od 24 svetnikov seje udeležilo 20, čeprav so že nastopile Počitnice. Sploh pa je značilnost sej sveta, da dosedaj ni bilo problema s sklepčnostjo, saj se svetniki udeležujejo skoraj 100%.
Pri obravnavi zapisnika prejšnje seje so bili člani sveta enotni, da izrednih sej ne bi smeli imeti na isti dan kot redno, saj je potrebno gradivo posredovati vsaj nekaj dni preje, da se ga lahko pregleda in zavzamejo stališča posameznih poslanskih skupin. Zato so se tudi odločili, da o zapisniku izredne seje glasujejo na naslednji seji sveta.
Nato so prešli na nekakšno osrednjo točko seje in to imenovanje direktorice Cankarjeve knjižnice. Obrazložitev številnega gradiva za to točko je podal predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Zmago Solina. Med drugim je navedel, da je Marija Iskrenovič na občino poslala dopis že 16.2.1996, v katerem je navedla, da se želi upokojiti z 31.8.1996, ko bo dopolnila uspešno delovno dobo 40 let. Komisija je nato s 1.4.1996 pričela postopek za imenovanje novega direktorja knjižnice z objavo razpisa prostega delovnega mesta. Razpis so morali nato še enkrat ponoviti, ker kandidat ni izpolnjeval pogojev. Na drugi razpis se je prijavila Ivanka Voljč, zaposlena v knjižnici, ki je imela pogoje razpisa.
Po uradni obrazložitvi se je vnela precej zanimiva razprava, katero pa lahko strnemo:
- Marija Iskrenovič je resnično dobro in organizacijsko vodila Cankarjevo knjižnico vsa leta obstoja,
- z njeno pomočjo je knjižnica pridobila na ugledu,
- sami postopki za imenovanje direktorja so bili izvedeni korektno in pravilno,
- tudi nova kandidatka Ivanka Voljč je v knjižnici že 22 let in bo vsekakor lahko kontinuirano nadaljevala delo vnaprej.
Nato so svetniki najprvo razrešili Marijo Iskrenovič funkcije direktorice Cankarjeve knjižnice, zaradi upokojitve in to s 31.8.1996.
Za direktorico knjižnice pa so izvolili Ivanko Voljč, ki nastopi to funckijo s 1.9.1996 in to za
dobo pet let.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli tudi, da se lahko sofinancira obnova Cankarjeve rojstne hiše in obnovo cerkve sv.
Miklavža na Kurcnu in to obe obnove za 1.500.000,00 SIT.
Svetnikom je bilo podano tudi poročilo o izidu volitev v svete krajevnih skupnosti. Nekateri svetniki so menili, da jc potrebno novim svetom KS nuditi vso strokovno in ostalo pomoč, predvsem z občinske uprave, pametno bi bilo tudi nove predsednike KS usposobiti za vodenje ter po možnosti povečati dotacije KS za njihova delovanja.
N.Č.
VABIMO VAS IN VASE PRIJATELJE NA VESELO SREČANJE ČLANOV TURISTIČNEGA IN PLANINSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA V NEDELJO, 8. SEPTEMBRA, OB 14. URI V STAREM MALNU
Obvestilo staršem
S septembrom 1996 v Vzgojnovarstvcnem zavodu Antonije Kuc-ler Vrhnika v skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. list RS, št. 12/96) in Pravilnikom o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. list RS, št. 44/96) prehajamo na nov sistem plačevanja oskrbnin.
1. Vsi starši, ki imajo stalno bivališče v Občini Vrhnika, uveljavljajo znižano plačilo programa na upravi VVZ Vrhnika, Tržaška 2 a, ne glede na to, v katerem vrtcu imajo v varstvu svojega otroka. Znižano plačilo programa uveljavljajo na obrazcu DZS-VRT-1,86, ki ga dobijo v knjigarnah. Zadnji rok za uveljavitev znižanja je 30.10.1996.
2. Po sklepu Občinskega sveta občine vrhnika (11/1-sk 1-010/96) so cene programa v VVZ Vrhnika
- za I. starostno obdobje od 1 - 3 let 34.080,00 SIT
- za II. starostno obdobje od 3 - 7 let 27.080,00 SIT
3. Starši, ki vloge za znižano plačilo programa ne predložijo pravočasno, plačajo 85 % cene programa.
Starši, ki razpolagajo s premoženjem (po Pravilniku) plačajo najmanj 60 % cene programa.
Starši, ki imajo v vrtec vključenih več otrok, plačajo za starejše otroke za en razred nižjo ceno.
Starši, ki prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu so plačila oproščeni.
Starši, ki imajo vključene otroke v pripravo na šolo v dnevnem varstvu, plačajo največ 60 % cene programa (otroci, ki so vpisani v prvi razred za šol. leto 1997/98).
4. Za plačilo programa se upošteva dohodek in premoženje družine: mesečni dohodek na družinskega člana v odstotku od povprečne plače na zaposlenega v republiki Sloveniji v preteklem letu - 1995.
Znani novi predsedniki v krajevnih skupnostih Občine Vrhnika
V vseh 14 krajevnih skupnosti so imeli že prve konstitutivne seje novoizvoljenih svetov krajevnih skupnosti. Izvolili so tudi predsednike, pravzaprav »male« župane krajevnih skupnosti. V posameznih krajevnih skupnostih so predsedniki postali:
- KS Vrhnika - Center -Oto Prebil
- KS Vrhnika - Breg - Andraž Gruden
- KS Vrhnika - Vas - Karel Jurjevčič
- KS Bevke - Miroslav Vonča
- KS Blatna Brezovica -Robert Gostiša
- KS Padež - Pokojišče -Zavrh -Marko Debevec-
- KS Ligojna - Miroslav Verbič
- KS Log - Albin Novak
- KS Sinja Gorica - Janez Jerina
- KS Stara Vrhnika -Franci Petkovšek
- KS Podlipa - Smrečje -Janez Fortuna
- KS Verd - Urban Žirovnik
- KS Zaplana - Valerija Marine
- KS Dragomer - Lukovica - Peter Mausar
Vsem novoizvoljenim predsednikom iskreno čestitamo in želimo šc naprej dobrega, če ne boljšega sodelovanja z Našim časopisom.
S.S.
Plačilni razred	Mesečni DDČ v odstotku od povprečne plače na zap. . v RS v letu 1995	Znaša plačilo v % od cene programa
1.	do 20%	15% "
2.	nad 20% do 30%	20%
3.	nad 30% do 40%	30%
4.	nad 40% do 55%	40%
5.	nad 55% do 75%	50%
6.	nad 75% do 95%	60%
7.	nad 95% do 120%	70%
8.	nad 120% do 150%	80%
9.	nad 150%	85%
• 5. Zaradi pomanjkanja kapacitet v vseh enotah v Občini Vrhnika bomo v dogovoru z ustanoviteljem izvajali v šol. letu 1996/97 dnevni program, ki traja od 6 do 9 ur. Ko bo možno, bomo staršem ponudili šc druge programe v skladu z Zakonom o vrtcih in sicer poldnevne in krajše programe.
Sprostitev kapacitet za izvajanje le-teh predvidevamo z. zgodnejšim všolanjem otrok v prvi razred.
6. Starši bodo plačevali program v vrtcu po izstavljenem računu za pretekli mesec v osmih dneh po prejemu položnice. Položnice za september 1996 bodo starši prejeli do 10.10.1996.  " • Uprava VVZ Vrhnika
KREDIT
R+0%
Dobrodošli v prenovljeni Avtohiši REAL!
Ob otvoritvi bomo do prvih gostov še posebej pozorni. Ker prodajamo avtomobile, vam izrekamo prisrčno dobrodošlico - namesto z odojkom in vinom - s posebej ugodno ponudbo:
• prvim 500 kupcem
• 500.000 SIT posebnega posojila
• z obrestno mero R+0% za eno leto
Prisrčno vabljeni!
Avtohiša RE AL in
/£pra£ do zaupanja
leasing-kredit
RENAULT
Vse informacije tudi AVTO CENTER Vrhnika, Jelovškova 6, tel.: (061) 755 720, (061) 755145
ZA NAŠ ČASOPIS GOVORI MLADEN SUMINA
Obrtnik ima denar, če trdo dela
Ne moremo mimo dejstva, daje Območna obrtna zbornica Vrhnika ena izmed največjih »delovnih organizacij«, kot seje reklo po starem, saj združuje številne obrtnike in delavce, ki delajo pri njih. Tako jim ponuja zaposlitev, z njo pa socialno varnost. Obrtniki pomenijo tudi enega izmed glavnih virov dohodka, ki sc vrača v občino za številne potrebe, kijih ta ima. Kot smo poročali, je junija zbornica proslavljala dvajsetletnico obstoja. Po odstopu predsednika je vodenje predvzel njen podpredsednik Mladcu Sumina iz Dragomerja. Z obrtno kovinsko dejavnostjo se ukvarja že 13. leto, pri delu zbornice je bil že zdaj zelo aktiven. Zato smo se z njim pogovarjali zlasti o vlogi zbornice in težavah, ki jih imajo obrtniki.
Vodite eno izmed močnejših združenj, ki povezuje obrtnike iz dveh občin, vrhniške in borovniške. Včasih je obrtnike zavezovala pripadnost skupnim prizadevanjem, tudi stanovska solidarnost. V tej zadevi so tudi, kakor smo brali ob dvajsetletnici, obrtniki vedno prisegali na stanovsko zavest, s katero so branili ugled in dober glas obrtniškega stanu. Danes je verjetno prav tako, čeprav so med člani vašega združenja ljudje različnih profilov in poklicev in z različno delovni prakso in delovnimi uspehi. Tudi zamenjava v vodstvu obrtne zbornice po proslavljanju jubileja je videti kot zaščita ugleda in dobrega glasu obrtniškega stanu. Katere in kakšne obrtnike povezujete?
Skupaj 605 članov
Območna obrtna zbornica Vrhnika deluje na območju občin Borovnica in Vrhnika. Iz borovniške občine jih je 69, iz. Vrhnike 536, torej skupno 605 članov.Če jih razvrstimo po dejavnostih se jih s prevozništvom ukvarja 72, z gradbeništvom 121, s popravili avtomobilov, vulkanizcr-stvom, kleparstvom,... 37, z grafično dejavnostjo in oblikovanjem 19, s predelavo plastike 17, s proizvodnjo hrane in drugih živil 9, z elektro dejavnostjo 16, gostincev je 40, kovinarjev 61, lesarjev 30, tekstilcev 25, frizerskih in kozmetičnih salonov je 21, z domačo obrtjo se ukvarja 6 obrtnikov, 131 pa jih opravlja različne storitvene dejavnosti. V obrti je zaposlenih še okoli 550'delavcev, kar pomeni, da se z obrtjo ukvarja kar 1155 oseb ali 1,9 osebe po obratovalnici. Po številu zaposlenih je največja obratovalnica z 32 delavci. Noben od podatkov izrazito ne izstopa iz slovenskega povprečja, ne moremo pa se primerjati z obrtniško uspešnejšimi občinami.
Kar zadeva stanovsko zavest je leta v večji meri prisotna pri (po obrtniškem stažu) starejših obrtnikih, ki so doživljali in preživeli različna obdobja odnosa do obrtnika in obrtništva. Napak bi bilo vse poenostavljeno posploševati, zato naj omenim, daje tudi nekaj mlajših obrtnic in obrtnikov zelo aktivnih v organih zbornice.
Zamenjavi v vodstvu zbornice ne pripisujemo posebnega pomena. V 20 letih delovanja smo vzpostavili takšno obliko organiziranosti, znotraj katere cenimo prispevek posameznika in se hkrati zavedamo, da so v 19 članski izvršilni odbor in 7 članski nadzorni odbor izvoljeni - lahko rečem - ugledni in cenjeni obrtniki in obrtnice, ki so zmožni in pripravljeni prevzeti večji del odgovornosti kot doslej.
Verjetno so danes časi vsaj formalno bolj naklonjeni zasebni pobudi, kot so bili časi tedaj, ko so samo nekateri obrtniki vztrajali pri svojem delu, drugi pa so obupali in so se raje ozirali po varnejši službi. Zakaj potrebujete svojo območno strokovno organizacijo?
Nekateri imajo prednost
Tudi prejšnji časi so bili formalno oz. bolje rečeno deklarativno naklonjeni obrti. Ni bilo ne resolucije ne planov razvoja, od krajevne skupnosti do nivoja federacije, brez poglavja o zavzemanju za razvoj obrti. Kako je bilo v praksi, nam kaže stanje obrti v posameznih okoljih oz. občinah danes. Poglejmo samo primer bivše občine Domžale. Občinski dejavniki so bili tisti, ki so spodbudili tak razcvet obrti že v sedemdesetih letih.
Naj za razmere za nazaj omenim samo nekaj nesmislov: zakonske omejitve velikosti poslovnega prostora, omejitve pri zaposlovanju, plačilo prometnega davka, katerega družbenim firmam ni bilo treba plačevati in še bi lahko naštevali. Kljub tem nesmislom bi težko rekli, da ni bilo možno »preživeti«, toda popolnoma
jasno je, da v takšnih razmerah ni profita in ni razvoja.
Obrtniki, organizirani v takratnih društvih, pozneje pa v združenjih, srrro opozarjali na te in mnoge druge nesmisle in čeravno smo velikokrat imeli občutek, da se razmere ne spreminjajo, so se vendarle na mnogih področjih spremenile v smeri naših zahtev.
Življenje teče dalje, odpirajo se nova vprašanja, pojavljajo se nove težave. Brez aktivne vloge zbornice bo marsikatero vprašanje težje ali za nas neustrezno rešeno.
Vrhniška obrtna zbornica oz. njene predhodnice in predhodniki, od Združenja samostojnih podjetnikov naprej, ima plodno in bogato izročilo. Kaj povezuje toliko obrtnikov, da toliko časa vztrajajo v tej organizaciji. ali je to poslovni ali samo stanovski interes ali različne ugodnosti, ki jih imate s tem. ko ste povezani?
Stanovski interes po povezovanju
Dejstvo, da smo obrtniki, nam kar nekako samo po sebi narekuje, da je nujno imeti svoje združenje. Nekakšnega neposrednega poslovnega interesa tu seveda ni. V večji meri je po mojem mnenju prisoten stanovski interes, saj smo obrtniki ponosni, daje v nazivu firme ime obrtnika, za tem imenom bi naj stal človek z vsemi najboljšimi lastnostmi, človek, v katerega bi naj imela stranka oz. poslovni partner zaupanje in človek, ki za svoja dejanja odgovarja s celotnim svojim premoženjem. Občutek imam, da se zaupanje v obrtnika (podjetnika posameznika oz. s.p.) krepi in da v korektnih poslovnih odnosih ima celo prednost, kar je glede na prej omenjeno razumljivo.
V poplavi najrazličnejših anomalij, ki se dogajajo v družbi, so seveda tudi obrtniki pred različnimi skušnjavami, vendar bi rekel, da se odstopanja od zakonskih in moralnih norm dolgoročno gledano negativno obrestujejo.
O ugodnostih, ki bi jih člani zbornice imeli že zato, ker so člani, bi v klasičnem smislu težko govorili. So pa seveda določene prednosti, saj je naša strokovna služba skoraj vedno na razpolago za nudenje najrazličnejših pomoči našim članom, od strokovnih nasvetov do tehnične pomoči, vendar je treba razumeti, da dve strokovni sodelavki ne moreta biti celoten servis za posameznega obrtnika. Zbornica organizira izobraževanje po različnih tematskih področjih, od strokovnih preda vanj,tečaje v in seminarjev, do programov za preživljanje prostega časa. Obrtnikom na podlagi interesov pomagamo pri razstavah in udeležbi na sejmih, organiziramo se tudi, ko je potrebno sotova-rišu priskočiti na pomoč ob elementarnih nesrečah in podobno.
Tu je potrebno omeniti še, da obvezno članstvo v zbornici narekuje že Zakon o zbornicah in sicer za vse podjetnike, ki opravljajo obrtne in obrti podobne dejavnosti na obrtni način, tisti, ki pa niso obvezni člani obrtne zbornice, pa bi se želeli včlaniti, imajo možnost prostovoljnega članstva. Zato ima zbornica določene naloge, ki jih je nanjo prenesla država, kot je denimo izdaja obrtnih dovoljenj. Koliko bomo imeli zgoraj omenjenih aktivnosti v svojih programih, pa je odvisno od nas samih.
Koliko so danes zasebniki nosilci razvoja v krajih, kot bi rekli po starem. Ali je to skupina posameznikov, ki se vsak dan po svoje prebija naprej, ali pa ste že postali tudi tista sila, ki lahko močno vpliva na zaposlovanje ljudi, na spreminjanje gospodarske podobe kraja in na gospodarski vzpon tam, kjer delujete?
Vsak se po svoje prebija naprej
Težko bi na splošno govoril, o tem koliko so zasebniki nosilci razvoja v krajih. To je zelo odvisno od posameznika. Res je, da se vsak po svoje »prebija« naprej. Tudi sila nismo, ki bi lahko v določenem kraju bistveno vplivala na hitre in pozitivne spremembe v celoti gospodarskih odnosov. Je pa to vsekakor žalostno dejstvo.
Ja, vprašanja so zelo umestna. Glede na prostor, ki nam jc na razpolago in čas bo najbrž, težko celovito odgovoriti. Velika večina današnjih obrtnikov jc pričela iz. nič ali skoraj iz nič. Nadčloveški napori so bili poti cbni, da smo lahko z zastarelo opremo izdelovali izdelke, ki so cenovno in kvalitetno bili dokaj primerljivi z izdelki iz uvoza. Zaostanek v •opremi in tehnologiji smo nadomeščali z bistveno večjim fizičnim in miselnim delom, predvsem nosilcev obrti, torej obrtnikov. Uvoz tehnološke opreme, tudi tiste, ki je doma nismo proizvajali, jc bil v določenih trenutkih nemogoč - a smo danes kljub temu kar primerljivi z razvitejšimi gospodarstvi.
O moralni podpori ni smiselno govoriti, ampak tudi materialne ni bilo in je še vedno ni, lahko bi rekli nikakršne. Tisti, ki obvladujejo finančni trg, s to trditvijo ne bodo soglašali, vendar s stališča proizvajalca lahko trdim, da krediti pod pogoji R%12= in več s stroški vred v normalnih tržnih razmerah niso krediti, ki bi prispevali k razvoju ampak k uničenju tistega, ki tak kredit vzame.
Veliko lepih besed je bilo o različ-
V četrtek, 22. avgusta, so na povabilo županje Gonarsa Elisete Moretti in tamkajšnega Združenja trgovcev in obrtnikov, v Italijo odpotovali župan občine Vrhnika Vinko Tomšič, podpredsednik Obrtne zbornice Vrhnika Mladen Sumina, Obrtniški zbor notranjske regije in nekateri obrtniki in obrtnice iz vrhniške občine.
Konec šestdesetih let je med Vrhniko in italijanskim Gonarsom, zaradi tragičnega dogodka med italijansko okupacijo, ko je veliko Notranjcev umrlo v tem italijanskem taborišču, nastala vez pobratenja. Ena izmed še živečih Vrhničanov, ki so se vrnili iz taborišča, je tudi Francka Šajn, ki je bila v Gonarsu rojena. Na začetku so bile te vezi zgolj na politični ravni, danes pa tudi na športnem, kulturnem in narodnostnem področju.
V pobratenem mestu so se udeležili otvoritve Prve umetniške razstave Alpe Adria in odprtja Obtniškega sejma. Ta je postal že tradicionalen in je bil letošnje leto tretji po vrsti. Na njem so se s svojimi izdelki prestavili tudi nekateri vrhniški obrtniki in obrtnice.
V Gonarsu je predstavnike z Vrhnike prva pozdravila županja Eliseta Moretti, ki je izrazila veselje ob ponovnem srečanju. Nato je sledila otvoritev umetniške razstave Alpe Adria. Na razstavi smo si lahko ogledali skoraj tristo slikarskih del slovenskih, italijanskih in hrvaških slikarjev, ki so prikazovala pokrajino in utrip življenja v tem italijanskem mestu.
Obrtniški zbor, pod vodstvom Janeza Gostiša, je na otvoritvi obrtniš-
nih pospeševalnih skladih, zlasti na republiški ravni, kako klavrno se zgodbe končujejo, nam mediji dnevno poročajo.
Zakaj državo podpirajo le nekateri
Naslednji problem jc tako imenovana siva ekonomija oz. delo na črno. Proti samemu delu kot takemu nimamo nič, moti nas le to, da moramo v državno blagajno prispevati le nekateri. Problem bo v prvi vrsti morala rešiti država z odkrivanjem, kaznovanjem in ne nazadnje z vzgojo svojih državljanov kot potrošnikov.
Vse bolj smo priče neobvladljivemu in nekontroliranemu uvozu blaga. Uvaža lahko vsak in skorajda vse. Mogoče je v določenem trenutku bila trgovina tista, kije spodbudila domačo proizvodnjo, toda če bo šlo tako naprej, bomo samo še trgovali z robo, ki bo uvožena s trgov, kjer 12-Ietni otroci delajo po 12 ur dnevno. Ko bomo uničili domačo proizvodnjo, tudi to, danes relativno poceni blago, ne bo več poceni. Tisti obrtniki, ki se ukvarjamo z ustvarjanjem nove vrednosti oz. proizvodnjo, smo mnenja, da bi uvoz moral biti pokrit z izvozom, individualno ali v verigi.
Naj omenim samo še eno področje, za katero menim, da bi ga morala rešiti pravna država, to jc zaščita upnikov. Predolgo časa upamo, da bo trg sam po sebi to rešil in vse bolj smo prepričani, da sc to ne bo zgodilo. Mnogi zelo dobri proizvajalci in dobavitelji so na robu preživetja ravno zaradi problemov neplačil.
H gornjemu nizu problemov bi dodal samo še nekaj, kar ni zanemarljivo. Prisotna je miselnost, da, poenostavljeno rečeno, obrtnik ima denar. S to miselnostjo mnogi odpirajo obrt, a ko se srečajo s kruto realnostjo, so presenečeni in se ne morejo sprijazniti z. dejstvom, daje obrt delo kot vsako drugo. Če si zagotovimo vsaj nekoliko nadpovprečni življenjski standard in če zagotovimo še delovna mesta svojim otrokom, smo pravzaprav dosegli osnovni cilj, s čemer bi morali biti kar zadovoljni.
Na koncu naj brez komentarja omenim samo še, da je veliko resnice v izreku »če jaz nimam krave, naj crkne šc sosedova«.
Tudi občina lahko spodbuja razvoj
Vemo. da je danes v občinski pristojnosti pravzaprav zelo malo stvari, ki bi
kega sejma poskrbel za krajši kulturni program. Zbor je zapel nekaj slovenskih in italijanskih pesmi. Nato so za govorniški oder stopili številni predstavniki mesta in celotne države ter pozdravili razstavljalce iz Vrhnike, hrvaške Reke in Gonarsa ter oklice. Spregovorila sta tudi Vinko Tomšič in Mladen Sumina. Oba sta poudarila pomembnost sodelovanja, tako med mestoma kakor tudi med državama in se ob tej priložnosti zahvalila za povabilo.
Na sejmu je razstavljalo dvainse-demdeset razstavljalcev iz treh držav. Na njem so bile poleg trgovine in domače obrti zastopane tudi zbiratelj-ske dejavnosti (npr. stare fotografije,
vključno z davčno politiko dejansko spodbujale razvoj obrti. Vendar tudi tega, na kar lahko občine vplivajo, ni tako malo, od prostorskih možnosti za različne dejavnost naprej. Kako si predstavljate sodelovanje s predstavniki lokalne samouprave, se pravi z občino in kaj od nje pričakujete. Velja tako za vrhniško kot za borovniško občino.
Ne glede na formalne pristojnosti, ki jih ima občina v odnosu do obrtništva in ne glede na tako ali drugačno delitev pristojnosti med občino in republiko, lahko samoupravna lokalna skupnost, kar občina je, veliko stori za razvoj obrti. Vsekakor je nujno zagotoviti oz. imeti v vsakem trenutku fond razpoložljivih zazidalnih površin ne glede na lastniški status zemljišča. Veliko bi storili, če bi potencialnim investitorjem znali postreči s podatki, katera zamijišča so namenjena pozidavi in za kakšno dejavnost. Tako obrtniki kot občani pričakujemo, da bomo v občinskih službah tudi v prihodnje srečevali prijazne ljudi, ki se naj zavedajo, daje občina zaradi občanov in ne obratno.
Institucionalnega sodelovanja ali povezovanja, ki bi ga opredeljevala statutarna določila, ni, je pa seveda sodelovanje, ko gre za konkretne zadeve in prepričan sem, da bo tako tudi v bodoče. Kar nekaj obrtnikov je na različnih listah bilo izvoljenih v občinske organe in ne nazadnje oba župana sta obrtnika, na kar smo še posebej ponosni.
Proti koncu avgusta ste se vrhniški obrtniki udeležili sejma v Gonarsu. Kako ocenjujete povezanost z obrtniki iz Gonarsa in kako ste se predstavili na njihovem sejmu?
Nekoliko konkretneje smo obrtniki pričeli sodelovati s pobrateno občino Gonars v Italiji. Nekaj njihovih obrtnikov je sodelovalo na naši razstavi ob 20-lctnici konec junija t.l., ob koncu avgusta pa smo jim vrnili obisk z udeležbo 10 naših obrtnikov na njihovem sejmu trgovine in obrti. Ob otvoritvi sejma se je z majhnim koncertom predstavil tudi obrtniški notranjski mešani pevski zbor, katerega pevke in pevci so člani obrtnih zbornic občin notranjske regije in med katerimi so tudi Vrhničani. Kakšne so možnosti konkretnega gospodarskega sodelovanja, je težko reči, spodbudno pa je, da je vse bolj prisotna zavest, da moramo bolj agresivno nastopati na različnih sejmih in razstavah. Nastop v Gonarsu smo organizirali skupaj s Turističnim društvom Blagajana Vrhnika, pomagal in sodeloval pa je tudi vrhniški župan, g.Vinko Tomšič.
otroške igrače...). Na naši, vrhniški stojnici, so bili predstavljeni izdelki naših dobro poznih obrtnikov, ki pa vam jih tudi predstavljamo: vrhniški pirh in frezanje - Franc Grom, lectovi kruhki - Lectarstvo Zalaznik, nakit in pirhi iz umetne mase - Nataša Oblak, šopki iz suhih rož - Emilija Erbežnik, peharji suhih dobrot - Marta Rijavec, glinena posoda - Barbara Plevnik, izdelki iz železa - Sonja Oblak Dolni-čar, svečarstvo in plastika - Anže Str-žinar, Detel - Milan Podlipec, VF varjenje PVC folije - Karolina Sivic, lesni izdelki - Franc Krže, idrijske čipke - Julka Fortuna in Turistično društvo Blagajana, kije stolnico tudi lično pripravilo.
Obiski med mestoma so vedno bogatejši, vez pobratenja pa vedno trdnejša. Zaradi žalostnih zgodovinskih dogodkov je med dvema mestoma nastalo prijateljstvo z globljim pomenom povezanosti in zbliževanjem dveh narodov.
NATAŠA MEDVEŠČEK
Pogled na razstavni prostor vrhniških obrtnikov na sejmu v Gonorsu.
VRHNIKA V ITALIJANSKEM GONARSU
Trdna vez pobratenja
Združena lista v pripravah na državno zborske volitve
Rojena sem 12. 12. 1954 v Ljubljani. Po končani ekonomski šoli sem se zaposlila v IUV, kjer sem še danes. Sem poročena, mati dveh otrok, hčerke stare 16 let in 12-letnega sina.
Vrhniški člani združene liste so za volitve v državni zbor evidentirali dva možna kandidata. Na internih volitvah se bodo odločili, kam bodo dali prednost. Oba kandidata Združene liste socialnih demokratov tudi predstavlja.
Pripadam t.i. povojni generaciji, torej generaciji, ki nosi največje breme zadnjih družbenih sprememb, ki ni zaznamovana z dogodki, ki so spremljale drugo svetovno vojno in čas po vojni. Prav zaradi tega ne morem razumeti, da vse tisto, kar seje dogajalo takrat, tako zelo označuje današnji čas, ko bi vendar morali gledati v bodočnost, v čas, ko bodo naši otroci tisti najbolj produktivni del naše države. Naša dolžnost je, da vse nastale spremembe obrnemo v pozitivno smer, tja kjer bodo naše fizične in psihične sposobnosti uporabljene v največji meri za dobro vseh.
To so bili razlogi, ki so pomagali k odločitvi, da kandidaturo, ki mi je bila ponujena, sprejmem.
V moji naravi ni prostora za kakršno koli nasilje, ne fizično ne psihično. V obnašanju in razmišljanju nas vseh, ki smo del demokratične družbe, mora biti toleranca, želja, da se spo-razumemo kljub različnim ideološkim razmišljanjem. Prepričana sem, da je stranka na katere listi kandidiram, tista, ki na moja vprašanja daje zadovoljive odgovore. Sama misel na človeka, ki bo v družbi lahko uveljavlal svoje znanje in sposobnosti, ki bo svobodno izražal svoja mnenja in prepričanja, je tista misel, ki naj nas vse osrečuje.
Borivoj Terčelj
(Dragomer)
Tole kratko pisanje je namenjeno vam. Napisal sem ga zato, da bi me bolje spoznali. Zato, ker si želim kandidirati na kandidatski listi Združene liste socialnih demokratov na volitvah za Državni zbor. Zato, ker vem, da me večina slabo pozna in želim, da več izveste p meni.
Rodil sem se 1. julija 1944 v Ljubljani. V osnovno šolo sem hodil v Spodnji Šiški ter na Vrtači, maturiral sem na nekdanji Klasični gimnaziji ter diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo-grad-
Ne želim, da na Slovenskem vlada brezdušno oderuštvo in »mobitel« generacija.
Želim, da mojim otrokom ne vlada, ne frak in ne talar.
Ne želim, daje parlament tisti kraj, kjer politiki uresničujejo samo svoje osebne interese.
Želim živeti v pravi, zdravi, socialni demokraciji.
Želim, daje bodočnost nekaj svetlega in težko pričakovanega-
Želim biti ponosna na državo v kateri živim.
Želim, da bom lahko zjutraj, ko se bom zbudila lahko rekla: »kako lepo je živeti!«
bena smer. Vseskozi sem živel v Ljubljani. Sem oče dveh odraslih poročenih hčera in dedek treh vnukov.
Kot gradbenik sem delal v projektivi sedem let kot statik, nato pa kot vodja investicij oziroma vodja projekta in oddelka na različnih gradnjah, pretežno na inozemskih projektih.
Politično aktiven sem postal šele ob koncu osemdesetih let, ko sem sicer po naključju, vendar iz prepričanja postal član Iniciativnega odbora za ustanovitev Socialdemokratske stranke Slovenije, takrat še pod vodstvom Franceta Tomšiča. Ob ustanovitvi SDSS sem bil tudi član predsedstva in kasneje tudi predsednik SDSS v Ljubljani. Iz stranke sem kasneje izstopil, ker nisem bil zadovoljen z njeno usmeritvijo.
Predvsem sem vedno bil socialdemokrat. To pa zame pomeni levo politično usmeritev v večstrankarski parlamentarni državi. Tržno usmerjen gospodarstvu z veliko mero državnega vpliva na socialno politiko. Predvsem sem in bom zagovarjal zahtevo, da morajo imeti vsi enako možnost za šolanje in da vsi starejši uživajo človeka vredno pokojnino. In vedno bom zahteval od države, da za to tudi poskrbi in uredi gospodarstvo tako, da bo svoj normalni presežek dajala v ta namen.
Sedaj sem že skoraj tri leta član Združene liste. Združeni listi sem se pridružil predvsem zato, da bi po svoji moči pomagal ustvarjati pravo socialde-mokracijo. Vem, da so člani Združene liste predvsem prepričani socialdemokrati in socialisti. Ljudje, ki jim tradicije slovenskega odpora okupatorju pomenijo tisto pravo laž slovenskega naroda, tisto gonilo, kije pripomoglo, da smo se na tem prostoru ohranili čez tisoč petsto let, da imamo, če hočete, vendarle po dolgih stoletjih spet svojo lastno državo.
Zavedam se, da si bomo vse, kar-je dobrega, priborili sami. Le tako nas bodo vsi spoštovali in upoštevali. Sicer bomo vedno hlapci. Zato pa moramo še mnogo narediti, snovati naš napredek in gledati predvsem naprej, ne pa se spotikati v medsebojnih sporih zaradi naše preteklosti.
Dati moramo možnost sposobnim, mladim, podjetnim.
Omogočiti moramo vsem resnično enake možnosti šolanja in vzgoje.
Zagotoviti moramo delovanje države na področju sociale, zdravstva in pokojninskega zavarovanja.
Vrhniki, pomembnem mestu na obrobju prestolnice zagotoviti glas v državnem zboru.
Eva Weissbacher-Baretic
(Verd — Vrhnika)
Odpadki - naša velika skrb
Narava že sama brez človekovega poseganja vedno poskrbi za svoje »odpadke«.
Cel kup živih bitij od mikroorganizmov do mrhovinarjev spreminja odmrle rastline in živali ter njihove izločke v hrano novim generacijam. V to miljone let trajajoče kroženje pa vedno bolj posega človek s svojo civilizacijo in tehnologijo.
Če je narava še lahko predelala odpadke, kijih je ustvarjala družba na stopnji pred industrijsko revolucijo, pa je ogromen skok produkcije ob industrijski revoluciji in v zadnjih desetletjih onemogočil naravno recikliranje velikanskih količin odpadkov, ki nastanjejo v industriji, kmetijstvu in v gospodinjstvih.
V razvitih in bogatejših družbah so se že pred desetletji ekološko osveščeni ljudje zavedali problemov, ki jih normativna neurejenost povzroča človekovem okolju.
S pojavom različnih ekoloških gibanj in zelenih strank so tudi s političnimi pritiski v parlamentih dosegli pomembne spremembe na zakonodajnem področju za doslednejše varovanje okolja. Razviti svet tako že dolgo ne pozna več nelegalnih odlagališč odpadkov. Deponije so urejene tako, da spominjajo na industrijski obrat, kjer se predelujejo koristni odpadki, ki so že predhodno sortirani ob ločenem zbiranju. Opremljene so s čistilnimi napravami za izcedne vode; bioplin, ki nastaja pri razkroju bioloških odpadkov pa koristno uporabljajo kot dodatni energetski vir.
Žal zgornje ugotovitve na veljajo za našo družbo, kjer se šele v zadnjih letih več govori o nujnosti razumnejšega ravnanja z naravo. Počasi vendarle prodira v zavest nujnost racionalnejšega ravnanja z odpadki.
Odgovorni na Ministrstvu za okolje in prostor so se zavedali težav, ki jih ima Slovenjia zaradi kopice nerešenih problemov z odpadki. Zato so v zadnjem letu pripravili dokument z zgovornim naslovom: Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki. Dokument je že šel čez vladno proceduro in je pripravljen za obravnavo v državnem zboru.
Strategija je utemeljena s tremi nespornimi Ugotovitvami:
- razmere pri ravnanju z odpadki so kritične
- področje ravnanja z odpadki je uvrščeno med temeljne okoljske probleme in
- razreševanje te problematike je prednostno. Strategija je dokument izvršne in zakonodajne
Veje oblasti o usmeritvah in oblikovanju ukrepov, ki omogočajo nadzor nad odpadki, zmanjšanje njihovih količin in nevarnosti za okolje, optimalno izrabo snovne in energetske vrednosti odpadkov in kot končni rezultat razbremenjevanje in varovanje prostora kot nacionalne vrednote zaradi odlaganja odpadkov.
Odpadki so hkrati okoljska in gospodarska prvina. So vir obremenjevanja okolja, ko jih je treba odlagati ali skladiščiti. Možna koristna izraba njihovih lastnosti vpliva na ekonomsko in okolje-Varstveno učinkovitost proizvodnih subjektov, °benem pa ravnanje z odpadki v vseh stopnjah Predelave in obdelave pomeni odpiranje novih delovnih mest in proizvodnih dejavnosti.
Strategija deli odpadke na odpadke iz naselij, odpadke iz industrije in energetike, odpadke iz stva.
Za zmanjšanje odpadkov iz naselij, dokument predvideva predvsem večkratno uporabo embalaže ter kompostiranje bioloških odpadkov. Predvidena je tudi večja uporaba toplotne obdelave ob najzahtevnejših okoljevarstvenih omejitvah, s čemer se najuspešnejše zmanjša prostornina odpadkov in hkrati izrabi njihova energetska vrednost ter šc dodatno zamnjša njihov nevarnostni potencial.
Poseben problem predstavljajo odpadki z. nevarnimi sestavinami. Zaradi ekonomskih razlogov se je za predelavo nekaterih vrst odpadkov smotrno povezovati s sosednjimi državami.
Za odpadke iz industrije in energetike bo v pretežni meri poskrbela prestrukturirana in olastni-njena industrija. Za zmanjšanje količin in nevarnostnega potenciala je nujno racionalizirati tehnološke postopke z notranjim zapiranjem proizvodnih snovnih tokov. Poleg reševenja sprotnih okoljevarnostnih problemov se bo industrija nujno spopadla s sanacijo starih bremen, ki izvirajo iz nekdanjega odnosa industrijske proizvodnje do okolja.
Dokument navaja naslednje najpomembnejše probleme: 0 Pomanjkanje odlagalnega prostora na sedanjih komunalnih odlagališčih.
• Večina sedanjih komunalnih odlagališč je neustrezno locirana, razpršena so po prostoru, niso urejena tako, da bi bili preprečeni neugodni vplivi na okolje, in pomenijo visok nevarnostni potencial za okolje.
0 Večina odlagališč industrijskih odpadkov je neustrezno urejena in delno neustrezno locirana. Zlasti starejši deli in opuščena odlagališča pomenijo stara bremena.
• Značilna poseljenost slovenskega prostora je problem v smislu popolnega zajema odpadkov in v smislu zagotavljanja novih lokacij.
• Geološke, naravovarstvene in vodovarstvene omejitve pomenijo omejitve za lociranje trajnih objektov za končno oskrbo odpadkov.
• Zapolnjevanje odlagalnih zmogljivosti sedanjih komunalnih odlagališč zaradi odlaganja neustreznih vrst odpadkov ter minimalna izraba snovne in energetske vrednosti odpadkov.
• Sistem namenskega usmerjanja snovnih tokov odpadkov ni vzpostavljen, tako, da še izgubljamo tudi gospodarske surovine.
• Neustrezen način oskrbe odpadkov iz naselij, industrije in energetike, ki vsebujejo nevarne sestavine.
• Neustrezen način oskrbe biomase iz kmetijske predelave zaradi premajhnih njivskih površin in neprimernega časa uporabe.
• Odklonilen odnos in nezaupanje prebivalstva do vseh vrst objektov za ravnanje z odpadki ob hkratni zahtevi prebivalstva za kakovostno ureditvijo tega vprašanja v slovenskem prostoru. Prisotnost učinka NIMBY in NIMET ( Not In My Back Yard - ne v mojem dvorišču ) in NIMET ( Not In My Election Timé - Ne v mojem volilnem obdobju).«
V dokumentu so opredeljeni naslednji splošni cilji:
-- Zmanjšanje in omejevanje vseh vplivov ravnanja z odpadki, ki lahko povzročajo škodljive,
neugodne ali drugače neprijetne učinke na zdravje in počutje človeka, na živalstvo in rastlinstvo, na njihov življenski prostor in na naravno okolje.
- Dviganje zavesti vseh subjektov v družbi glede problematike odpadkov.
- Racionalna izraba surovin in energije in čim manjša poraba odlagalnega prostora.
- Odloženi odpadki naj ne pomenijo nevarnostnega potenciala za prihodnje generacije.
- Pri vzpostavitvi sistema za ravnanje z odpadki je treba, kjer je le mogoče, čim bolj pritegniti domače znanje in domače gospodarske zmogljivosti.
- V dinamiki vzpostavitve sistema za ravnanje z odpadki se upošteva načelo največjih učinkov z vidika angažiranih vlaganj.
• Vzpostavitev učinkovite upravne in strokovne organiziranosti.
- Izdelava učinkovitega sklopa predpisov, s pomočjo katerih bodo izvedljivi obvladovanje, usmerjanje in nadzor posameznih snovnih tokov odpadkov.
- Zagotavljanje stabilnih finančnih virov in spodbujevalnih mehanizmov za vlaganja in izvajanje dejavnosti po načelu »onesnaževalec plača« in/ali »uporabnik plača«.
- Vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema o snovnih tokovih vseh vrst odpadkov, o objektih in napravah za predelavo, obdelavo in snovno izrabo odpadkov ter o objektih in napravah za končno oskrbo odpadkov.
- Stalno povečevanje števila prebivalcev, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov, kosovnih odpadkov in odpadkov gospodinjstev z nevarnimi sestavinami
( od 76% na 85% do leta 2000 )
- Dosledno izločanje vseh vrst odpadkov gospodinjstev z nevarnimi sestavinami in njim sorodnih iz gospodarstva, obrti in ustanov od skupine trdnih odpadkov iz naselij in njim podobnih iz gospodarstva in obrti.
- Določitev in stalno izboljševanje oskrbovalnih standardov.
- Usmerjanje snovnih tokov odpadkov na podlagi izrabe njihove snovne in/ali energetske vrednosti z namenom zmanjševanja količinskega obremenjevanja odlagališč ob upoštevanju razpoložljivih zmogljivosti za izrabo snovnih lastnosti odpadkov, zahtev po varovanju kakovosti kmetijskih zemljišč in vodnih zalog, ki so dobrine posebnega nacionalnega pomena.
- Inventarizacija odlagališč in drugih starih bremen in izdelava prednostnega vrstnega reda sanacij po merilih, ki bodo upoštevala zlasti neugodne vplive na okolje, tveganje za okolje, prihodnjo namembnost prostora, stroške sanacije ter sprejemljivost sanacije za prebivalstvo.
- Nižanje nevarnostnega potenciala izrabljenih in/ali zastarelih izdelkov ter proizvodnih odpadkov z razvojem novih in/ali s prenosom v svetu priznanih proizvodnih tehnologij in tehnologij za ravnanje z odpadki ter nadomestitvijo nevarnejših proizvodnih sestavin s takšnimi, ki pomenijo manjše tveganje za okolje.«
V dokaj obsežnem dokumentu so zapisani tudi ukrepi za dosego željenih ciljev, ki so izraženi skozi usklajevanje pravnih predpisov z evropsko zakonodajo, z ekonomskimi vzpodbudami, ukrepi za urejanje prostora in varovanje naravne in kulturne dediščine, organizacijskimi ukrepi in ukrepi lokalne politike ter socialnimi ukrepi. Ti zadnji so še posebej zanimivi, zato jih v prispevku tudi navajam:
• opozarjanje na neustreznost zgolj odlaganja
• predstavitev »odpadkov« kot »sekundarnih surovin«
0 opozarjanje na množičen pojav divjih odlagališč in posledice
• »javne predstavitve« divjih odlagališč, zlasti najbolj »presenetljivih« lokacijah
0 obveščanje o povečevanju količine in nevarnostnem potencialu odpadkov v Sloveniji
• obveščanje javnosti o dejanski polni ceni odlaganja
• razpravljanje o primernosti »odročnih« lokacij
• obveščanje javnosti o »trajnosti« odpadkov
0 opozarjanje na »vsakodnevne« problematične snovi in posledice neustreznega ravnanja
• širjenje navodil o ustreznem ravnanju z odpadki gospodinjstev z nevarnimi sestavinami
• obveščanje o zglednem ravnanju z odpadki pri nas in v tujini
0 spodbujanje pozitivne tekmovalnosti 0 seznanjanje z novimi pristopi pri ravnanju z odpadki
0 spodbujanje zbiranja starih »novih« odpadkov:
staro železo, pločevinke, tekstil... 0 uvajanje sistema pozitivnih sankcij 0 doslednejše izvajanje negativnih sankcij 0 obveščanje o možnostih recikliranja in drugih
načinov snovne izrabe
odpadkov, možnem dohodku in novih delovnih mestih
0 spodbujanje podjetniškega interesa za zbiranje in snovno izrabo odpadkov ob nujnem nadzoru podjetniške iniciativnosti.«
Ker imamo v vrhniški kot tudi borovniški občini ogromno okoljevarstvenih problemov, še posebej na področju ravnanja z odpadki in s praktično že zapolnjeno nelegalno deponijo odpadkov, smo se vrhniški liberalni demokrati odločili, da na Vrhniko povabimo ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja, ki bo na okrogli mizi predstavil Strategijo za ravnanje z odpadki, obenem pa bo to priložnost, da ministra »s prve roke« seznanimo z našimi težavami, ter morda skupaj najdemo možne smeri reševanja.
Richard Beuermann, član odbora za ekologijo in infrastrukturo pri Občinskem svetu Vrhnika
Občinski odbor LDS Vrhnika Organizira okroglo mizo
KAM IN KAKO Z ODPADKI?!
SODELUJE MINISTER ZA OKOLJE IN PROSTOR
DR. PAVLE GANTAR
Na okrogli mizi bo predstavljen dokument
»Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki«.
Mala dvorana Cankarjevega doma četrtek, 12. septembra ob 19. uri
Vsi, ki vam ni vseeno, vljudno vabljeni!
Občinski odbor LDS Vrhnika prireja družabno srečanje za članstvo in njihove družine, v soboto, 7.septembra ob 12.00 uri v Starem malnu. Srečanje bo v vsakem vremenu ! Informacije in prijave pri sekretarju Beuermannu na tel. 753 370.
Občinski odbor LDS Vrhnika
Organizira okroglo mizo
KAM IN KAKO Z ODPADKI ?!
SODELUJE MINISTER ZA OKOUE IN PROSTOR DR. PAVLE GANTAR
Na okrogli mizi bo predstavljen dokument
"Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki".
Mala dvorana Cankarjevega doma Četrtek, 12. septembra ob 19. uri
Vsi, ki vam ni vseeno, vljudno vabljeni!
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
NAS ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567.
Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil.
Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.
OO VRHNIKA
SDS
100 let slovenske socialdemokracije
Letos, 15. avgusta, je minilo 100 let od ustanovitve prve slovenske socialdemokratske stranke. Na ustanovnem sestanku v gostilni pri Virantu v Ljubljani (zdaj je tam Arhiv Slovenije) so se tedaj zbrali Ludvik Zavcrtnik, Franc Žcleznikar, Etbin Kristan, Rok Drofcnik, Melhior Čobal, Ivan Bro-zovič in drugi. Odločili so se, da se bo stranka imenovala Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS) in sc v tedanjem političnem prostoru zavzemala zlasti za socialne in politične pravice delavcev in nižjih družbenih slojev. Epite-ton jugoslovanski so stranki dodali zato, ker so želeli vanjo pritegniti predstavnike južnoslovan-skih narodov, ki so živeli v Avstro-Ogrski monarhiji.
Zametki strank so se pri nas oblikovali že v začetku 19. stoletja, in sicer ob marčni revoluciji leta 1948. Slovenska društva na Dunaju, v Gradcu in Ljubljani so tedaj pripravila narodni program Zedinjena Slovenija. Po zlomu revolucije je strankarsko življenje zamrlo in je znova zaživelo šele po letu 1861, prave politične stranke pa so sc oblikovale v zadnjem desetletju 19. stoletja.
JSDS je kot nesoprno avtoriteto vodil pisatelj in politik Etbin Kristan. Sedež stranke je bil v Ljubljani, v letih 1902—1904 pa v Trstu, njen program pa socialno nadnacionalen. Za današnji čas je zanimivo, da so socialdemokrati že tedaj zahtevali splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice. Že leta 1905 je na pobudo socialdemokratov po Sloveniji demonstriralo nekaj deset tisoč delavcev, ki so zahtevali demokratični volilni sistem. Leta 1996,t.j.91 let pozneje,je podobno akcijo podprlo 43710 Slovencev. Obakrat so tej akciji nasprotovali liberalci.
JSDS se je ukvarjala tudi z agrarnim vprašanjem, vendar glede tega v stranki ni bilo enotnega stališča. Med sociademokrati tistega časa je treba posebej omeniti Albina Prepeluha in vrhniškega rojaka Ivana Cankarja. Politično delovanje Ivana Cankarja je bilo podrobneje opisano v aprilski številki Našega časopisa, ko smo praznovali 120-letnico njegovega rojstva. Tako kot Ivan Cankar jc tudi Albin Prepeluh zagovarjal, poleg socialne, tudi narodnostno usmeritev stranke. Kritiziral je boljševistično diktaturo, pripisoval ji je kratko življenje. Menil je, da mora biti suverenost naroda
JAZON SE JE SPET ODREZAL
osrednje vprašanje demokratične države, zato je dejal, da je jugoslovanska država le politični pojav in je že tedaj napovedal njen nujni razpad. Po njegovem smo Slovenci že tedaj sodili med narode s t.i. »zahodnim« tipom politične kulture, ki ni podvržena centralizmu in diktaturi, tudi komunistični ne. Zal je na izrednem kongresu stranke leta 1920 zmagala projugoslovanska frakcija, zaradi česar so Albin Prepeluh in somišljeniki stranko zapustili, pozneje tudi Etbin Kristan. Sledile so različne transformacije, ki so socialdemokratsko gibanje katastrofalno oslabile. Šcstojanuarska diktatura jc prepovedala vse politične stranke. Slovenski socialdemokrati so lahko delovali le v okviru sindikalnih, športnih, kulturno-prosvet-nih in podobnih organizacij. Socialdemokratsko gibanje je bilo dokončno zatrto po zmagi komunistične revolucije, ko je režim z likvidacijami in političnimi procesi (Bitenčev proces) uničil »ostanke meščanskih strank«.
Socialdemokratsko gibanje je ponovno oživelo z demokratizacijo slovenske družbe, bojem za človekove pravice, 57. številko Nove revije, pisateljsko ustavo in procesom proti četverici. Iz stavkovnega gibanja v Litostroju leta 1987 seje razvila prva neodvisna sindikalna organizacija, februarja 1989 pa tudi politična socialdemokratska stranka. Zanimivo je, da je še leta 1987 takratni predsednik CKZKS Milan Kučan v intervjuju za Mladino dejal, da socialdemokracija ni resna zadeva in da za Slovenijo ne pride v poštev.
Stoto obletnico slovenske socialdemokracije smo slovenski socialdemokrati proslavili 17. avgusta v Bovcu s svečano akademijo. V polni dvorani bovškega kulturnega doma se nas je zbralo nad 500 članov in simpatizerjev stranke, med povabljenimi pa so bili tudi predstavniki nemške SPD stranke, zamejskih Slovencev iz Italije in Avstrije, Svetovnega slovenskega kongresa in predstavniki civilne družbe. Slavnostni govornik jc bil predsednik SDS Janez Janša.
Slovenska socialdemokracija je preživela sto let in tri vojne. Na to nas bo spominjala tudi spominska plošča, ki je bila v počastitev te častitljive obletnice odkrita na Levstikovem trgu v Ljubljani.
Po. B.
Najboljši sir je prodan sir
Vrhniški ementalec Jazon se je ponovno imenitno odrezal na mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov v Gornji Radgoni. V zvezi z ocenjevanjem mleka in mlečnih izdelkov in o problemih v mlekarstvu smo se pogovarjali z vodjem vrhniške mlekarne dipl. ing. Tomažem Mesecm.
Letošnjega ocenjevanja, ki je potekalo v okviru mednarodnega kmetijskega in živilskega sejma v Gornji Radgoni, se je poleg slovenskih mlekarn udeležilo še nekaj mlekarn iz Avstrije in Hrvaške. Skupaj je bilo ocenjenih 138 vzorcev, od tega 17 iz tujine. Izdelki so bili razvrščeni v 20 kategorij, od pasteriziranega mleka, steriliziranega mleka, fermentiranih mlečnih izdelkov, mlečnih napitkov, mleka v prahu, raznih namazov, pudingov, sladoledov, surovega masla do vseh vrst sirov: od topljenih, mehkih, poltrdih do trdih sirov.
Vrhniški ementalec se je tudi letos odrezal imenitno, saj je dosegel kar 19,60 točk od 20 možnih in v kategoriji poltrdih in trdih sirov zasedel drugo mesto in srebrno priznanje (za zbrincem, ki je dosegel 19,65 točk).
Verjetno tako kvalitetnega sira ni težko prodati na trgu?
Na žalost je v zadnjih nekaj letih lažje narediti kvaliteten sir, kot pa tega potem prodati. Na podelitvi priznanj je na primer eden od članov ocenjevalne komisije izjavil, da je najboljši sir prodan sir. Vzrokov za težave pri prodaji mlečnih izdelkov je kar nekaj, predvsem pa dejstvo, da v Sloveniji pridelamo preko 30% mleka več, kot ga sami popijemo oziroma pojemo v obliki različnih mlečnih izdelkov.
Vendar pa tu ne gre za neko hiperprodukcijo mleka, pač pa so problem prehranske navade Slovencev, ki porabimo 2 do 3 krat manj mleka in izdelkov kot v razvitih evropskih državah. Pomeni, če bi bila naša prehran-ska kultura na ravni zahodne Evrope, bi nam mleka že krepko primanjkovalo, tako pa se vse slovenske mlekarne ubadajo z »viški mleka«, katere smo prisiljeni izvažati. To pa je zelo težko, kajti zahodna Evropa je zasičena s kvalitetnimi mlečnimi proizvodi, za vzhod pa smo-nekoliko predragi. Znano je, da smo pred leti zelo uspešno izvažali sir v zahodno Evropo in celo v Ameriko. Takrat seje izvoz izplačal, ker je rajnka država spodbujala izvoz z izvoznimi stimu-lacijami. Mlada slovenska država pa nima sredstev niti za subvencioniranje proizvodnje mleka niti za subvencioniranje izvoza oziroma so ta sredstva zelo skopa. Cene mlečnih izdelkov so pri nas še vedno nižje kot v zahodni Evropi, vendar pa je kupna moč prebivalstva pri nas bistveno slabša, tako da v kratkem ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja prodaje. Velik problem je tudi odnos trgovskih organizacij do mlekarn, katere s pridom izkoriščajo veliko ponudbo mlečnih izdelkov in izsiljujejo mlekarne z nesprejemljivimi plačilnimi pogoji-
Veliko mlečnih izdelkov se tudi uvaža, kar seveda dodatno otežuje razmere v mlekarstvu. Seveda jc prav, da se uvažajo določene vrste sira, katerih pri nas ne proizvajamo. Uvoz sirov, katerih je v Sloveniji dovolj, pa bi morali omejiti z dodatnimi zaščitnimi carinami, ta sredstva pa na primer, nameniti za iz-
vozne stimulacije.
Po kvaliteti slovenski mlečni proizvodi tudi ne zaostajajo za evropskimi, čeprav je tudi res, da se na trgu včasih pojavijo manj kvalitetni izdelki. Krivci za tako kvaliteto pa niso vedno proizvajalci mleka ali mlekarji, ampak pogosto neprimerno ravnanje s siri po zorenju in še večkrat nepravočasna prodaja. Znano je da siri s staranjem pridobivajo na kvaliteti, vendar le do določene stopnje zrelosti, potem pa začnejo počasi propadati. Zaradi tega je tako pomembna pravočasna prodaja.
Kako ocenjujete prihodnost mlekarne glede na krizo, ki že nekaj časa pesti proizvajalce mleka in s tem tudi mlekarje?
Odgovor na to vprašanje je vse prej kot lahek. Predvsem bi težko ocenil, kaj nam bo prinesel vstop Slovenije v Evropsko gospodarsko skupnost. Verjetno drži trditev nekaterih strokovnjakov, da »Evrope« ne bodo preživele vse kmetije, pa tudi ne vse mlekarne. Pravzaprav se
Srečanje s švedskimi rojaki
Trditev, da velike razdalje med dobrimi prijatelji niso ovira, se je zadnjo julijsko soboto zopet uresničila.
Z našimi rojaki z daljne Švedske, ki so člani »Slovenskega društva v Stockholmu«, smo se predstavniki vrhniške občine, ki smo jo predstavljali predvsem dragomerški pevci in godci, ki smo pred leti bili v gosteh pri tem društvu na daljnem severu, srečali na izredno dobro orga-nizrianem pcicpu po Dolenjski.
Srečanje j odlično organiziral g. Tone Jakšc, nekdaj zdomce, seuaj pa priznan dolenjski kulturnik. Rojakom s Švedske in nam jc razkazal Novo mesto, Šmarješke Toplice, Kostanjevico, Pleterjc in pa menda največji dolenjski hrast, ki stoji na dvorišču gostišča »na Hribu«, kjer smo bili to sobotno popoldne.
Pozdravit nas je prišel tudi novomeški župan g. Koncilija ter nam v besedi približal dosežke in hotenja občine, ki ji predseduje.
Ob koncu smo si izmenjali nekaj lepih daril v spomin na srečanje. Rojaki so tako ponesli s seboj akvarel »Poplavljene Bevke«, delo gospe Emilije Er-bežnik — sicer ene od drago-merških pevk.
S tem srečanjem smo samo še utrdili dolgoletne vezi, ki vežejo Vrhniko s Slovenskim društvom Stockholm na Švedskem. Pevovodja MePZ Dragomer
VIDEOTEKA
JI
Stara c. 3, Vrhnika
nam ta »Evropa« počasi že dogaja, saj se število proizvajalcev mleka zelo hitro zmanjšuje, se pa po drugi strani količine odkupljenega mleka še naprej povečujejo. Menim, daje tak proces normalen, je pa za prenekate-rega manjšega proizvajalca mleka hudo boleč. Tudi nekaj mlekarn se je v zadnjem času že zaprlo in verjetno se bo še kakšna, mislim pa da vrhniška še ne bo tako kmalu na vrsti. Seveda pa bo treba obdržati kvaliteto, oziroma jo še izboljšati, predvsem pa uspešneje prodajati naše izdelke. Prav tako bo potrebno v kratkem izpeljati določene investicije, ki bodo prispevale k izboljšanju kvalitete in k zniževanju stroškov.
Ali mislite, da bodo lastniki oziroma upravljalci mlekarne, to je kmetje, podprli nove investicije, glede na to, da je zadruga že sedaj precej zadolžena?
Najprej bi rekel, da zadruga ni več tako zelo zadolžena kot je bila, saj smo v zadnjem letu dolg zmanjšali za več kot polovico in mislim, da se bomo kmalu rešili rdečih številk.
Investicije, ki bodo izboljšale produktivnost in ekonomičnost poslovanja, pa bodo po mojem mnenju podprli tudi kmetje.
S. S.
Vrhniški EMENTALEC s svojim srebrnim priznanjem.
ODPRTO PISMO VAŠKEGA ODBORA BREG PAKO JAVNOSTI IN OBČINSKIM TELESOM
Ekološka bomba na vodnem zajetju?
Člani vaškega odbora Breg in Pako so imeli po javni razpravi 9. avgusta 1996 tri sestanke, na katerih so oblikovali nekatere sklepe, kijih občinskemu svetu Borovnica pošiljajo v nadaljnjo obravnavo. Sklepe bodo predstavili tudi na sestanku treh komisij, tovarniške, občinske in vaške, ki so bile predlagane na javni tribuni o ureditvenem načrtu za tovarno Fenolit. Sklepi bodo predstavljeni na ponovnem zboru vseh prebivalcev vasi Breg in Pako.
1. Vaški odbor ugotavlja, da prebivalci Brega in Pakega niso za zaprtje tovarne Fenolit, zahtevajo pa, da tovarna dejavnost preusmeri tako, da ne bo škodljiva za okolje. To pomeni, naj se tovarna v naslednjih petih letih preusmeri iz kemične v kako drugo dejavnost, ki ne bo škodljiva za delavce, ki so v njej zaposleni in za prebivalce, ki živijo v bližnji in daljni okolici.
2. Občinska uprava in občinski svet občine Borovnice naj ponovno preverita neoporečnost osnutka ureditvenega načrta za Fenolit, ki ga je pripravil projektivni biro Primis z Vrhnike. Po sodbi vaškega odbora predlagane rešitve niso popolne. Zlasti v predloženih dokumentih pogrešamo odgovore na vprašanja, ki jih zahteva 55. člen zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32-1351 /93), ki govori o presoji vplivov na okolje, 2. točke 2. odstavka tega člena, ki zahteva presojo vplivov pri gradnji, spremembi, obratovanju in odstranitvi objektov in naprav. Vaški odbor zahtevamo poročilo o vplivih na okolje (3. odstavek 55. člena) po točkah, kot jih zahteva 56. člen Zakona o varstvu okolja. Zlasti zahtevamo kot del osnutka ureditvenega načrta izpolnitev 8. odstavka 56. člena zakona, ki govori, da mora biti pooročilo razumljivo širši javnosti.
3. Prebivalci zahtevajo, da se v tovarni takoj preneha s sežiganjem odpadkov, kajti v zadnjem obdobju je iz tovarne čutiti močnejši smrad. Prav tako naj prenehajo prati cisterne na prostem.
4. Zahtevamo, da tovarna Fenolit uredi svoje parkirišče. Parkiranje avtomobilov ob republiški cesti pomeni ogrožanje prometa in povečuje nevarnost za prebivalce.
5. Občina Borovnica naj s svojimi službami preveri, kaj vse je bilo tovarni Fenolit v preteklosti s strani občine Vrhnika naloženo za varovanje varstvenega pasu borovniškega vršaja in ali so izpolnjene vse zahteve iz odloka, ki varuje vodno zajetje. Uradna strokovna ustanova naj ponovno preveri, ali fenol in druge kemikalije pronicajo v tla, saj so bile zadnje raziskave v tovarni in okolici opravljene pred 14 leti.
6. Odbor za urbanizem borovniškega občinskega sveta naj preveri, ali ima tovarna Fenolit že danes vsa dovoljenja za obratovanje.
V obrazložitvi teh sklepov navajamo, da je v tovarni že dvakrat prišlo do eksplozije, prihajalo je do večkratnega pogina rib v Borov-niščici. Okoliške prebivalce moti močan smrad iz tovarne, močan hrup ventilatorjev, najbližji sosedje ne morejo sprejemati televizijskega sporeda. Sodimo, daje obratovanje tovarne Fenolit ekološko vprašljivo in je zato ukrepanje nujno, še zlasti zato, ker je v ureditvenem načrtu vrisana tudi peč za sežiganje odpadkov, ob tem pa ni nobenega jamstva, da bo šlo pri njej samo za sežiganje tistega, kar je Posledica proizvodnje v sami tovarni.
Strokovno mnenje hidrogcologa inž. Zvoneta Menceja pa priča, da gre za občutljivo območje vodnega zajetja za širše območje, kar pomeni, da morata občinska uprava občine Borovnica in občinski svet občine Borovnica z vso odgovornostjo obravnavati naše zahteve in glede na zahtevnost problematike tudi s sodelovanjem pristojnih ministrstev poskrbeti za zdravo življenje ne le Borovničanov, temveč tudi vseh uporabnikov vode z borovniškega vršaja.
Vaški odbor Breg in Pako
JAVNA OBRAVNAVA O UREDITVENEM NAČRTU
Fenolit pred pragom - toda kakšen?
Pojasnilo Fenolita
Krajani se v tem trenutku odločajo o sprejetju ureditvenega načrta že obstoječih objektov tovarne FENOLIT, ki so bili zgrajeni v preteklosti in za katere je tovarna pridobila vsa soglasja inšpekcijskih in drugih pristojnih služb. To je tudi bistveni del javne razgrnitve ureditvenih načrtov, javne obravnave in zborov krajanov.
Odločanje o tehnoloških izboljšavah, ki bodo pomenile ne samo proizvodnjo v zdravstveno popolnoma neoporečnih pogojih dela, temveč tudi okoljevar-stveno in tehnološko tako varovano proizvodnjo, da bo skoraj nemogoče, da bi prišlo tudi do najmanjšega vpliva na okolje in da bodo vplive človeškega faktorja, ki je v preteklosti nekajkrat botroval neljubim dogodkom, zmanjšali na minimum, saj bodo vgrajeni varovalni faktorji, standardi in norma-f i vi na najvišjem možnem nivoju, bo potekalo kasneje, vsekakor pa s sodelovanjem, informiranjem in soodločanjem krajanov.
Res je v preteklosti prišlo do Izpusta odpadnih voda (najhuje je bilo 1983). Sedanja situacija na tem področju je urejena tako, da se to ne more več zgoditi, saj odpadno vodo procesiramo (čistimo), preden gre v izpust, kvaliteta te vode pa odgovarja vsem standardom in normativom, tako domačim kot tudi tu-J'nn. O kvaliteti očiščene odpadne vode se krajani lahko sami Prepričajo kadarkoli in sicer na Podlagi analiz, ki jih redno
opravljajo pristojne inšpekcijske službe in so krajanom vedno na vpogled, kot tudi z odvzemom vzorcev, ki jih lahko odnesejo analizirat v katerokoli strokovno pooblaščeno institucijo.
Mimogrede, vrednosti vsebnosti nekaterih kemijskih substanc v vodi so tudi do 100-krat nižje, kot so z zakonom dovoljene za izpust.
Tudi analize zraka in njihova kontrola poteka redno, tudi to delo opravljajo pooblaščene inšpekcijske službe. Če seje v preteklosti zgodila kakšna neprijetna situacija ali incident, to ni bila posledica slabe tehnologije ali neznanja, temveč vedno posledica, t.i. človeškega faktorja. Da bi izključili tudi tega ali ga zmanjšali na najnižjo možno raven, smo sc v tovarni odločili za posodobitev in varnostni sistem tudi na tem področju.
Vsekakor smo v tovarni najbolj zainteresirani, da je naša proizvodnja ekološko popolnoma neoporečna in sicer iz več razlogov, med katerimi so najpomembnejši naslednji:
• čisto delovno in bivanjsko okolje je osnovni pogoj, za katerega bomo poskrbeli, saj smo zaposleni v tovarni, kjer preživimo nemalokrat tudi več kot deset ur dnevno (nekateri tudi več deset let), prvi, ki smo izpostavljeni vplivu substanc, s katerimi delimo in ker nam naše zdravje ni zadnja skrb, želimo poskrbeti, da bo proizvodnja potekala v takih pogojih in zaprtih tehnoloških
Javna obravnava osnutka odloka o ureditvenem načrtu tovarne Fenolit na Bregu pri Borovnici, ki je razgrnjen že ves julij, odkar ga je v presojo prebivalcem prepustil borovniški občinski svet, je 9. avgusta zvečer na zboru v tamkajšnjem gasilskem domu na Bregu dvignila med prebivalci kar precej vroče krvi.
Gre za to, da namerava vodstvo tovarne zdaj nekatere neurejene stvari na svojem dvorišču urediti tako, da bi bile po predpisih in kot trdijo v tovarni, neškodljive za okolico. Primis z Vrhnikejim je izdelal ureditveni načrt, s katerim naj bi legalizirali nekatere prejšnje posege na tovarniškem dvorišču. Zlasti to velja za novejše cisternsko skladišče, pri katerem je tudi čistilna naprava za visokokoncentrira-ne odpadne vode, za nadomestno cisternsko skladišče in ploščad za hranjenje sodov na prostem, ki bi ji morda kasneje postavili nadstrešnico.
To naj bi bila prva faza ureditve, kije pravzaprav že mimo. Od prebivalcev so hoteli dobiti soglasje še za drugo fazo, ko bi podrli staro hišo pred vhodom v tovarno, ki že skoraj leti na regionalno cesto in je nevarna za promet, tam zgradili parkirišče, podrli naj bi mehanično delavnico in naredili novo, skozi tovarno postavili zbirno cesto v obliki zanke in uredili uvoz v tovarno ter še nekaj drugih objektov. Tekstovni del tega ureditvenega načrta je bil objavljen v poletni številki Našega časopisa, zato so ga imeli vsi, ki nas berejo, to možnost prebrati, elaborat sam pa je bil na ogled na občini, v endar je bilo obiskovalcev zelo malo.
Ljudje na sestanku so tudi rekli, da datum med dopusti morda pomeni, da bi sc tovarna rada izognila večji razpravi, da bi dovoljenja dobila takorekoč pod mizo. Datum pa je bil dejansko določen na seji občinskega sveta, ki je postavil glede na obravnavo osnutka tudi po zakonu predpisan rok za javno obravnavo, ta pa jc običajno enomesečni, čeprav je odprl tudi možnost daljše razprave. To-
varni se z ureditvijo že nekoliko mudi, da jih ne prehiti zima.
Glavno vprašanje je bilo, kaj je in kaj bo s sežigalno napravo za strupene odpadke. Predvidena je na najbolj oddaljeni lokaciji od ceste in najbližje vodnemu zajetju. Kot se ve, zdaj vsako leto v demontažni seži-galni napravi na dvorišču tovarne po posebnem postopku sežgejo kakih 8 ton odpadkov, in to ne naenkrat. Vodstvo tovarne je na sestanku krajanov prisegalo, da poteka ta operacija vsakokrat v mejah dopustnih in za okolje ter zdravje neškodljivih količin. V razpravi pa so ljudje kljub temu izražali dvom glede neškodljivosti. Rekli so, da iz tovarne kar pogosto smrdi in zlasti najbližji sosedje morajo zaradi tega pogosto zapirati okna. Zahtevali so tudi jamstvo, da se ne bodo ponovili primeri izpred nekaj let in iz lanskega leta, ko jim je razgnalo kotle, v katerih poteka kemični proces. Prihajalo je tudi do privzdignjenih besed, pri čemer predstavniki tovarne v argumentiranju niso imeli posebno hvaležnega občinstva. Zlasti ne v prikazovanju škodljivosti, ki jih po eni strani prinaša kmetovanje s svojimi pesticidi ali gnojenje z gnojnico na površinah, ki so prav tako blizu vodnega zajetja.
Za to imajo razumljive razloge, saj je marsikdo izmed njih vso delovno dobo zlasti v boljših časih za to tovarno prebil v njej in ve, kako so v njej delali, ko so bili tam sami. Nekaj nad deset prebivalcev kraja je v tovarni zaposlenih še zdaj, prav tako se jih nekaj na delo vozi iz bližnjih krajev. Spomnili so se na primer tudi znanega pomora rib v Borovniščici pred nekaj leti, za katerega je tovarna plačevala visoko odškodnino. Nekateri so zahtevali tudi podrobne analize, ki naj jih pripravijo ustrezna ministrstva s svojimi službami, neodvisne strokovne institucije ali, je padel predlog, celo Zeleni. Nakar seje ugotovilo, da se Zeleni s temi stvarmi že zdavnaj ne ukvarjajo več.
Skratka, ljudje na zboru krajanov Brega in Pakega so sklenili, da je treba javno obravnavo, ki je že doslej trajala en mesec, podaljšati še za en mesec. Zdelo se jim je, da taka javna obravnava med počitnicami pomeni, da hočejo v tovarni nekaj narediti na hitro in brez pravega premisleka. Na svoji seji bo osnutek ponovno obravnaval občinski svet, od katerega prebivalci Brega in Pakega pričakujejo temeljitost in preudarnost, kajpada s predstavami o tem, kakšna odločitev občinskega sveta bo prava.
Za ta namen bodo ustanovili svojo komisijo, ki bo poskušala priti do vseh pomembnih podatkov za odločanje. Tudi občinski upravi v Borovnici so naložili, naj problema ne jemlje zlahka in naj ga temeljito preuči v svojih telesih, po tem obdobju nameravajo sesti skupaj s tovarniškim vodstvom in priti do pametnih rešitev. Vodstvo tovarne jim je obljubilo vso pomoč in to, da si bodo vse, kar bodo hoteli, lahko ogledali tudi v samih objektih.
Ljudje iz okolice Fenolita tudi mislijo, da bi o takih stvareh, kot je širjenje kemične industrije, bilo najbolje odločati na referendumih zdaj, če niso mogli ničesar reči tedaj, ko so jim to tovarno postavljali, ne da bi jih vprašali, kaj hočejo. Seveda so bili časi drugi in služba pred vrati je bila dragocena. Danes je ekološka zavest toliko porasla, da ljudi zelo zanima, koga imajo pred pragom, čeprav se zavedajo, da je tudi tovarna na Bregu pomembna za razvoj kraja. O tem, da bi jo zaprli, ne razmišljajo, po drugi strani pa bi le radi videli, da bi za kraj ne predstavljala stalne potencialne nevarnosti.
Zbor prebivalcev je bil kljub počitnicam obiskan nad pričakovanji. Vprašanje ureditvenega načrta za tovarno pa je posledično povzročilo, da sta se vasi organizirali tako, da imata zdaj vaški odbor, ki vodi vse dejavnosti v zvezi s to problematiko, obenem pa razmišlj tudi o širših možnostih razvoja krajev.
TONE JANEZIČ
sistemih, ki bodo izključevali tudi najmanjšo možnost tveganja in neželenih situacij,
• kvaliteta naših proizvodov je dosegla tisle standarde, ki veljajo v Evropski uniji, zato smo postali izvozniki tudi na zahodna tržišča, kjer po smer-nicah in priporočilih ES nc bo možno več izvažati, če proizvodnja ne bo potekala pod pogoji ekološke neoporečnosti do okolja, saj bodo zahodne države zaščitile svoje proizvajalce z zaščitnimi carinami proti proizvajalcem, ki proizvajajo na okolju neprijazen način, kajti tak način proizvodnje pomeni dumping in enakopraven položaj za tistega, ki skrbi za okolje,
• skrb za okolje in ekološko neoporečna proizvodnja jc tudi osnovna nacionalna usmeritev Slovenije in normativi, kijih bodo tovarne morale izpolnjevati, bodo postavljeni najmanj na raven Evropske skupnosti, če bodo tovarne hotele pridobiti dovoljenja za obratovanje, zadostiti bodo morali zahtevam, ki jih postavlja tako ekološka kot tudi sanitarna inšpekcija ter ohraniti ali izboljšati svojo tehnološko opremljenost in s tem ostati konkurenčne.
Glede na nastalo situacijo in nekatere nesporazume med tovarno in krajani vodstvo tovarne predlaga, da se s krajani pogovorimo o sodelovanju njiho-
vih predstavnikov pri vsaki fazi predlaganih tehnično tehnoloških sprememb, saj želimo sodelovanje krajanov pri iskanju rešitev, ki so sprejemljive za obe strani, želimo, da ohranimo vsa delovna mesta in odpremo še nekatera nova, želimo, da s krajani in okolico ne predstavljamo dveh različnih b r c -gov reke, temveč želimo usklajeno sodelovanje na vseh ravneh, na vsakem koraku in pri vsaki odločitvi. Želimo biti del skupnosti in kraja, v katerem stoji tovarna in iz katerega prihajajo naši delavci, in z. njo deliti vse dobro, kar tako sožitje in sodelovanje prinaša.
Na koncu bi želel še enkrat poudariti, da sedaj predloženi ureditveni načrt ne pomeni razširitev proizvodnje ali uvajanje nekaj novih tehnologij, temveč zgolj sanacijo in ureditev »starih grehov«. Zato bi še enkrat vljudno povabil predstavnike krajanov ali njihove komisije, da nas obiščejo in da se prepričajo o naši nameri, o optimalni ureditvi stvari, ki so že skoraj na vseh področjih v sedaj veljavnih zakonskih predpisanih normah. Ob tem se bomo lahko dogovorili tudi o vseh problemih in dilemah ter jih skušali razrešiti, zato so jim vrata tovarne za konstruktivne pripombe vedno na široko odprta.
FENOLIT Borovnica Direktor: Slavko Žibret, dipl. ing.
OBČINSKI SVET OBČINE BOROVNICA
Številka: 066/1-17/5-96 Datum: 3. 9. 1996
Na podlagi določil Statuta občine Borovnica, sprejetega na seji občinskega sveta dne 23. 3. 1995 in Pravilnika o delu občinskega sveta z dne 15. 5. 1995
SKLICUJEM
17. sejo Občinskega sveta občine Borovnica, ki bo v četrtek, 12. 9. 1996 ob 19. uri
Za sejo predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1. Ugotovitev sklepčnosti
2. Pregled zapisnika 16. seje
3. Sklep o preoblikovanju Cankarjeve knjižnice —enota v Borovnici v samostojni javni zavod
4. Sklep o preoblikovanju VVZ A. Kucler Vrhnika —enoti Borovnica in Breg v samostojni javni zavod
5. Informacija o pokopališču
6. Premoženjske pravne zadeve
7. Denacionalizacija objekta Rimska cesta 32
8. Določitev javne infrastrukture na področju kulture v občini Borovnica
9. Predlog Odloka o občinskih priznanjih občine Borovnica
10. Osnutek ureditvenega načrta za območje Fenolit, d.d.
11. Določitev najemnin za stavbna zemljišča
12. Razno
— poročila proračunskih porabnikov za 1. polletje 96
— sklep o zbiranju predlogov za poimenovanje javnih zavodov v Borovnici
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržlč, l.r.
Jubilej
borovniške
šole
Letos je minilo že stod-vajset let, kar so v Borovnici sezidali prvo šolsko poslopje. Šola se bo te častitljive obletnice spomnila v zadnjem oktobrskem tednu, predvidoma od 21 do 26. oktobra s posebnimi prireditvami, na katerih bodo pokazali, kaj zmorejo. Zato že zdaj vabijo vse Borovničane, še zlasti tiste, ki so v to šolo hodili ali tiste, ki vanjo hodijo njihovi otroci in vnuki, da si tedaj vzamejo čas in nekaj časa spet posvetijo svoji šoli.
Pravzaprav je zgodovina borovniškega šolstva daljša. Najprej sta nadebudne mladostnike učila pisanja in branja župnik in cerkovnik, ki sta to znala. Prvi pravi učitelj Leopold Belar pa je prišel v Borovnico leta 1848. Ni dolgo ostal, ker se je preselil na Brezovico, nato pa v Ljubljano. Razen tega, da je bil izboren pedagog, je bil tudi izvrsten or-ganist in skladatelj. V njegovem času je bilo v borovniški fari 48 hiš. Za njim se so zvrstili drugi učitelji pa noben ni zdržal prav dolgo. Prelomnica nastane leta 1875, ko pride v Borovnico službovat Franc Papler, ki je kraju vtisnil pečat. Učencem je vcepljal trdno znanje, obenem je bil tudi odličen sadjar, vzgojitelj znane Paplerjeve paramene.
V drugem letu Paplerje-vega službovanja so v Borovnici sezidali šolo in jo opdprli z veliko slovesnostjo, na katero so prišli številni gostje od drugod. >a i^ovnipasejc.razvijala,. postaja je štirirazrednica, v njej je bilo premalo prostora za učence. Odločili so sc, da šoli sezidajo prizidek. Odločili so se leta 1914 in ga gradili do leta 1925. Vmes je bila vojna, kakor piše v publikaciji ob stoletnici šole, so usahnili skladi za šolo in gradnja je čakala.
Pač pa je ravnatelj Janko Žirovnik Borovničanom vce-pilvesclje do lepega petja.
Šola se je razvijala naprej, prestala vihar druge svetovne vojne precej poškodovana. Zato so leta 1945 pouk začeli šele sredi oktobra.
Večji gradbeni poseg je bil opravljen v sedemdesetih letih, ko so sc znova odločili za prizidek k borovniški osnovni šoli, ki je bil ugrajen za časa ravnatelje-vanja Staneta Novačana. Pač že po slavnostih ob 100. obletnici. Vmes jc šola prestala marsikaj, tudi obdobje celodnevne šole. Zdaj se pripravlja na obdobje devetletne osnovne šole.
Prazna ulica
KONČNO SO ZAČELI
Asfalt v Pekel
Kakor je sklenil borovniški občinski svet in so potekali dogodki po njegovi zadnji seji v juliju, je bilo že v avgustu vse tudi na papirjih pripravljeno za asfaltiranje ceste v Pekel. Najboljši ponudnik na javnem natečaju za izbiro izvajalca del je bilo podjetje Gradišče iz Cerknice, ki je to sredo, se pravi 4. septembra, že začelo delati na odseku, ki je dolg 1450 metrov. Pogodba o delih je bila podpisana sredi avgusta.
Zdaj bodo najprej opravili pripravljalna dela, se pravi obse-kali grmovje in poravnali vse drugo, kar bi bilo ovira za nadaljnja dela, z gradbenimi stroji bodo traso pripravili na končno asfaltno podlago. Kot smo zvedeli, bo treba traso poti v dolžini kakih dvesto metrov dvigniti nad okoliška zemljišča, saj je prenizka in se voda ne bi odtekala. Se pravi, da bodo za spodnji ustroj morali pripeljati kar precej tovornjakov materiala za nasutje. Narediti morajo tudi prepuste in vse drugo, kar sodi k taki gradnji.
Asfalt bo potekal v celi dolžni 1450 metrov v širini 3,5 metra, kjer bo potrebno, bodo uredili tudi mulde. Asfalt bodo potegnili do parkirišča pred gostiščem v Peklu, samo parkirišče ne bo asfaltirano.
Obenem bodo uredili tudi približno 75 metrov poti v Oho-nici, pri čemer bodo s sorazmernim finančnim deležem poleg občine sodelovali tudi uporabniki ceste, se pravi domačini, ki žive ob njej.
Dela naj bi bila predvidoma končana do 20. oktobra, ko bo
mogoče v Pekel priti po asfaltu. Datum velja, kot pravijo graditelji, samo v primeru, če ne bo preslabo vreme. Jasno je, da bi jesensko dolgo deževje dela nekoliko zavleklo.
Celotna investicija vključno z asfaltiranjem poti po Ohonici bo vredna okrog 16 milijonov tolarjev. Kakor rečeno, večina bo občinskega denarja, pričakujejo pa prispevek tudi od vseh tistih, ki jim je gladka pot v Pekel v interesu.
Letos je v načrtu, da v borovniški občini potegnejo nekaj asfalta tudi na Pakem v delu pod cerkvijo, vendar bo to manjša investicija.
KdajPOC?
Borovniško združenje podjetnikov je pripravilo strokovne osnove za podjetniško obrtno cono v Borovnici, kakor si je zadalo v svojem programu. Iz občine so obveščeni, da je lastnik zemljišča že dal soglasje za ustrezne raziskave. Zdaj od podjetnikov pričakujejo, da povedo, kakšne potrebe imajo za dejavnosti na lokaciji (ob Borovni-ščici), ker bo potem občina te raziskave tudi naročila.
Podjetnikom se mudi, zato bi radi, da bi delo čimprej steklo. Pripravljeno že imajo shemo, kako naj bi se odvijali postopki, da bi morda ob Borovniščici, lahko pa tudi kje drugje, če bodo ureditveni načrti tako predvidevali, načrtovali svojo dejavnost. Problem je v tem,doslej te stvari v borovniški občini niso urejene.
BOROVNICA GLEDA POPTV IN TV3
Povečano okno v svet
V začetku avgusta so tudi Borovnicam lahko začeli gledali dva dodatna televizijska programa, PopTV in TV3. Tako se je jc televizijska izbira povečala. Datum, kdaj seje to zgodilo, jc po ustnem izročilu sporen: lan-kodajc bilo 1. avgusta in lahko da je bilo 2. avgusta. Skratka: vse skupaj seje zaradi papirnate vojske in obračunov v etru na državni ravni precej zavleklo od obljubljenega začetka delovanja pretvornika pred veliko noč-
Snegobrani
Ponovno pozivamo občane, da zaradi varnosti pešcev in prometa ter v skladu z 9. členom Odloka o javnem redu in miru (Ur. list RS, št. 36/92) poskrbijo za namestitev in vzdrževanje snegobranov in žlebov meteornih voda na strehah svojih stanovanjskih in poslovnih zgradb ter lokalov. Za to poskrbite šc pred pričetkom zimske sezone. OBČINA BOROVNICA
jo skoraj do velikega šmarna:
Zdaj lahko tudi največji borovniški nejeverni Tomaži plačajo tiste položnice, ki so jih prejeli za zagon novih programov že v začetku pomladi. Saj še zmeraj velja sofinanciranje: nekaj prispeva občina, nekaj pa ljudje sami.
Glede kanala A se še pogovarjajo, očitno pa je, da bo mogoče sprejemati tudi tega, ker so se razmere na tej televiziji v zadnjem času nekoliko izboljšale. Tako se lahko ukvarjajo tudi z gledanostjo svojih programov po Sloveniji.
Dvajset let
od železniške nesreče
v Preserju
Takole je bilo videti: vagon potniškega vlaka seje zarinil v električno lokomotivo. Mrtvi so bili strojevodji in njuna pomočnika v obeh vlakih.
:: ■ ■
Škof Lenič blagoslavlja krste pred domom TVD Partizan v Borovnici.
Potniški vlak, ki je vozil iz Sežane v Ljubljano, je z 20. septembra z železniške postaje v Preserju odpeljal deset minut pred šesto zjutraj. Bila je megla. Po nekaj sto metrih je v zgodnje jutro zadonel močan pok. Nekateri, ki so bili na po-pstaji v Preserju, so mislili, da je potres, silovit pok so slišali tudi v Notranjih goricah. Tam so menili, da v kamnolomu spet razstreljujejo hrib. Bila je železniška nesreča: potniški vlak je moral s postajo čez kretnico na drugi tir, ko seje vanj zaril brzi vlak na progi iz Carigrada v Pariz.
Umrlo je sedemnajst ljudi. Štirideset ponesrečencev so odpeljali v ljubljanski Klinični center. Od sedemanjstih smrtno ponesrečenih je bilo enajst Borovničanov: Jože Bezeg, Silvo Debe-vec, Peter Gole, Franc Kovačič, Jaze Kanje, Cecilija Medja, Rutija Majer, Nande Rabič, Tone Svete, Igor Telban in Jelka Terner. Kot vsako jutro so šli na vlak in v službo. Rabič in Svete sta bila celo pri železnici. Rutija Majer je šla v Ljubljano k maši za pokojnim možem.
Med huje ranjenimi so bili Boža Telban iz Borovnice, Marija Grča iz Preserja, Zorka Ivančič iz Borovnice, Tone Švigelj iz Borovnice,Bojan Čebela, Angela Mavec, Franc Klančar, Francka Svete, Lojzka Berus, Marica Martinčič in Marjeta Tihel in še nekateri drugi od drugod, pišejo kronisti, ki so opisovali strahotno razdejanje na progi. Vlak seje zarinil v vlak, da je vagon pogledal čez lokomotivo.
20. septembra 1976je bil ponedeljek,. Enajst
borovniških žrtev nesreče so pokopali v četrtek po nesreči na borovniškem pokopališču, potem ko so od srede ležali v domu TVD Partizan. Nema množica se je vila mimo krst. Tik pred pogrebnimi obredi, ki jih je vodil škof Stanislav Lenič, so se zvrstili poslovilni govori. Žalostni sprevod na pokopališče je spremljala godba, ob poti so bili razvrščeni šolarji z nageljni v rokah, po znamenju z lovskim rogom so krste spustili v jame, oglasila seje lovska salva, zatulile so sirene. Potem je duhovnik pri vsakem grobu opravil molitve. Danes na bvorovniškem pokopališču še vedno marsikdo postoji ob grobovih, na katerih spomeniki nosijo žalostno letnico 1976.
VIDEOTEKA
"TJ JT
1#
Stara c. 3, Vrhnika
Paplerjeve paramene v posebnem nasadu
Paplerjeva ulica, ki pelje proti borovniški šoli, cerkvi in občini, jc bila na prvi šolski dan pusta in prazna. Ne čisto, ampak vseeno, ker je bilo na ta dan na njej zelo živahno. Starši so do šole pripeljali svoje otroke in nekoliko tudi zaradi redarjev in policista, ki je nadziral promet na prvi šolski dan ter po njegovih opozorilih, avtomobile umaknili na bližnja parkirišča. Pokazalo seje, daje teh vsaj v dopoldanskem času v Borovnici toliko, da še ne pomenijo ozkega grla. S ceste so na opozorilo svoje jeklene konjičke umaknili tudi vsi tisti, ki tam vsakodnevno parkirajo kljub prometnemu znaku Prepovedano parkiranje v dolžnini sto metrov. Kajti prazni parkirni prostori v Borovnici so in jih je mogoče brez ovir uporabljati, kar sc je očitno pokazalo vsem, ki so to opazovali. Padla je tudi pobuda, da bi šolo prestavili nekam na mah, da ne bi motila parkirnih šeg in običajev, ampak tisti, kije to povedal, seje šalil, čeprav jc res, daje v vsaki šali zrno resnice. Kakor jc soditi po drugih krajih, kjer so tovarne in šole res postavljali na najlepše njive, v Borovnici zastran šole niso nikoli naredili te neumnosti, kar pa še ne pomeni, da drugih neumnosti ni bilo narejenih. Danes bi rekli: drugi časi, drugi običaji.
V okviru proslav 120-letnice šole naj bi se letos spomnili učitelja Paplerja, ki je Borovnici če nič drugega pustil velik pečat s svojim delovanjem. Sadni izbor naših krajev pa je obogatil za svojo sorto jabolk, za tako imenovano Paplcrjcvo parameno.
Turistično društvo Borovnica je občino že zaprosilo za ustrezno lokacijo, kjer bi lahko posadili nekaj teh jablan. Zadeva ni tako zelo preprosta: najti bo treba zemljišče, ki bo zadosti
ugodno za rast teh dreves, sadike, ki ni naj bi jih našli v dreves-
nicah, kjer imajo stare sorte jablan, bi bilo treba ustrezno zavarovati in seveda označiti, da ne gre za običajen nasad in potem z dreves, ki še obstajajo pri nekaterih ljudeh v borovniški občini, dobiti cepiče, ki bi zagotavljali dobro rast.
Zanimivo je, da ta sorta jablan ne raste samo v naših krajih, temveč so jo zanesli tudi drugam. Po podatkih, kijih ima borovniški župan, drevesa rastejo tudi na Zgornjem Avstrijskem. In lepo uspevajo.
Zastekljeno eno nadstropje šole
Čez poletje je borovniški steklar Tomaž Jerele na novo uredil, popravil in na novo zasteklil eno nadstropje borovniške šole, kakor je bilo predvideno v proračunskih sredstev za stalno obnovo tega velikega poslopja. Tako bo zdaj nekoliko manj pihalo, in tudi pozimi ne bodo kurjave spuščali v zrak. Ko so obnovljena okna prešteli, jih je bilo 30.
V prihodnjih letih pridejo na vrsto druga nadstropja, kakor bo pač dopuščal proračunski denar. Kajti občina ima v okviru zagotovljene porabe nalogo, da vzdržuje in popravlja ter tudi gradi šolska poslopja.
Šolarji pa bodo zdaj skrbeli, da bodo šipe vse leto ostale cele.
VULKANIZER TUDI V BOROVNICI— V začetku septembra je Ivan Molk v Borovnici odprl vulkanizersko delavnico na Ramovševi cesti. S tem bo ugodil številnim ljudem, ki so doslej morali pomoč za obutev jeklenih konjičkov iskati drugje. Želeli bi si, da bi v Borovnici začelo delati še več storitvenih delavnic. Na tem področju je čutiti veliko pomanjkanje. Na sliki: Ivan Molk pred svojo novo delavnico.
»DAN ČEBELARJEV« — 25. 8. 1996 — Borovniški čebelarji smo skupaj z našimi prijatelji obiskali Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Člani društva smo se udeležili posveta o »Zdravstvenem varstvu čebel«, potem pa smo se pridružili prijateljem na sejmišču. Po ogledu smo se ustavili na kosilu na Janževem Vrhu, si ogledali njihovo klet, poskusili žlahtno kapljico... Na poti proti domu smo obiskali še Ptujsko Goro. Prijetno utrujeni, vendar zadovoljni smo se vrnili v domači kraj.
Štinglci vabijo nove pevce
v
Moški pevski zbor Stinglc iz Borovnice vabi pred začetkom nove pevske sezone k sodelovanju moške glasove. Vabljeni so vsi, ki jih petje veseli, še zlasti veseli pa bi bili drugih tenoristov.
Vaje se bodo začele v tem mesecu. Kdaj se bo to zgodilo, bo mogoče zvedeti pri predsedniku Kulturnega društva Borovnica.
VULKANIZERSTVO IVAN MOLK s.p.
RAMOVŠEVA 2 1353 BOROVNICA
TELEFON: 061/747-102
GRADITE? OBNAVLJATE?
NEPOVRATNE SUBVENCIJE DOBITE za ukrepe učinkovite rabe energije v gospodinjstvih
TOPLOTNA IZOLACIJA PODSTREŠIJ Gradbeni inštitut — ZRMK, Dimičeva 12, Ljubljana,
tel.: 061/188-81-00 (350 SIT/m2 oz. največ 28.000 SIT na gospodinjstvo)
NASTAVITEV IN KONTROLA OLJNIH GORILNIKOV RACI, d.o.o., Jamova 39, Ljubljana, tel.: 061 /219-385 (do 5.500 SIT na gospodinjstvo)
TESNENJE OBSTOJEČIH OKEN APE, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana, tel.: 061 /125-488 (do 400 SIT/m tesnila oz. največ 10.000 SIT na gospodinjstvo)
VGRADNJA INDIVIDUALNIH SOLARNIH SISTEMOV
ZA PRIPRAVO TOPLE VODE APE, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana, tel.: 061 /215-488
Prospekti so na voljo v prostorih Občine Borovnica.
PGD BREZOVICA PRI BOROVNICI ORGANIZIRALO
Prve
kmečke igre
Pred gasilskim domom v Brezovici pri Borovnici so bile 21. julija prve kmečke igre. Organiziralo jih je tamkajšnje gasilsko društvo, nastopilo pa je pet ekip, pri čemer organizatorji pravijo, da jih bo prihodnjič zanesljivo več. Zmagala je ekipa Rovt, drugi so Kačani I, tretja športnorekreacijska skupina Konfin iz Šentvida pri Domžalah, četrta ekipa so bili Kačani II, prvi z zadnjkerga konca pa Brežani, ki pa so se srčno borili.
Borovnica menda ni več ni vas in zato ni sestavila nobene ekipe za kmečke igre. So jih pa zato številni Borovničani prišli gledat in ploskat, kar daje upanje.
Ekipe so se pomerile v sestavljanju kmečkega voza, spravilu žita v kozolec, »robkanju« koruze in žaganja drv. Tekmovalci so presenetljivo dobro obvladali'zahtevna kmečka opravila saj so bili mladi in v vsakdanjem življenju se s temi opravili ne srečujejo več. Voditeljica programa Slavka Košir je tekmovalcem razlagala pravila iger in jih hkrati seznanjala z rekviziti, ki jih je izpodrinila sodobna tehnologija. Krajani Dola so prikazali kompletno mlačev s cepci, retanje z reto in peklanje. S tem so dobili prvovrstno žito primerno za mletje. Med mlajšimi obiskovalci je bilo čutiti zanimanje, med starejšimi pa je vzbudilo spomine in zadovoljstvo, da se te stvari še vedno ohranjajo. Splošni vtis obiskovalcev je bil, da jc prireditev uspela in da je potrebno take prireditve podpirati in jih ohranjati, kar jc tudi naloga odbora za kmetijstvo pri občini Borovnici. Gasilci iz Brezovice so sprejeli izziv in so pripravljeni prireditev ponovno izvesti ter izboljšati tako, da bi bil to pravi »kmečki praznik« občine Borovnice.
Letošnjo prireditev so podpirali: OBČINA BOROVNICA (Odbor za kmetijstvo), ŽITO Vrhnika, KZ Vrhnika, JUR-ČEK, d.o.o., ARNA, d.o.o., GOSTIŠČE PEKEL.
Za dobitke pri srečolovu so prispevali: JURCEK, d.o.o., AD-R1ATIC, d.o.o., BOMADI, d.o.o., LIKO SERVIS, LIKO BOR LES, LIKO VRATA, EL-LES, MAZI AVGUST, Gostišča: GODEC, DANTE, FAŠ-KARLIA, BOTER, ŠKORPIJON, ČEBELA, MOST, ČEBELA BOJAN, MERCATOR IZBIRA, KRIM, PIŠEK NADA, JULKA LIPUŠ, JELE K ITT, d.o.o., AVTOMATER1AL, STIK L., PETROL, UNION, GT KOCKA, LIKO VERD, METALKA, MAVRICA, BRUNARICA JEZERO, OBLES, d.o.o., ŽITO MLINI in člani PGD Brezovica pri Borovnici.
PGD Brezovica pri Borovnici je imel v planu tudi tradicionalno srečanje pevcev in godcev v mesecu avgustu. Prireditev je odpadla, saj jc ZKO Borovnica namenila tej prireditvi borih 20.000,00 SIT, kar ni dovolj niti za diplome nastopajočih! Komentar ni potreben!
Na koncu sporeda, ko so vsi sodelujoči že zdavnaj zmagali, so plesalce pod petami žgečkale Vesele Štajerke,. ansambel samih mladih punc, ki so lepo igrale in šc lepše pele. Zvezda dneva jc bil Sašo Hribar, tisti od radia Ga ga, kije enkrat Čolnič, drugič Guzman, Angelca itd. itd. Ljudje so se mu nasmejali, ker je stresal same vesele.
BOROVNIŠKA ODPRAVA NA SEVER
Slapovi Skandinavije
Skandinavija je lepa dežela. To smo letos izkusili tudi nekateri člani MK Slap: Sabina, Sonja, Mirjam, Simon, Matjaž in dva Petra, ki smo se odpravili na pot po tej deželi. Namen poti je bil spoznavanje tamkajšnjega življenja in narave. Predvsem slednjega smo se močno naužili.
Pot je bila dolga, saj smo z izposojenim kombi-jem prevozili skoraj 10.000 km. A je vožnja minevala kar hitro. V Avstriji in Nemčiji smo se ustavljali le kolikor je bilo nujno potrebno, čimprej smo si želeli priti v Rostock in od tam z ladjo na Švedsko. In tu seje pravzaprav za nas potovanje šele pričelo.
Kraljevina Švedska je zelo urejena država s 8,6 milijona prebivalcev. S 450.000 kv. km je po velikosti četrta v Evropi. Etnično je skoraj povsem homogena dežela, bolj izstopa le nomadsko ljudstvo s severa: Laponci. Le-ti so značilna samostojna etnična skupina za vse skandinavske države. A o njih kasneje. Uradni jezik je švedščina, ki podobno kot danščina, islandščina in norveščina pripada severno-germanski družini jezikov. Po veroizpovedi so Švedi (in tudi drugi Skandinavci) v glavnem protestanti. Sicer obstaja še več verskih skupin, od katerih prevladujejo katoličani in muslimani. Država dobro skrbi za univerzitetno izobrazbo. Tako je študij na kateri od tridesetih univerz zastonj. Študentje lahko dobijo tudi štipendijo, tako da staršev finančno ne obremenjujejo.
Pot nas je vodila skozi Jonkoping, kjer je prikupen muzej razvoja vžigalic, ki smo si ga seveda ogledali. In že smo vstopili v glavno mesto: Stockholm ali severne Benetke, kot mu pravijo. To je čudovito mesto, vse polno mogočnih zgodovinskih zgradb, širokih avenij, zelenih parkov, vodnjakov in vodnih tokov. Ravno tako poseben je muzej Vasa, v katerem je razstavljena velika vojna ladja iz 16. stoletja. Le-ta pa ni nikoli zapustila stockholmskega zaliva - potopila se je namreč že pri splovitvi. Popeljali smo se še po vodnih kanalih Stockholma, si ogledali Švedsko hišo, parado in menjavo kraljevske straže, se spoznavali s tamkajšnjimi študenti, ... Dva dneva sta kar prehitro minila, a potrebno je bilo iti naprej - na Finsko. Po začetnih zapletih, ko nikakor nismo mogli dobiti prostega mesta na katerem od trajektov, se je vse dobro izteklo in že smo pluli na enajstnadstropni ladji preko Baltiškega morja.
Finska nas je pričakala v dežju. Nasploh je v Skandinaviji bolj deževno. A imeli smo kar srečo, saj smo lepo vreme nosili s seboj: skoraj kamorkoli smo prišli, seje obrnilo na bolje. Tako tudi tukaj. V Helsinke nas je pospremilo sonce. Prestolnica Finske ni tako simpatična kot njena švedska soseda. Morda je temu kriva zgodovina, saj je bila Finska dolgo časa pod zasedbo okoliških držav. Švedska in Rusija sta si dolga stoletja druga drugi poizkušali odvzeti Finsko. Samostojna in demokratična parlamentarna država je postala Finska šele leta 1917. Tudi Finci so etnično zelo homogen narod, manjšine so Laponci, Švedi in Romi. Slednje smo do dobra spoznali že na ladji tja grede. Finska ima 21 univerz in višjih šol, v katerih študira okoli 80.000 študentov. Seveda je najbolj žclje-no univerzitetno mesto prav Helsinki, zato so tam tudi najtežji sprejemni izpiti. Sicer je študij brezplačen. Po ogledu mesta smo pot nadaljevali proti severu. Nizka, valovita pokrajina je bolj ali manj enolična, a zato nič manj lepa: brezovi in borovi gozdovi se raztezajo do kjer seže oko. Vmes pa se kot temna očesa iskrijo jezera. Teh je prav zares veliko. Ne pravijo zastonj, daje Finska dežela tisočerih jezer. A naš Peter jih je naštel le nekaj več kot 60. Ostale jc prespal. V nekaj teh jezer smo se
tudi kopali in občutek je bil prav zanimiv: kot bi plavali v cocacoli, tako temna je voda. Pot preko Finske je tako minila brez večjih pripetljajev, če podrobno ne opisujem rojev komarjev, ki so silili prav povsod: v ušesa, usta, hrano, šotor, ... Domačini pa so jih kar navajeni in se sploh ne vznemirjajo, če jim sedi na glavi kakšnatrideseterica in jim mirno pije kri.
Na Norveškem nas je spet pričakal dež. In gore. Kakšna sprememba za oči, saj smo po nekaj tisoč kilometrov ravnine in majhnih gričkov spet zagledali čisto prave hribe. Norveška je drugačna od Švedske in Finske. Nič več ravnine, pač pa veliko gora, veliko tekoče vode, saj prav od povsod tečejo potoki in slapovi. Kot beli prameni se izlivajo z višav dostikrat naravnost v morje. Morje pa je tu temno modro ter globoko že prav pri obali. Pot smo nadaljevali proti Nordcapu, najsevernejši točki Evrope, kije bila tudi našcilj. Pogled od tam je nedojemljiv. Sonce kar noče in noče zaiti. Na severu se nizko približa morski gladini, že misliš, da bo zašlo, a se opolnoči obrne in prične počasi lesti nazaj na nebo. In tako je tu od 14. maja do 30. julija. A klub temu, da ni bilo noči, kot smo je navajeni, smo kar dobro spali. Smo pa tam srečali še enega Slovenca, ki se je pripeljal vse od Škofje Loke do Nordcapa - s kolesom. »Malo meje pralo vmes, malo meje bolela zadnjica, sicer je pa kar šlo«, je povedal. Vozilje23dni veno smer. »Sedaj pa še nazaj«, je rekel in se odpeljal. Vsak ima svoje užitke.
Naša naslednja postaja so bili Lofoti - zelo lepo otočje na severu Norveške. Tudi tu se pobočja gora strmo spuščajo naravnost v temno morje, vse polno je zalivov (fjordov), jezer, potokov, ... Vmes pa kot iz pravljice majhne in pisane ribiške vasice. Hiše so vseh barv: rdeče, rumene, modre, bele, zelene, vsaka pa ima ob bližnjem pomolu zasidrano barko. Domačini se tu preživljajo skoraj izključno z ribolovom. Lovijo polenovke, ki jih nato nasolijo in sušijo. Poleti še nekako gre, huje pa je pozimi, ko se dan močno skrajša in pritisne mraz. A pravijo, da so navajeni tega. Raje smo jim verjeli na besedo in se odpravili naprej proti južnim krajem. Vseskozi smo se vozili ob značilnih norveških fjordih. Dostikrat nismo vedeli ali je voda poleg nas morje, jezero ali morda široka reka, tako ozki in zaviti so fjordi in toliko je otokov. Najlepši in najbolj znamenit pa je Geirangerfjord, kjer lepota narave pokaže vse svoje skrite zaklade. Temno modro morje, visoke gore s zelenimi gozdovi, bleščeč sneg na vrhovih, beli slapovi,... vsega tega je tam v izobilju očem. Tudi galebi sovpadajo v to sliko, ki kar naprej letajo okoli ladij.
Naš naslednji podvig je bil vzpon na najvišji vrh Skandinavije - Galdhxpiggen (2468 m). Tu smo doživeli že pravo zimsko vreme, saj je na tej višini snežilo in je pihal močan veter. Pod vrhom je tudi smučišče s smučarsko sezono, ki traja od junija do septembra; pozimi je tam preveč snega.
Pot naprej nas je vodila skozi Lillehammer do Osla. Spet veliko in zanimivo mesto s prijaznimi ljudmi. Najboljši utrip mesta prikaže glavna ulica, ki služi kot promenada in se ob njej dogaja prav vse. Tuje bil živ kip, ki seje premaknil le ob zvenu novega kovanca v njegovi skledici, pes, kije lovil žoge pred golom, igralske skupine in še in še. Na koncu ulice pa univerza in kraljevska palača. Še ena stvar je v Oslu, ki je obiskovalec nikakor ne sme spregledati. To je glavni park Vigeland - štiridesetletno delo arhitekta in kiparja Gustava Vige-landa(1869- 1943). V njem je 650 kipov človeških teles iz kamna in brona, ki predstavljajo različna obdobja in razpoloženja v življenju. Veličastno.
Po ogledu Osla smo pot nadaljevali do Hel-singborga, kjer smo se s trajektom prepeljali na Dansko in njeno glavno mesto Kvbenhavn. Še nekaj norenja v zabaviščnem parku Tivoli, nato pa naprej proti domu, saj seje predvideni mesec potovanja počasi iztekal.
To je bil kratek utrinek z naše poti po Skandinaviji, ki pa ni bilo le potovanje, saj smo šli na pot z nekaj določenimi nameni: spoznati deželo in ljudi, njihove odnose, življenje študentov in pogoje njihovega študija. Vse to bomo podrobneje predstavili tudi na predavanjih, ki jih bomo pripravili. Naj vas pa že sedaj povabimo na prvo predavanje z. diapozitivi, ki bo v začetku oktobra v Borovnici.
Pot in predavanja so omogočili tudi: Urad za mladino RS, Študentska organizacija univerze v Ljubljani, Občina Borovnica.
Peter Svete
Geirangerfjord
Polnočno sonce na Nordcapu
ZUPANOVA BESEDA:
SODELOVANJE V DRUŽINI
Brez medsebojnega sodelovanja družinskih članov si življenje v družini težko predstavljamo. Da pa sc ta vrednota ohranja se morajo zakonci, starši, otroci in starejši med seboj neprestano dogovarjati in negovati tudi vse druge načine sodelovanja. Tam kjer je medsebojna ljubezen iskrena in potrpežljiva, vlada zaupanje, kjer pa prevladuje egoizem in le tržne zakonitosti brez razdajanja sebe bližnjim, je bivanje razpadajoče in nestanovitno.
SODELOVANJE MED SOSEDI
K sodelovanju naj bi nas usmerjala vzgoja staršev, ob pomoči cerkve, vrtca, soseščine, šole in vseh ostalih skupnosti in institucij.
Za stike med vsemi ljudmi veljajo povsem iste zakonitosti, kot med dužinskimi člani, saj se v njih odraža tisto, kar smo pridobili v domačih družinah. Tudi posledice so podobne. Že sam pogled v domačo vas pokaže, da so nabolj žive tiste skupnosti, Jcatere se pri svojem delovanju najbolj približajo družinskim vrednotam..
Naštete skupnosti imajo torej osnovno nalogo, da izvabijo družinske člane iz domačih družin v širše družine - v sosedsko, vaško, krajevno, občinsko in seveda tudi to, da tudi v teh širših skupnostih zavlada duh sodelovanja in medsebojne solidarnosti. Vzemimo si torej čas tudi za bližnje. Z medsebojnim sodelovanjem bo življenje za vse lepše in vsem koristno zaupanje večje.
SODELOVANJE MED SKUPNOSTMI
Osnovni namen vseh društev, institucij, političnih strank in ostalih skupnosti je v tem, da bi ljudem koristile. Vsaka naj bi sc tudi na svoj način odražala v izboljšanju kvalitete bivanja. To pa je mogoče doseči edino z medsebojnim sodelovanjem in dopolnjevanjem vseh naštetih.
Pri nas žal tega ni! Pod pretvezo socializma so uspeli razbiti slovenski narod in naštete skupnosti postaviti na različne bregove. Ja-ničarji tega sistema pa sedaj preprečujejo medsebojno sodelovanje naštetih skupnosti, kar v narodnem smislu pomeni isto, kot bi v družini prepovedali sodelovanje med družinskimi člani.
Komu torej koristi vaška ali krajevna, farna ali občinska ideološka ali politična razdeljenost? Mar to ne spominja na življenjsko modrost, ki pravi, da ima tretji dobiček tam, kjer se prepirata dva?
Ravnatelji, duhovniki, predsedniki društev, podružnic, skupin in vsi ostali, dobrohotno vas vabim, da z zgledom iskrenega medsebojnega sodelovanja usmerjate svoje članstvo v eno vaško, krajevno, farno, občinsko in državno skupnost, katere zakonitosti naj bodo družinske.
Le tako bo slovenski narod postal, kot ena družina in bo sposoben ohraniti sam sebe.
NAJ TUDI PESEM OPEVA RODNI KRAJ!
Tako, kot se ločimo med seboj ljudje, se tudi skupnosti, kraji in občine. Izmenjava teh darov, torej to medsebojno bogatenje je naša osnovna kultura. Izraža se na mnoge načine, s človeškimi znanji in naravnimi danostmi. Z namenom, da bi bila vsaka skupnost prepoznavna po svojih zanimivostih, vas vabim k sodelovanju tudi na tem področju. K grbu in zastavi spada tudi himna, skupaj z g.Ivanom Malovašičem nama je uspelo privabiti pred javnost še eno pesem, tokrat izpod peresa gospe Helene Avšič iz Vnanjih Goric.
Povabilo k sodelovanju še vedno velja. Avtorji objavljenih pesmi, ki opevajo domači kraj ali občino pa prejmejo lepe knjižne nagrade.
OBČINSKA HIMNA
Na prelepem delu slovenskega sveta, tu, pri nas vsa lepota stvarstva je doma. Misel naša se goreče dviga v nebo, da v prijateljstvu in miru živeli bi zvesto.
Kraji in vasice od Rakitne do Brezovice, vmes polja zelena in na gričih bele cerkve. Kot večni romarji, tu žive marljivi ljudje. Vse prenavljajo in tudi sami prečiščujejo se.
Proč s sovraštvom, bahaštvom in napuhi, le ljubezen in sloga naj vedno med nami živi. Saj narod, ki ljubi se izogne pogubi, sam Bog vedno nad njim svojo roko drži.
Na prelepem delu slovenskega sveta, tu, pri nas vsa lepota stvarstva je doma. Misel naša se goreče dviga v nebo, da v prijateljstvu in miru živeli bi zvesto.
S SKUPNIMI MOČMI DO VARNEJŠIH OBJEKTOV IN POTI
V občini je več neizkoriščenih lokacij in objektov, ki v sedanjem stanju predstavljajo tudi najrazličnejše nevarnosti za okolje, ljudi in živali. S pristojnimi občinskimi odbori pričakujemo vaše predloge za najboljše rešitve omenjenih pasti. Po zaslugi Lastnika zemljišča g. Franca Kermavncrja in ob finančni pomoči Cestnega podjetja Ljubljana, Bre/.ovške podružnice SLS, KS Brezovica in Vnanje Gorice ter občine Brezovica je sedaj narejena varna pešpot preko Laz do Ož Brezovica. Istočasno sporočam, da so urejene bližnjice do šole tudi s severne strani - med staro vrhniško progo in šolo.
Ob tej pridobitvi se vsem dobrotnikom prav lepo zahvaljujem in sporočam, da je tudi dvigalo v šoli dokončano.
Pomislimo in predlagajmo kaj nas bo poVczovalo skupaj v prihajajočem šolskem letu?
Morda se bo kdo spomnil tudi na slepo Sonjo Pušnik iz Razdclja 9, pošta 3203, Nova Cerkev (063 772-189), katera bi rada prišla do računalnika za branje knjig pa za to sama nima dovolj denarja.
NOVA MAŠA 96
Vidco kasete nove maše še vedno lahko naročite tudi na občini Brezovica.
ZAHVALE
PGD Preserje za vsa prizadevanja pri ureditvi kraja. TD Podpcč Jezero za izpeljavo elektrifikacije na Sv. Lovrencu. G.Janezu Pristavcu, Jožetu Kraljiču, Marku Mcdvešu in vsem ostalim dobrotnikom, ki so pomagali pri ureditvi električnega zvonenja. Članom gradbenih odborov posameznih ulic, za vsa prizadevanja, da bi bile tudi soseščine lepo urejene.
Družini Rogelj za vsa prizadevanja pri organizaciji mednarodnega srečanja: HARMONIKA BREZ MEJA IN VESELJE JE V SLOVENIJI DOMA. ,« Gospodu župniku Lojzetu Kočarju za vse zapisane spomine. Župniku Janezu Kompare za razumevanje do vseh ljudi in za pripravljenost sodelovanja z vsemi skupnostmi. Drago Stanovnik
Čigavo bo Jezero ?
Na naši občini smo se srečali z prof. dr. psych, g. D. Grudnom. Kot pooblaščenec in sin - lastnice jezera in parcel na obeh straneh glavnega pomola, med jezerom in cesto, je le to ponudil v odkup. Predložil je dokazila o lastništvu in še nekatere druge dokumente.
K pogovoru sem povabil še predstavnika domačinov Igorja Pristavca in tako smo sprejeli nekaj osnovnih izhodišč.
Prvo je usmerjeno k ohranjanju krajine in trajnem izboljšanju izgleda jezera s širšo okolico. Da bi to dosegli je potrebno izbrati domačine, ki bodo skupaj z občino, kot solastniki skrbeli za urejeno stanje in trajno dostopnost do jezera. Menimo namreč, da jezero s svojo okolico ne more biti v lasti le ene osebe, kar bi pomenilo možnost ne-
nadzorovane odtujitve le tega.
Jezero in njegovo okolico je potrebno negovati, kot naravni spomenik. To pa so sposobni samo tisti domačini, katerim jezero ne pomeni samo eksistenčno - tržni vir. Pač pa le hobij ob preživljanju na drugih področjih.
Očitno se počasi dviga megla tudi nad tem jezerom in močno upam, da nam s skupnimi močmi uspe tudi na tem področju zbližati in poenotiti hotenja in tako ohranjeno krajino prepustiti zanamcem.
Druga stvar pa je postopek prodaje h kateri morajo seveda podati svoja mnenja pristojne službe na čelu z ministrstvom za okolje in prostor. Drago Stanovnik
OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Drage učenke in učenci, spoštovane učiteljice,
W■m       ■■■■ ■ VB
učitelji m starši
V življenju sta dve obdobji. V prvem se z igro, učenjem in delom vzgajamo in pripravljamo na drugo, starševsko v katerem vzgajamo svoje otroke, seveda s primesjo vseh drugih vplivov. Začetek šolskega leta je neponovljivo dejanje. Nove obveznosti in spoznanja nam prinašajo nove cilje in hrepenenja, seveda pa tudi vedno novo veselje in razočaranja. Takšne so pač naravne zakonitosti. Naj se Vam v novem šolskem letu uresničijo Vaši načrti in naj Vas vedno spremljala zdravje in sreča!
Mladim želim, da bi prihajali v šolo z. istim veseljem kot naj bi se vračali iz nje proti domu. Sproti se učite in vestno delajte naloge. Pridni bodite in med seboj si pomagajte tako, da boste uspešni vsi, torej tudi razredna ter šolska skupnost. Nikar ne posnemajte norosti in kriminala iz televizije in časopisov. Vaši ideali naj ne bodo izmišljene, nedosegljive in kriminalne osebnosti, pač pa dobri in pošteni ljudje. Le tako se slovenski narod nc bo amerikaniziral in nam bo uspelo ohraniti pristne korenine naše bogate kulturne dediščine!
Prva in neprenosljiva naloga staršev jc vzgoja lastnih otrok! Pri tem nam je na voljo pomoč vzgojiteljev, učiteljev, katehe-tov, tovrstnih strokovnjakov in vseh ostalih. Izkoristimo njihovo poslanstvo in izmenjujmo z njimi in ostalimi starši medsebojne izkušnje in spoznanja. Vzgoja otroka je enkratno dejanje tudi za starše, zato vzga-jajmo odgovorno. Naredimo vse, da bodo imeli naši otroci doma v stanovitnih in poštenih starših oporo in zaupanje, ter tako bili radi doma. Vse ostalo bi moralo biti temu podrejeno. Lc kaj nam pomaga vidno bogastvo, čc ni prepojeno z notra-
njim mirom in družinsko ljubeznijo.
Čas gre hitro naprej in moja velika želja je; da bi mu vsi sledili, ne samo na materialnem področju, katero ne prinaša trajnega zadovoljstva, pač pa tudi na duhovnem. Poslanstvo šole jc tudi v povezovanju vseh skupnosti v kraju. Delajmo torej tisto, kar nas vse povezuje v eno skupnost! Vabim Vas, da pogumno nadaljujemo lani začeto, saj so se prvi sadovi že pokazali in potrdili pravilnost dela.
V naših srcih so pregrade, katerih ne more odstraniti nihče drug, kot le mi sami. Zakaj sc nam zdijo naprimer nezdružljive posamezne skupnosti v kraju? Mar ni najlepše tam, kjer vse skupaj sestavljajo živo bivanjsko družino v kateri se nihče nc počuti zapostavljenega? Komu
koristi krajevna razdvojenost? V Nemčiji so podrli berlinski zid, mi pa moramo v svojih srcih podreti trhle pregrade preteklih delitev in jih nadomestiti z mostovi prave ljubezrfi, bratstva in miru do vseh ljudi brez izjeme.
Negujmo medsebojno tovarištvo in samopomoč znotraj šole in šolskega okoliša! Preživi-mo prihajajoče šolsko leto v aktivnem sodelovanju z vsemi ljudmi. Ob tem pa nc pozabimo na okolje in vstrajno iščimo vedno nove načine za ohranjanje zraka, vode in zemlje,
Naj nas vse skupne naloge povežejo med seboj in z okoljem v katerem živimo. Le tako bo šola res tisto, kar mora biti, pa žal ni bila takrat, ko smo jo obiskovali mi.
Drago Stanovnik
m
VARNE POTI DO ?T OSNOVNE ŠOLE BREZOVICA
Obvestilo staršem predšolskih otrok
Obveščamo vas, da je Ministrstvo za šolstvo in šport sprejelo Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih. Pravilnik je objavljen v 44. številki Uradnega lista RS, ki je izšel v petek, 9. avgusta 1996, veljati pa je začel dan po objavi.
Z uveljavitvijo pravilnika se začnejo uporabljati vse določbe IV. poglavja Zakona o vrtcih (Ur. 1. RS 12/96), ki se nanašajo na financiranje vrtcev in določanje plačil staršev.
Opozorili bi vas na naslednje bistvene novosti:
- Osnova za plačilo staršev je ekonomska cena programa, ki ga na predlog vrtca določa občina, v kateri ima otrok stalno prebivališče.
- Plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v plačilne razrede glede na družinski dohodek in premoženje.
- Starši, ki prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu, so plačila vrtca oproščeni.
- 21. člen pravilnika določa, da se znižana plačila po določilih pravilnika uveljavijo s 1. septembrom 1996, če starši oddajo vlogo za znižano plačilo do 31. oktobra 1996. Do določitve znižanega plačila se staršem določi akontacijo plačila.
- Obrazec Vloga za znižanje plačila vrtca bo ministrstvo izdalo do konca avgusta in bo na voljo
v knjigarnah.
- Vloge za znižano plačilo sprejema pristojni organ občinske uprave, kijih evidentira in pregleda.
- Za obdelavo popolnih vlog lahko občina pooblasti pristojno službo vrtca, ki izračuna odstotek plačila ter pripravi obvestila za starše.
v
- Pripravljena obvestila podpiše pooblaščena uradna oseba občine.
Izpolnjene pbrazce Vloge za znižanje plačila vrtca bomo takoj po izdaji le-teh pričeli sprejemati na občini Brezovica, Oddelek za družbene dejavnosti, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica, vsak dan od 12. do 15. ure.
Vse ostale informacije dobite po telefonu 653-222 in 653-223.
Oddelek za družbene dejavnosti Janez Miklič
OS BREZOVICA
STOPNICE NISO VEČ OVIRA
Prvi dan v šolskem letu 1996/97 je bil resda siv in deževen, a na naši šoli smo občutili neko notranje zadovoljstvo, saj smo na šolskem hodniku lahko pozdravili tudi Tejo, učenko 5.c razreda, ki ji stopnice ne pomenijo več ovire.
Ker ste nam pomagali pri humanitarni akciji »Nas stopnice ne ločujejo, ampak zbližujejo«, smo med počitnicami zgradili posebno dvigalo in tako omogočili vsem učencem, ki so odvisni od pomoči drugih, da nemoteno nadaljujejo šolanje na naši šoli.
DVOIZMENSKI POUK
Letos imamo 24 oddelkov (20 na Brezovici in 4 v Notranjih Goricah), v katere je razporejeno 559 učencev (v Notranjih Goricah jih je 84), poučuje pa jih 32 učiteljev. Ker ni dovolj učilnic, da bi bil ves pouk v dopoldanskem času, imajo učenci 5. in 6. razreda pouk tudi popoldan. Prošenj za obiskovanje pouka v dopoldanski izmeni je bilo veliko več, kot pa je bilo prostih mest v razredu, ki ima pouk dopoldan. Upamo, da se bodo našla sredstva za dograditev prizidka in omogočila vsem otrokom obiskovanje pouka v dopoldanskem času, popoldne pa bo namenjeno za različne interesne dejavnosti, kate;im se mora danes marsikateri učenec odpovedati.
PRVOSOLCI
Prvič pa je prestopilo prag naše šole 57 učencev (45 na Brezovici in samo 12 v Notranjih Goricah). Zanje seje šolski dan začel šele popoldan, kamor so prišli v spremstvu svojih staršev. Ta dan je bil seveda drugačen, kot bodo ostali šolski dnevi, saj so jim učiteljice pripravile prijazen sprejem v upanju, da jim bo ostal v lepem spominu tudi šc takrat, ko bodo sami pospremili svoje otroke prvič v šolo.
PROMETNA VARNOST
Ne smemo pozabiti, daje treba v šolo priti po cesti, ki je prometna in polna pasti za otroke, ki se včasih ne znajdejo najbolje ob njej. Letos so nas pred začetkom pouka pozdravili šolarji z rumeno rutico že s panojev ob cesti ter spomnili voznike, da je treba voziti previdno. Naša šola ima velik okoliš in zato prihajajo učenci iz različnih smeri. Da bi bila njihova pot v šolo kar najbolj varna, jih s prometnimi predpisi seznanjamo že zelo zgodaj. Tako bodo imeli tudi letos učenci 1. in 2. razreda predavanje o varnosti v prometu že naslednji teden, ko jih bo obiskala prometna policija.
Policaja pa so učenci in vozniki opazili že danes, ko je na najbolj prometnem prehodu za pešce skrbel za varnost. Na pre-videno vožnjo pa voznike opozarjajo tudi prometni znaki ob in nad cestiščem. Da pa čez mesec dni vozniki nc bi pozabili na prisotnost otrok ■ v prometu, imamo na naši šoli organizirano tudi prometno dežurstvo na prehodu za pešce, ki ga opravljajo učenci 7. in 8. razreda.
RODITELJSKI
SESTANEK
Starše obveščamo, da bo prvi roditeljski sestanek v ponedeljek, 30. septembra 1996. Za nižje razrede ob 16.00 in za višje ob 17.00 uri.
Z. L
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
ELEKTRIFIKACIJA CERKVE SVETEGA LOVRENCA
Praznik za Jezero in vso občino
Komaj sem na svetega Lovrenca dan, 10. avgusta 1996, prečil pod-peški most, sem na vzpetini pred seboj že ugledal visok mlaj, ki se je vzdigoval še više kot cerkvica pod njim. Na Grič se je vila vrsta Jezerja-nov, pa tudi Podpečanov in drugih. Ko sem na grič prisopihal še sam, sem z veseljem ugotovil, da se v času, ko so na višku takšne in drugačne veselice, gasilske in civilne, pred cerkvico svetega Lovrenca dogaja malce drugačna veselica: Zbralo seje namreč več kot pol vasi, da proslavi napeljavo elektrike do cerkvice in s tem turistično, versko in kulturno popestritev kraja.
Lokvanj, temeljila zgolj na prostovoljni osnovi.
Na god svetega Lovrenca je tako kortčno napočil čas, ko so Jezerjani proslavili svoj imenitni podvig. Slavje so začeli pevci z blagoglasno jezersko himno, ki nosi naslov Prav lepa je kranjska dežela. (Pesem si vsekakor zasluži, da jo ob priliki objavimo v Našem časopisu). Po govoru predsednika turističnega društva, gospoda Jožeta Kraljica, je sledila sveta maša, daroval jo je preserski župnik gospod Vinko Malovrh ob somaševanju upokojenega župnika z Žalostne gore, gospoda Lojzeta Kočarja. Med mašo, pri kateri so s prošnjami in zahvalami sodelovali tudi mladi z Jezera in okoliških vasi, je prišel na vrsto slavnostni blagoslov novozgrajenih naprav. Med slednjimi je vsekakor treba omeniti približno ducat močnih reflektorjev in še posebej napravo za računalniško uravnavanje zvo-nenja. Po maši pa je turistično društvo Lokvanj obiskovalce pogostilo z goro klobas, peciva in pijače. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se je v peko slaščic vključilo kar 27 gospodinj! Mimogrede: Obilno so pogostile tudi ekipo Našega časopisa.
Po okrepčilu smo poklepetali še z gospodom Lojzetom Kočarjem, ki nam je povedal nekaj o dolgi in nadvse zanimivi zgodovini cerkve svetega Lovrenca. Domačini so jo zgradili že na
Gospod Jože Kraljic, predsednik TD Lokvanj. Foto: Miha Cer-netič
O tem, kako se je vse skupaj začelo, smo povprašali gospoda Jožeta Kraljica, predsednika turističnega društva Lokvanj, ki deluje na območju preserske župnije: »Zamisel seje porodila, ko sem se lansko jesen peljal proti Horjulu. Na deželo seje že zdavnaj spustila noč, vendar sem kljub temu med vožnjo lahko vseskozi opazoval cerkvice na bližnjih hribčkih. Bile so namreč lepo osvetljene in tako tudi ponoči pričale, da tod žive ljudje.«
Zamisel o notranji in tudi zunanji osvetlitvi cerkvice svetega Lovrenca je na mah navdušila vseh 74 članov turističnega društva, ti pa so pritegnili tudi vaš-čane. Konec leta so natisnili svoj koledar in ga razdeljevali po hišah v simbolično zahvalo za denar, ki so ga vaščani darovali za elektrifikacijo cerkve. V trd, kamnit teren je bilo treba namreč zakopati za dober kilometer električnih kablov, poleg tega pa še 180 metrov ozemljitve za strelovod. Vse skupaj kajpak ni bilo zastonj, a na pomoč je velikodušno priskočila občina Brezovica; kar se tiče vaščanov, pa lahko brez slabe vesti lahko zapišemo, da so sami prispevali levji delež sredstev za izvedbo projekta. Darovali pa so tudi mnogo ur neplačane ga dela, saj je elektrifikacija,
začetku davnega 13. stoletja v romanskem slogu, kar jo uvršča med najstarejše cerkve naše občine. Leta 1631 je cerkev obiskal ljubljanski škof Scarlic-hi in velel, naj se apsida podre in naredi svetlejši prostor za oltar. Marljivi vaščani so zahtevo izpolnili še istega leta, sredi 18. stoletja pa so leseni strop v ladji nadomestili z zidanim obokom ter obenem dogradili še zvonik.
V letu 1942 je cerkev padla v roke partizanom. Ti so se ob prihodu Italijanov umaknili in cerkev minirali, vendar zaradi naglice na srečo precej površno, saj je mina razbila le dve klopi in odkrhnila nekaj zidu. Tragično pa je, da je največjo škodo v zgodovini cerkvice povzročil po vojni eden izmed okoliških prebivalcev, doma iz Vrbljenja: Na Lovrencovo nedeljo, 14. avgusta 1949, je vdrl v cerkev in docela razbil oltar, raztrgal masna oblačila ter oskrunil večno luč in kelih. Mnogi so ob nastali škodi skoraj obupali, toda gospod Jože Peršin, po domače Bognarjev ata, je prek zime vse koščke zbral in zlepil, manjkajoče dele pa izrezljal, tako da je bil oltar zopet kot prej. Za svoje delo ni zahteval nikakršnega plačila in s svojim dejanjem dokazal, da se prebivalci Jezera ne dajo zlahka ugnati, saj imajo pridne in spretne roke, predvsem pa srce na pravem mestu.
S projektom elektrifikacije so nas Jezerjani o tem vnovič prepričali. Priča smo bili torej še enemu dokazu, da v naših prelepih vaseh ljudje še živijo in želijo to tudi pokazati. Kot je na slovesnosti povedal gospod župan Drago Stanovnik za naš časnik: »Vsak sad skupnega dela vliva nov optimizem za nove načrte in nove skupne projekte.« »
Miha Cernetič
vodilo jo je turistično društvo     Postavljanje mlaja na svetem Lovrencu. Foto: Drago Stanovnik.
Bife Žebelj razklal mir na ulici bratov Potočnikov
Poletne tegobe, z vročino in soparo na čelu, so k sreči za nami. Zato pa je, kar se tiče sosedskih odnosov, ponekod še vedno prav vroče. Eden izmed takšnih primerov je tudi Ulica bratov Potočnikov v Vnanjih Goricah.
Njeni prebivalci se že dalj časa pritožujejo, da zaradi bifeja Žebelj ne morejo priti z avtomobili do svojih domov. Dotič-na ustanova stoji namreč ravno na začetku omenjene ulice, njene stranke pa puščajo svoje jeklene konjičke kar na dovozni poti do stanovanjskih hiš. Za nameček pa še obračajo avtomobile na zasebnih dvoriščih in občanom kalijo spanec.
»Če imamo srečo, parkirajo avtomobile ob kraju naše poti, tako da se nekako že še lahko prebijemo mimo. Ob tem seveda niti ne omenjam, koliko škode povzroči na površini avtomobila drgnenje ob živo mejo. Huje pa je včasih, in to je precej pogosto, ko stoji kak avtomobil kar na sredi naše ulice. - Takrat nam ne preostane drugega, kot da ustavimo, izstopimo in gre-
mo v bife - vsem prisotnim na očeh - prosit lastnika, če bi morda bil tako dober in umaknil svoj avtomobil,« nam je povedala ena izmed sosed. »Če nič drugega, je tragično in z vso logiko skregano že to, da niti domov ne moremo. - Do hiš, ki smo jih zgradili z lastnim trudom.«
Sodu potrpljenja oškodovanih krajanov je slednjič izbil dno naslednji dogodek, pripetil se je konec julija: Bilo je pol desetih zvečer, stanovalka ulice Bratov potočnikov se je pripeljala domov, nakar ji je neka -po besedah očividcev rahlo vinjena - stranka namerno zaprla pot tako, da je svoj avtomobil zapeljala naravnost na cesto in, stoječ ob njem, z zanimanjem čakala na nadaljni razplet dogodkov. Ker se nikakor ni dala prepričati in sprostiti prehoda, je nekdo izmed prebivalcev ulice avtomobil lastnoročno umaknil na bližnje dvorišče, ključ je bil namreč v ključavnici in avtomobil prižgan. Nato seje gruča razkropila in kazalo je že, da
sc bo nemir vsaj za tisti večer polegel, toda čez čas je prišla posredovat policija. Poklicala jo je omenjena stranka bifeja; moža, ki je umaknil avto, je namreč obdolžila denarne kraje v vrednosti stotreh tolarskih tisočakov.
Po tem neprijetnem dogodku smo za mnenje povprašali še najemnika spornega bifeja, kije za Naš časopis povedal tole: »Za prebivalce ulice je zadeva najbrž res neudobna, vendar jim, žal, ne morem pomagati. Tam, kjer naše stranke parkirajo, ni navsezadnje nobenega znaka, ki bi to prepovedoval. Sploh pa ima bife vsa potrebna dovoljenja za obratovanje. Zato na žalost nisem pravi naslov za reševanje tega problema. Sem se pa, seveda, pripravljen pogovarjati o njihovih predlogih.«
Problem na Ulici bratov Potočnikov očitno dejansko obstaja. Nima smisla razpravljati, kdo je kriv in kdo ima do česa pravico, saj takšno pričkanje ne reši nobene težave. Bolje bo, čc se bosta obe strani sestali in se skupno dogovorili za ustrezno rešitev. - Ta je najbrž v interesu obeh.
Miha Černetič
Krajevna skupnost Brezovica
Obvestilo krajankam in krajanom Brezovice
Svet krajevne skupnosti Brezovica je sprejel načrt dela za leto 1996:
1. Napeljava elektro priključka in nakup ultravijolične naprave za razkuževanje vode na omrežju v Radni.
2. Javna razsvetljava ulic v naselju Ceste na postajo in v okolici šole.
3. Asfaltiranje cest v naselju Drobtinška cesta in Za grabnom.
4. Položitev cevi za fekalne odplake, ki tečejo mimo stanovanjskih hiš.
5. Obnova fasade na stari mrliški vežici, drenaže ob cerkvi s prestavitvijo spomenikov ter za-ključitev tlakovanja.
Vse sprejeto je realno izvedljivo v letošnjem letu, v kolikor bodo pravočasno zagotovljena denarna sredstva iz občinske blagajne'.
Svet krajevne skupnosti načrtuje postopke za srednjeročmin dolgoročni razvoj Brezovice. Želimo, da se vsi krajani opredelimo glede želenih in potrebnih stvari v našem kraju. Svet krajevne skupnosti bo v doglednem času pripravil osnutke predlogov, kijih bo •predstavil in dal v obravnavo na zborih krajanov. Z veseljem bomo sprejeli tudi vaše zamisli in želje.
Obveščamo vas tudi, da je občina z odlokom zakonske podlage Krajevni skupnosti Brezovica odvzela status pravne osebe, istočasno pa ukinila njen žiro račun in prenesla denar na občinski račun. To pa pomeni tudi odvzem nepremičnin in premičnin krajevne skupnosti, ki so jih krajani s svojimi sredstvi in delom zgradili za svoje potrebe. V tem primeru gre za perfidno skrito nacionalizacijo.
Svet krajevne skupnosti je soglasen, da občina vrne krajevni skupnosti status pravne osebe, kar je pogoj, da lahko obdržimo premoženje v lasti krajevne skupnosti.
Na našo pisno zahtevo občini z dne 17. aprila 1996, da nam vrne status pravne osebe, nam je komisija občine šele 25. julija 1996 odgovorila, da nam ni mogoče dodeliti statusa pravne osebe, podkrepljeno z zakonskimi akti. Svet krajevne skupnosti Brezovica ne bo pristal na nepopolna tolmačenja, ki jih navajajo, saj imajo že v sosednjih občinah Dobrova-Horjul-Polhov gradeč in Vrhnika drugačno pravno ureditev, takšno, kot zahteva naš svet krajevne skupnosti. Vzsled tega bomo na svetu krajevne skupnosti razpravljali o sklicu zbora krajanov, ki se bo odločil, kako bomo organizirani v bodoče.
Za nemoteno zadovoljevanje potreb krajanov je Svet določil zadolžitve svetnikov po spodaj navedenih območjih Brezovice: Postaja - gospod Ivan Sojer in gospod Jože Ždešar Bičevje - gospa Marija Prebil in gospa Slavica Slana med cestami od Kopača do meje z Ljubljano - gospod Dušan Belič
Radna - gospod Janko Prebil okrog cerkve - gospod Peter Skodlar in gospa Mihaela Artač Mala vas od Kopača do Gornje poti - gospod Franc Urbančič
Za svet krajevne skupnosti Brezovica: Janko Prebil
OBČINSKI FOTOUTRINKI
Navkljub poletnemu času, smo po tudi ob Vaši pomoči doživeli in naredili veliko dobrega in vsem koristnega. Zahvaljujem se vsem sodelavkam in sodelavcem, še posebej neobjavljenim, saj omejitev prostora v časopisu ne omogoča objave vseh.
Gasilci PGD Preserje so v preteklem letu spremenili smetišče pod Sveto Ano v parkirišče, letos pa so takole uredili podstavke za kontejnerje ob cesti, pozidali kamnito škarpo in postavili lep kozolec v centru vasi. Pristojne so pisno opozorili na vse prometne nevarnosti, v načrtu pa imajo še veliko krajevno - lepotnih operacij.
Jezero podrobno raziskujeta biologinji, seveda ob pomoči izurjenih Podpeških gasilcev s čolnom CZ.
3. Avtomobilski servis Ludvika Spana pa je gostil direktorja Audi-ja in Porchcja, v spremstvu z našim arhitektom g. Francetom Kvaternikom..
4. V Vnanjih Goricah je prekrit Dom krajanov. Premišljujemo pa tudi o racionalnem izkoristku na sliki predstavljenih prostorov za kulturno dejavnost.
O komunalni problematiki sem se pogovarjal s predstavniki VO-K A, kjer smo določili smernice nadaljnih aktivnosti na tem področju. Ob tem naj povem, da v sodelovanju s SŽ poteka popis vseh črnih in spornih komunalnih objetov ob železnici med postajami med Brezovico in Notranjimi Goricami.
6. Na občini pa smo se pogovarjali tudi o prizidku k OŠ Brezovica. Več o tem problemu pa bo napisanega v eni od prihodnjih številk tega časopisa.
Besedilo in slike: Drago Stanovnik
Ti, kaj pa tile počnejo tu v naši vasi?
Nekako tako so se najbrž spraševali vaščani Preserja (pod .Krimom), ko so zjutraj videvali skozi vas korakati skupino 18 mladih, njim nepoznanih ljudi, odetih v delovne obleke in z rokavicami na rokah, v njih pa najrazličnejše orodje. Kaj hitro seje razvedelo, da sta nekakšni organizaciji Most in Vitra v sodelovanju z Občino Brezovica pripravili mednarodni tabor za prostovoljno delo Jezero '96.
Društvo za prostovoljno delo Most je bilo ustanovljeno leta 1991 in je podružnica Service Civil International (SCI), mednarodne organizacije za prostovoljno delo, ki deluje v 33 državah sveta, sodeluje pa s podobnimi organizacijami po celem svetu. Od ustanovitve leta 1920 seje vloga SCI v svetu spreminjala in se danes ustalila pri glavni nalogi - prostovoljnem delu z mednarodno udeležbo od 10 do 30 prostovoljcev na od ena do štiri tedne trajajočem taboru s področja ekologije, obnov in pomoči obrobnim skupinam (begunci, invalidi,...). Prostovoljci si pot na tabor, kjer si pridobivajo delovne navade, spoznavajo poti reševanja problemov in vzpostavijo številne medna-
Pločniki za dodatno varnost v prometu
rodne stike, plačajo sami, SCI pa poskrbi za nastanitev, prehrano in zavarovanje.
SCI je vključen v in sodeluje s številnimi mednarodnimi organizacijami (Unesco, Svet Evrope in druge), v letu 1987 pa mu je bil s strani Generalnega sekretariata Združenih narodov dodeljen naslov znanilec miru. V času delovanja Mosta se je taborov v tujini udeležilo preko 800 Slovencev, na okoli 100 projektih v organizaciji Mosta (večinoma mednarodnih taborih) pa je sodelovalo okoli 2.000 prostovoljcev. Vitra, Center za uravnotežen razvoj iz Cerknice, pa je nevladna in ne-profitna organizacija (kar velja tudi za Most). Ukvarja se s prenosom razvojnih možnosti na podeželje, v svojih programih pa poudarja izobraževanje in osveščanje prebivalstva ob uvajanju razvoja. Deluje tudi na področju trajnostnega urejanja krajine, ohranjanja števila stalnih prebivalcev in pa števila in značilnosti objektov naravne in kulturne dediščine podeželja, spodbujanje učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije, pospeševanje formalnih in neformalnih oblik interesnega združevanja domačinov in krajevno ter mednarodno povezovanje.
Ko združimo oboje zgoraj navedeno ter dodamo še Občino Brezovica in taborovodjo, dobimo mednarodni tabor za prostovoljno delo, kot je bil
Skavtski tabor v Posočju
ta v Preserju, kjer seje od 12. do 24. avgusta 1996 ob delu in v prosternčasu združilo 18 ljudi. Prišli smo iz Belgije (3), Španije (1), Nizozemske (2), Poljske (1), Češke (1), Italije (4), Avstrije (1) in Slovenije (5). Ob besedni zvezi prostovoljno delo najbrž marsikdo pomisli, da to nc more biti nič prida, saj človek ponavadi dela le, ker mora. Tudi vaščani Preserja so bili prijetno presenečeni nad pridnostjo in delavnostjo tujcev. Skupaj z vaščani smo prostovoljci (ne skavti in nc tijborniki) uredili središče vasi s kozolčkom, pobarvali gasilske klopi, mize ter ograjo gasilskega doma, oklestili in očistili dostopne poti do kraškega polja Ponikve, cerkve svetega Jožefa, sečo na poti proti sveti Ani, uredili odvodne kanale na cesti proti sveti Ani in posekali in očistili drevesa in grmovje, ki so zakrivali razgled z. vrha svete Ane. V sodelovanju s Planinskim društvom Podpeč-Preserje pa smo oklestili in pobrali smeti na poti na Krim, prebarvali ograjo planinskega doma, pri postavitvi betonske ploščadi za zabojniški smetnjak pa je sodelovala tudi Slovenska vojska.
Ker je bilo delo naporno, smo si privoščili tudi malo počitka in si skupno ogledali Ljubljano, v treh prostih dneh pa Postonjsko jamo, Prcdjam-ski grad. Bled in Bohinj z okolicama ter Piran in slovensko primorje. Večina prostovoljcev je bila v Sloveniji res prvič, nekateri pa so na takšnih taborih v Sloveniji že bili in so se vrnili ravno zaradi dobre organizacije, prijaznih ljudi in lepot dežele.
Za konec pa naj izkoristim to priložnost in se kot taborovodja v imenu Mosta, Vitre in prostovoljcev zahvalim vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi tega tabora - vaščanom Preserja, gasilskemu društvu, planinskemu društvu, športnemu društvu, še posebej pa osnovni šoli Preserjc - za štirinajst dni, ki smo jih preživeli med vami in za občutek, da smo vsaj za ta čas postali del vasi.
Martin Maček
V dolini Soče, v kraju Kal-Koritnica, smo letos od 10. do 25. julija brezoviškrskavti preživljali nepozabne taborne dneve.
V to pokrajino smo se odpravili s kolesi in sicer kar iz šestih začetnih mest. Po skupinah smo kolesarili proti cilju iz Maribora, Novega mesta, Črnomlja, Ljubljane, Kopra in Jesenic. Na poti smo odkrivali lepote slovenske pokrajine, prijaznost ljudi, predvsem pa krepili svojo telesno in duhovno moč, saj jc bilo na poti kar nekaj težkih preizkušenj. Najbolj smo bili veseli, ko smo uspešno premagali gorski prelaz Vršič, še zadnjo oviro, ki nas je ločevala od tabornega prostora.
Na samem taboru smo prve dni preživeli kot Karantanci, iskali smo knežji kamen in na koncu ustanovili slovensko državo. Vse to seveda v igri, preko katere smo skušali mladim skavtom približati našo državo, z že-
ljo, da bi jo znali bolj ceniti in spoštovati.
Veliko časa smo posvetili športnim dejavnostim, vse od gorništva, kolesarjenja, plezanja in odbojke do jutranje telovadbe. Ogledali smo si muzej prve svetovne vojne v Kobaridu, osvojili Rombon in Svinjak, štirje junaki pa so prikolesarili na vrh Mangrta, kamor vodi najvišje speljana cesta v Sloveniji.
Ob večerih smo si zapeli ob tabornem ognju slovensko pesem, se nasmejali številnim prizorom, ponoči pa preplašeni stražili jambor z zastavami. Napadalci sojo namreč kar štirikrat poskušali sneti in s tem očrniti Barjansko četo.
Vsega lepega jc hitro konec in tako jc bilo tudi z. našim taborom. Domov smo se odpravili prav tako s kolesi, le da je bila pot za vse enotna in obrnjena proti domu. Zopet je bilo po-
trebno stisniti zobe in se zagristi v vršiški klanec, ki je bil vsem velik izziv. Zadnji večer smo prespali v Dovjem, kjer smo si v župnišču ogledali zbirko Jakoba Aljaža, župnik Urbanija pa nas je navdihnil s svojim pripovedovanjem o gorah. Ta večer pa jc minil tudi v znamenju podeljevanja skavtskih imen, saj je vsak novinec, ki se je izkazal, dobil skavtsko ime. Za primer naj naštejem le nekatere: Zaspani Jastreb, Odrezava Vidra, Klepetava Želva, Vneti Jelen, Uporni Buldog ih Umetniška Srna.
Zadnji dan nam je preostalo še 70 kilometrov vrtenja pedal, ob prihodu domov pa smo svoje mame zasuli s kupi umazanega perila. Tako je vedno, ko se vračamo s skavtskih pustolovščin: Nikoli ne manjkajo nasmeh na obrazu, dobra volja in upanje, da se kmalu zopet vidimo.
Kar lep del življenja preživi-mo tudi na cestah, zato ni vseeno kakšne so in kakšna je na njih varnost naj si bo proti šoli, službi, cerkvi, trgovini ali kam drugam.
Tam, kjer pa je gostota prometa še večja pa skušamo kolesarje, pešce in tudi vse ostale udeležence v prometu zavarovati pred nesrečami tudi z različnimi nivoji cestišča. Seveda pa se tudi na tem področju lahko naredi le toliko, kolikor je denarja. Tega se <jx>bro zavedate mnoge krajanke in krajani in s svojimi prispevki podaljšujete naše skupne sposobnosti vidne v novih kilometrih asfalta v naši občini.
Vsem dobrotnikom se ob tej priliki zahvaljujem, istočasno pa se dobrohotno obračam na prebivalke in prebivalce nekaterih drugih zaselkov, da bi prispevali svoj delež k izgradnji pločnika od zapornic do šole. Predračunska vrednost se je namreč precej povečala zaradi nepredvidenih propustov in množice izpustnih cevi iz privatnih parcel v cestno telo. Pločnik pa bomo tudi mnogi uporabljali. Prošnjo dvakrat utemeljujem:
Prvič - tiste sovaščankc in so-vaščani, ki živijo v drugih naseljih so morali, ali pa bodo še
morali plačati visoke prispevke za asfaltiranje njihovih ulic in drugič - tudi ob Tržaški cest, katera je državna, bomo morali kolesarsko stezo in pločnik plačati sami, torej občina, KS in krajani. Spoštovane krajanke in kra-
jani, v imenu občinskega odbora za komunalo, KS Notranje Gorice in v svojem imenu vas torej vabim k sodelovanju tudi na tem področju. O vsem ostalem pa prihodnjič.
Drago Stanovnik
Vnanje Gorice:
SLOVO 0D TREH VELIKIH MOŽ
Odprt grob nam zastavlja vprašanje o smislu življenja. Veliko je odgovorov nanj. Le eden pa je vsem enak - tuzemeljsko življenje se konča na pokopališču kot v eni družini. Skupaj niso samo naši najdražji pokojni, pač pa prav tako tudi svojci in prijatelji ob zadnjem slovesu in vseh ostalih obiskih pokopališča. Mar ni tudi to dokaz, da smo ljudje ob svojih družinah povsem enako možno tudi člani sosedskih in krajevnih družin.
V zadnjih mesecih nam je bila v Vnanjih Goricah napisana misel še posebej blizu, saj smo se skupaj poslovili od Ivana Kermavnerja, Franca Šifrerja in Toneta Stanovnika. Vsi so od mladosti dalje živeli in se razdajali za domači kraj in z vso ljubeznijo skrbeli za napredek le tega na vseh področjih.
Kljub starosti so dobro razumeli razvoj časov in dogodkov v KS Vnanje Gorice in nam tudi v hudih stiskah za ta kraj, v jeseni leta 1993, stali ob strani in po svojih močeh pomagali, daje v kraju zmagalo zaupanje in medsebojna pomoč, katera se danes odrača na mnogih podrožjih.
V imenu občine, Vnanjih Goric in svojem imenu izrekam sorodnikom zahvalo za razumevanje pri delu pokojnih za skupno dobro. Ob enem pa želim, da bi Ivanov, Francov in Tonetov zgled delovanja v skupno dobro pritegnil k posnemanju vedno nove sodelavce, saj je kvaliteta bivanja odvisna največ od nas samih in naše odprtosti do bližnjega in okolja.
Drago Stanovnik
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Meta Kastelic
Spoznavajmo svoj kraj in občino
Z začetkom novega šolskega leta začenja tudi naša stranka z novo prijetno in koristno akcijo. S skupnimi močmi bi radi širšemu svetu predstavili naše naravne in kulturne bisere v knjižni obliki.
S predstavitvijo prehojene poti, torej naših korenin in opisom sedanjega stanja naj bi ta ljudski projekt združeval domače avtorice in avtorje ter lastnike in lastnice fotografij in vseh ostalih tovrstnih zanimivosti in seveda, kar je najvažnejše ohranil marsikatero zanimivost ali idejo tudi prihodnjim rodovom.
Nekatera področja, napri-mer lovstvo in gasilstvo jc že kar podrobno obdelano, prav tako je gospod Janez Klemene že podrobno opisal Rakitno in Ož Preserjc, gospod župnik Lojze Kočar pa Gorenjo in Dolenjo Brezovico ter Jezero in Preserjc. Področje KS Brezovice, Loga, Dragomerja, Vnanjih in Notranjih Goric pa je tudi že podrobno opisano do leta 1906 in bo potrebno vse le še dopolniti z. »novejšo zgodovino«
Gradivo zbiramo na Tržaški 390. Zanimive fotografije in zapise pa bomo objavili tudi v ostalih medijih, avtorje pa seveda tudi nagradili.
Ob tem, da pomagamo prostovoljnim skupnostim s finančnimi prispevki, posredujemo tudi nagrade v obliki trimesečne naročnine na tednik Slovenske brazde. Ta časopisje še posebej dragocen zato, ker pogosto namenja zadnjo stran prav dogajanjem v naši občini. Nagrajenci najrazličnejših krajevnih srečanj so: Marjetka Žagar, Preserjc 30 B Marija Pctrič, Jezero 35, Preserjc
Terezija Novak, Plešivica 56, Preserje
Vera Prime, PodpcčJ2, Preserje Andreja Šebenik, Žabnica 19, N. Gorice
Vinko Flek, Voduškova 21 Ljubljana
Milan Debcvec Podplešivica 37, N. Gorice
Robert Artaž, Žabnica 14, Notranje Gorice
Gregor Šebenik, Žabnica 19, N.Gorice
Janez Šebenik, Žabnica 21, N. Gorice
Terezija Zadriik, Čatežka ulica 12, Hatež
Grega Bezek, Rakitna 16, Preserje
Tatjana Šušteršič, Jakčeva 35, Ljubljana
Lojze Kočar, Prcvalje 25, Preserje
Tine Petrovčič, Rakitna 44, Pre-
serje
Jože Misaljevič, Založnikova 8, Brezovica
Nagrajencem čestitamo! Preostali nagrajenci pa bodo objavljeni v prihodnjih številkah Našega časopisa.
Vodstvo podružnice
Zahvala slovenski ljudski stranki
Z veseljem vam sporočamo, da je tekmovanje z gorskimi kolesi CC Vnanje Gorice '96 v lepem  in sončnem vremenu
imenitno uspelo.
Ob tehnično zelo zahtevni progi so gledalci uživali v borbenih vožnjah tekmovalcev iz vse Slovenije. Z vašo pomočjo smo nagradili najboljše štiri tekmovalec v vsaki kategoriji.
Za pomoč se vam najlepše zahvaljujemo in vas hkrati vabimo, da se nam pri organizaciji tekmovanja pridružite tudi prihodnje leto.
Športno društvo Vnanje Gorice Miran Aleš, direktor dirke
OBVESTILO KRAJANKAM IN KRAJANOM RAKITNE IN PLANINCE
Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, d.o.o. iz. Ribnice (Šeškova 9b, 1310 Ribnica, telefon 861-953, telefaks 861-956) je naši občini posredovala prvi javni razpis za financiranje projektov in dodeljevanje jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja. Za kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, gospodarske dejavnosti ali za infrastrukturo zainteresirane fizične osebe, poslovni subjekti in občine naj do 31. oktobra 1996 oddajo prijave na gornji naslov. Podrobnosti in obrazci Sklada so na voljo na gornjem naslovu, na Občini ali na krajevni skupnosti Rakitna.
(D.S.)
ZA SLOVENIJO Z LJUBEZNIJO
Dobrodelni koncert Marjana Podobnika s prijatelji bo v nedeljo, 15. septembra v Mostecu, od 14. ure dalje.
Prijatelji: Oto Pestner, Anika Horvat, Nataša Mihelič, Manja Šalamun, Martina Roškarič, Matjaž Slabe, Ana Menegatti, Miha Dovžan, Joži Kališnik, Ivan Prešeren, Milan Ferlež, Tomaž Kvas, Tadej Hrušovar, Pepel in kri, Pod design, Mesečniki in Alpski kvintet.
Posebej bo tudi otroški program s čarovnikom in še mnogimi drugimi presenečenji.
Nastopajoči se odpovedujejo honorarju. Ves izkupiček pa je namenjen za izgradnjo otroške bolnice v Ljubljani.
Vabljeni!
NAS GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS
POLETNI CAS V DOMU UPOKOJENCEV
0 zeliščih, čajanki, palačinkah in še o čem...
Alije potrebno spremeniti prometni režim?
Poletje je čas, ki ga preživljamo nekoliko drugače kot običajno. Tudi v domu upokojencev. Nekateri stanovalci odidejo za nekaj dni na počitnice k sorodnikom, na svojo domačijo, ali celo na morje. Večina pa preživlja poletne dni na vrtu, na sončni terasi ali na klopcah pod brajdo.
Uvod v poletje jevbila zeliščna razstava, na katero smo bralce NC povabili že v junijski številki.
Če ste jo zamudili, naj povemo, da ste zamudili tudi pokušino najrazličnejših čajev, še vedno pa si lahko ogledate spremljajočo številko glasila »Utrinki«, kije na voljo v naši pa tudi v Cankarjevi knjižnici. Prav tako si lahko še vedno oglea-te likovne izdelke v 1. nadstropju Doma, ki so jih ustvarili učenci OŠ Ivan Cankar pod mentorstvom Dušana Muca. Oblikovalcu Janiju 1. Govekarju pa se zahvaljujemo za čajanko, s katero smo na kresni dan zaključili razstavo.
V naš objektiv smo ujeli to hudo prometno nesrečo, kjer sta bila dva mlada fanta hudo poškodovana. Krajani ob tem križišču vedo povedati, da skoraj ne mine teden brez nesreče na tem delu. Najbrž bi bilo pametno spremeni-
34. SREČANJE ODSELJENCEV IZ VASI PODLIPA PRI VRHNIKI
ti prometni režim ali pa bolj poudariti prometno signalizacijo. To naj odločajo strokovnjaki, vendar čimpreje, da ne bo prišlo do še hujših katastrof.
N. Č.
Posedanje na klopcah je v družbi kar prijetno.
»Tale čaj bo pa ravno za moje težave!«
Ob sredah smo na terasi pekli palačinke, holandske »poffertjes«, pa tudi naše »omlete«.
Tudi na čajanko so prišli obiski.
PO ASFALTU V SLUŽBO IN ŠOLO
Prenovljena krajevna cesta v Šuštarjev graben
Krajani zaselka »Šuštarjev graben« v krajevni skupnosti Podlipa - Smrečje« so v soboto 17. avgusta proslavili lep dogodek. Na ta dan so uradno odprli prenovljeno in asfaltirano krajevno cesto, ki bo krajane še bolj povezovala z vasjo Podlipa in naprej v občinsko središče Vrhnika.
Na slovesnosti so se zbrali vsi prebivalci zaselka, od najmlajšega v vozičku do najstarejšega, tudi v vozičku, ter tako izrazili svoje zadovoljstvo, da imajo novo lepo urejeno cesto. Za uvod v slovesnost so zapela mlada dekleta iz Podlipe. Kratki svečanosti je prisostvoval tudi župan Vrhnike, Vinko Tomšič, ki je imel to čast, da je prerezal otvoritveni trak ter tako cesto predal svojemu namenu. Še prej pa je podlipski župnik Anton Gradišek v kratkem nagovoru poudaril pomen nove ceste, ki naj ne bi postala črna točka nesreč, kot se to v zadnjem času vse prepogosto doga-
ja na vseh slovenskih cestah,. Cesto je nato še blagoslovil.
Spregovorilje tudi bivši predsednik KS Podlipa - Smrečje, Janez Malavašič ter obenem krajan Šuštarjevega grabna in nekakšen vodja gradnje ceste. Med drugim je poudaril, da so se za investicijo odločili predvsem zato, ker je ob vsakem večjem dežju makadamsko cesto popolnoma uničilo, tako da so jo morali vedno znova nasipa-vati in popravljati. Dolžina novega asfalta je 1870 metrov, vsa denarna sredstva pa so padla na ramena krajanov iz 10 hiš, vseh, ki tu prebivajo.
Vrednost celotne investicije je bila 8.895.000 SIT. Od tega je občina prispevala za odvodnja-vanje in kanale 1.564.895 SIT. Vsa ostala sredstva pa so prispevali krajani na 9 obrokov v vrednosti 3.434.799 SIT. Prav tako pa so opravili 1350 prostovoljnih ur in opravili vsa zemlj-ska dela ter ostala dela, za kar
so ocenili v vrednosti 2.100.000 SIT. Ob sami cesti jim je ostalo še nekaj del, kot postavitev odbojnih in betonskih ograj, kar pa bodo realizirali v čimkrajšem času. Kako složni zanjo biti pri delu ter pri zbiranju sredstev so resnično dokazali in rezultat je nova cesta. Vsi pa so poskrbeli tudi za prijeten popoldan ter v lastni režiji pripravili piknik in s tem pokazali še enkrat složnost, ki jo velikokrat pogrešamo v večjih naseljih in KS.
S.S.
Doma je
najlepše
Življenjska pot veliko ljudi odpelje iz rojstnega kraja v tuje mesto ali celo v tujo državo. Čeprav si tam ustvarijo dom in družino, jih nevidna sila vleče nazaj v kraj, v katerem so preživeli otroška leta in spoznali svoje prve prijatelje.
Vaščani, ki so sc odselili iz. vasi Podlipa pri Vrhniki, se že več kot tri desetletja srečujejo v svoji rojstni vasi v prvih dneh avgusta, ko njihova vas praznuje tudi krajevni praznik. Letos so se zbrali v soboto, 3. avgusta, pred tamkajšnjim gasilskim domom. Po krajšem kulturnem programu in pozdravnem govoru predsednika krajevne skupnosti Janeza Fortuna seje začel družabni program. Za zabavo je poskrbel narodnozabavni ansambel Ptujskih 5 s pevci.
Udeležencem srečanja so se pridružili tudi drugi iz bližnjih in daljnih krajev. Še posebej uspešen pa je bil srečelov. Bogate dobitke so prispevali obrtniki od blizu in daleč, le-tch pa je bi-
Hali d.o.o. Kulturno-prireditveni center in okrepčevalnica Pavza
nudi vsem, ki se ukvarjajo z različnimi hobiji, slikanjem, raznimi ročnimi deli, zbirateljstvom. in želijo svoje delo razstaviti oziroma predstaviti javnosti, na razpolago brezplačno dvorano.
Zainteresirani pokličite Zorana Lončarja na telefonsko številko 755 503.
PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA Vrhnika, Tržaška c. 11 *
objavlja
RAZPIS
za oskrbnika zavetišča na Planini nad Vrhniko, s katerim upravlja društvo
Oskrbnik doma mora imeti vsaj še eno osebo, ki mu pomaga pri delu in ga nadomešča, ter lasten prevoz. Zavetišče je oskrbovano ob nedeljah in praznikih. Pisne prijave pošljite na naslov Planinsko društvo Vrhnika, Tržaška cesta 11,1360 Vrhnika, s pripisom »Razpis za oskrbnika« do vključno 16. septembra 1996.
Prijave na razpis bo obravnaval upravni odbor društva in o rezultatih izbora obvestil vse prijavljene. Dodatne informacije dobite po telefonu (755-704).
lo osemdeset. Skupni izkupiček je namenjen za nakup novega orodnega vozila PGD Podlipa-Smrečje, ki že nekaj let organizira ta srečanja, prihodnje leto pa bo praznovalo petinsedemdeset letnico obstoja.
Zaradi zelenih polj in dobrih ljudi nckatri imenujeo Podlipo tudi zelena oaza miru in prijateljstva. V njenem središču in bližnji oklici je veliko zanimivih turističnih točk, med katerimi naj omenimo le obnovljeno mlinsko kolo in Krošljev hrib. Vaščani se preživljajo z. živinorejo, čedalje bolj pa se zaradi hribovitega sveta uveljavljata tudi ovčje-reja in kozjereja.
Krajevna skupnost seje v preteklosti zaradi svoje odmaknjenosti od mesta razvijala sama in
K pisanju tega članka nas je vzpodbudila huda prometna nesreča, ki seje pripetila v križišču Robove ceste in ceste za Delavsko naselje na Vrhniki. V nezgodi sta voznik in potnik na kolesu z motorjem zadohila hude telesne poškodbe. Vzrok: neupoštevanje prednosti voznika tovornega vozila. Pri obravnavanju nezgode so policisti ugotovili, da k vzroku nezgode lahko prištejejo tudi poškodovan prometni znak, ki naj bi voznika tovornega vozila opozarjal na odvzem prednosti pred mo-pedistom. Neznani vandali so znak poškodovali tako, da ni bil viden, zaradi česar voznik, ki ni iz. Vrhnike, ni mogel vedeti, kakšen je prometni režim v tem križišču.
V zadnjem letu opažamo, več takšnih vandalskih dejanj, ki jih nikakor ne moremo šteti kot otroško igro in jih tudi ne moremo tolerirati. Zato pozivamo občane Vrhnike in Borovnice, da pomagajo pri odkrivanju storilcev takšnih dejanj, saj so tudi sami lahko jutri udeleženi v podobnem primeru.
POLICIJA
tako na vseh področjih udej-stvovanja dosegla visoko raven. Danes se lahko ponaša s svojo lastno dramsko skupino, ki s svojimi igrami nastopa po velikem delu Slovenije, pa tudi v tujini, z. gasilskim društvom, knjižnico, športnim društvom in še bi lahko naštevali. Za vaščane pomembna, pa so njihova medsebojna srečanja, ki postajajo tradiciolalna. Takšna jc postala tudi nogometna tekma »ledik proti oženen«, ki jo vaščani že skoraj dve desetetji igrajo dan po odseljeniškem pikniku. Letošnje leto so zmagali samski fantje.
V tej vasi pa živita s svojima družinama tudi dva vsem dobro poznana slovenska umenika: klekljarica in glasnica slovenske domače obrti Julka Fortuna ter pesnik in pisatelj Ivan Malavašič. V času svoje umetniške poti sta videla veliko lepote tega sveta, zraven tega pa spremljala življenje svoje vasi. Nikoli se nista od nje ločila za dolgo časa in tudi vam bosta rada povedala, da je doma v Podlipi najlepše. NATAŠA MEDVEŠČEK
Corning v novih prostorih
Vrhniško podjetje COMING seje iz poslovnih prostorov na Trgu Karla Grabeljška preselilo v prenovljene prostore na Tržaški cesti 28, ki so bili last podjetja LIKO. Novi poslovni prostori so v prvem nadstropju, stavba pa stoji nasproti vrhniške mlekarne. V pritličju pa so na novo odprli tudi trgovino.
Nova trgovina »TV, VIDEO, HI-FI CENTER COMING« vam nudi precej večjo izbiro vseh izdelkov znanih proizvajalcev kot so PHILIPS, GRUNDING, PANASONIC, TECHNICS in SONY, kot pa v prejšnji trgovini na Vrhniki, Stara cesta 45, katero so zaprli. Do 15. septembra 1996 je v novi Comingovi trgovini na Tržaški 28, tudi možnost nakupa s 5% promocijskim popustom.
S.S.
LOKA:
LOKA, trgovsko podjetje d.d., vas vabi na nakup v NAJVEČJO IN NAJBOLJ SODOBNO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO od Ljubljane do Postojne!
Celovito ponudbo vseh vrst blaga, ki ga vsakodnevno potrebuje vaša družina, bomo popestrili z DEGUSTACUAMI hrane in pijače znanih blagovnih znamk, vabimo pa vas tudi v BIFE na skodelico LOKA KAVE. Pridite in postali boste naš kupec.
METALKA TRGOVINA: SIT
- kovinski montažni regal MULTIUSO - siv, 100 x 40 x 200 cm..............                5^99.- 4.890.-
- vrtni PVC stol SIMONI, 5012 Venezia................................................                                              jt^9C- 1.090.-
- vrtni PVC stol SIMONI, 5001 otroški...................................................                                                I^SOC- 340.-
- teflonska ponev TEFAL - RESISTAL 0 25 cm, za palačinke..................                      3^0Ck- 2.69©.-
- pralni stroj GORENJE, PS WA 906 X..................................................                                           66.999.- 59.990.-
- parni likalnik GORENJE MGA, D 1120..............................................                                         5u3M> 4.690.-
Zagotovite si stalni popust - postanite imetnik KARTICE METALKA TRGOVINA
SEMENARNA LJUBLJANA:
- okrasni lonec, bel, 16 cm.................................................................. SAMO 174«-
- pločevinka GUTE BISSEN 415 g ( za pse: govedina )
( za mačke: govedina, perutnina, divjačina, riba )................................ SAMO 89»-
- gnojilo PLANTELLA za vrtnice, jagode, iglavce,
balkonske rože in zelenjavo, 1 kg...................................................... SAMO 399»-
- palčke za dognojevanje PLANTELLA..................................................... SAMO 273.-
- škornji - zeleni (visoki št: 39, 40, 41, 42, 46, nizki št: 36, 37 )........... SAMO l.OOO.-
TRGOVINA FORTUNA: MAŠA - MODNO ŠIVILJSTVO:
A_ mm - bluze, hlače, krila, po... SAMO 2.000.-
- ZAVESE, viš.45cm........SAMO      350.- 'M
- ZAVESE, viš. 180cm po.... 960 in 1.1OO.-  TRGOVINA DARILCE:
ZAVESE, viš.260cm po 1.380 in 1 «G80»"   - ročne URE z grbom Vrhnike......... 5.400.-
TRGOVINA EVEX - tekstilno blago in usnjena galanterija;
- usnjene ROKAVICE, moške in ženske - vsi artikli .................................. SAMO      1.99©.-
- ROBCI - 6 kosov v lični darilni embalaži, moški in ženski...................... SAMO 4199«-
Cene veljajo do 14. septembra 96.
- številne velike in majhne trgovine
na več kot 3000 m2 prodajnih površin!
- popolna ponudba živil, opreme za dom in gospodinjstvo, oblačil za vso družino, tehničnega blaga, izdelkov za prosti čas...
- bife, exprès popravljalnica čevljev
in izdelava ključev, fotograf, frizerski salon, zlatarna, loterija.... -velik parkirni prostor!
VRHNIKA
PHILIPS
GRUnDIG
Panasonic
promocijski
popust
do 15.9.96
V NOVI, LEPŠI TRGOVINI Z VEČJO PONUDBO
TV, VIDEO, HI-FI CENTER
COMING
(nasproti MLEKARNE)
PHILIPS
EKRAN 37 cm
Daljinsko upravljanje, 50 programov, hvperband, izpis funkcij na ekranu, sleep timer
SIT 38.874
ALI 7X6.311
SIMBOLIČNA SLIKA
Panasonic
EKRAN 55 cm, TELETEKST
! IZREDNO UGODNO
Daljinsko upravljanje, 50 programov, hvperband, izpis funkcij na ekranu, sleep timer
SIT
72.899
ALI 7X11.807
silne
SIT 94.911
ALI 7X15.408
□PIP-SLIKA V SLIKI
(gledanje dveh programov hkrati) USTERO □ TELETEKST
GRUnDIG
EKRAN 70 cm, TELETEKST
Daljinsko upravljanje, 50 programov, hvperband, izpis funkcij na ekranu, sleep timer
SIT 113.905
ALI 7 X 18.491
PHILIPS
VIDEOPLAYER
Z MOŽNOSTJO SNEMANJA
SIT 34.192
ALI 7 X 5.551
PHILIPS
VIDEOREKORDER, 4 GLAVE
SIT 50.076 ALI 7X8.130
PHILIPS
CD MINI GLASBENI STOLP
Radio, CD, kasetofona, daljinsko upravljanje
SIT 45.503
ALI 7X7.387
PHILIPS
CD MINI GLASBENI STOLP S CHANGER JEM ZA 7 CD-JEV
SIT 69.137
ALI 7X11.224
Radio, kasetofona, daljinsko upravljanje
PHILIPS
PRENOSNI RADIOKASETOFON
\. Radio, dvojni kasetofon, deljivi zvočniki
SIT 16.118 ALI 7X2.617
sllccc
PRENOSNI RADIOKASETOFON
SIT 9.490
PHILIPS
RDS AVTORADIOKASETOFON
4 X 30 W, RDS dekoder, 42 programskih mest, avto reve rs
SIT 28.340
ALI 7 X 4.600
PHILIPS
RADIOURA
SIT 4.076
V ZGORAJ NAVEDENIH CENAH JE ŽE UPOŠTEVAN 5% PROMOCIJSKI POPUST.
18 NAŠ ČASOPIS
DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC
SEPTEMBER 1996
S 13. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Pri delitvi sredstev se vselej zatakne
POKAŽIMO LEPOTE DOLOMITOV - To območje, le streljaj od Ljubljane, potno prečudovitih naravnih lepot, neokrnjene narave, zelenih travnikov, temnih gozdov in bistrih voda^kljub slabim cestam obiščejo številni domači in tuji ljubitelji narave. Zal pa brez dobre specialke ne gre, ker je cestnoprometna signalizacija neustrezna ali pa je sploh ni - kar je še huje in se človek mimogrede izgubi. Le nekaj kažipotov iz hrastovih plohov bi to situacijo bistveno izboljšalo in približalo turistom posamezne turistične znamenitosti in kmetije odprtih vrat prijaznih ljudi. Na fotografiji: Takole opremljena turistična tabla nikakor ni prostor za lepljenje plakatov za veselice pa tudi sicer ne sodi v to naravno okolje.
F1ZIOTERAPIJA V VNANJIH GORICAH - Oktobra bo minilo leto dni, odkar se je v Vnanjih Goricah splošni in zobozdravstveni ambulanti pridružila šefizioterapija. Fizioterapevtki Marija Franinovič in Vla-sta Golob sta z zavodom za zobozdravstveno zavarovanje sklenili pogodbo, tako da lahko vsi zavarovanci v moderni ordinaciji koristijo zdravstveno pomoč.
Zanimivo je, da tu ni nobenih čakalnih dob niti problema s parkirnim prostorom, kar zlasti podeželani močno občutimo v Ljubljani.
Na fotografiji: Fizioterapevtki Marija in Vlasta pri preizkusu laserja proti bolečinam.
POČITNIŠKO RAZISKOVANJE V BOGNARJEVI HIŠI V HORJULU - Nekaj dni v začetku počitnic je bilo v stari Bognarjevi hiši v Horjulu zelo živahno. Učenci osnovne šole so z dovoljenjem lastnice hiše Zinke Gabrovšek pod vodstvom učiteljice gospodinjstva Ide Intihar temeljito preiskali podstrešje in odkrili veliko starih predmetov, ki so jih uporabljali naši predniki. Predmete so očistili, zaščitili pred nadaljnjim razjedanjem črvov ter starine zavarovali pred popolnim propadom. Morda najzanimivejša od vsega je skrinja z letnico 1831. Na fotografiji: Horjulski učenci pri čiščenju in barvanju skrinj.f F.B.)
Obvestilo občanom
Komisija zamolčanih grobov pri Občini Dobrova—Horjul—Polhov Gradec se je organizirala na sedežu občine na podlagi dopisa RS, Državni zbor štev.: 070-04-90-1 z dne 13. 6. 1995.
Navedena komisija je prevzela nalogo ugotavljanja zamolčanih grobov na ozemlju krajevnih skupnosti: Dobrova, Horjul, Šentjošt, Polhov Gradec in Črni Vrh.
Zato prosimo vse, ki bi kar koli vedeli o zamolčanih grobovih na tem območju, da to sporočijo spodaj navedenim članom komisije pisno, ustno ali po telefonu, in sicer ne glede, kdo je bil povzročitelj pobojev.
— Vinko Zibelnik, Hrastenice 2 — tel. 645-066
— Anton Remškar, Brezje 16 — tel. 641-175
— Pavel Žakelj, Šentjošt 1 — tel. 740-150
— Adolf Malovrh, Šentjošt 37 — tel. 740-180
— Bernard Dolenc, Črni Vrh 27 — tel. 645-113 Za vaše razumevanje se vam vnaprej zahvaljujemo!
Predsednik komisije Vinko Zibelnik, 1. r.
Svet občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec je v ponedeljek, 2. septembra, pripravil že svojo 13. redno sejo, to pot po daljšem času spet v večnamenski dvorani gasilskega doma na Črnem vrhu, ki jo občinski svetniki že poznajo. Med »Vprašanji in pobudami svetnikov«, ki so običajno že na samem začetku sej, je svetnik Franc Oblak iz Šcntjošta predlagal, da naj gradivo o sejah poslej pošiljajo še na KS Šentjošt in da je tudi ta krajevna skupnost upravičena, da v posamezne odbore vključijo po enega njenega predstavnika. Predsednik svela Anton Gerjolj je pojasnil, da druge krajevne skupnosti doslej še niso izrazile želje, da bi dobivale gradivo in da ima KS Šentjošt svoje predstavnike že v večih odborih razen komunalnega, sani pa da članov odborov nikakor ne more menjati (OS je sprejel sklep, da bodo gradivo za seje poslej pošiljali vsem KS).
Najbolj vroča razprava je bila po pričakovanju spet pri obrav-
navi delitve sredstev — to pot Odbora za družbene dejavnosti. Svetnik Franc Rihar je imel kopico pripomb na predlagano delitev sredstev za kulturo in šport in vprašal, zakaj morajo h kulturni dejavnosti enega Horjul-čana iz skupnih sredstev prispevati toliko kot za dobra dva Čmovrščana in skoraj dva Po-grajca. »Pri športu pa vseh 526 Čmovrščanov ne dobi toliko kot povprečen Horjulčan in šele trije Pograjci toliko kot en Šent-joščan,« je med drugim menil in predlagal »za vse sprejemljiv ključ«, po katerem bi sredstva delili glede na število prebivalcev.
Svetnik Franc Oblak je dejal, daje treba najprej potrditi kriterije in pravilnik, kako deliti ta sredstva. »Dokler ne bomo oblikovali pravilnika, so tc številke zame vedno vprašljive,« je med drugim dejal.
.lože Brezovec, referent za družbene dejavnosti na občini, je pojasnil, da komisija deluje po principu pododborov, z name-
nom, da se z uporabniki sredstev sproti dogovarjajo in skupaj urejajo ta vprašanja, nato pa še dejal: »Treba je priti do predloga, ki bo zadovoljil tako proračun kot porabnike, enako na področju kulture, šolstva in športa.«
Najbolj energičen pri obravnavanju razdelitve sredstev Odbora za družbene dejavnosti je bil svetnik Franc Kovač iz KS Polhov Gradec: »Fani smo bili oškodovani za 6 milijonov tolarjev, letos spet vse pelje v isto smer. Kakšen obraz naj naredim pred svojimi ljudmi, ko pa še nismo nič dobili!«
Svet občine je sprejel sklep, da je treba sredstva za vzdrževanje kulturnih domov združiti, tako da bosta Horjul in Dobrova dobila po 400.000 tolarjev. Polhov Gradec pa 1.200.000 tolarjev, zraven pa še 400.000 za obnovo podružnične cerkve v Dvoru.
Svetniki so razpravljali tudi o razporejanju sredstev za opdra-vo posledic zime 95/96. Obve-
ljal je predlog, da denar (11.440.000 tolarjev) namenijo za posodobitev ceste Dobrova — Stranska vas — občinska meja.
Pri vprašanju o financiranju političnih strank v občini, ki je bilo prav tako na dnevnem redu, so obravnavali predlog, po katerem naj bi zavoljo znižanja proračunske porabe strankam namenili le po 10 tolarjev za dobljeni glas namesto dozdaj-šnjih 30 tolarjev, županu pa 20 tolarjev. Na kraju so bili soglasni, da naj stranke dobijo po 20 tolarjev za dobljeni^ glas na občinskih volitvah. »Cc smo se že odločili za znižanje, znižajmo vsem enako,« je menil predlagatelj amandmaja Janko Kopri-vec.
Svetniki so na skoraj štiri ure trajajoči seji med drugim razpravljali tudi o plačevanju vodovodnih pregledov, uvedbi agromelioracijskih del na Babni gori, pa tudi o prošnji KS Dobrova za plačilo zaščitnih sredstev za njihove javne delavce in finančnih sredstev za VS Brezje (to točko so predstavili do rebalansa občinskega proračuna).
B. V.
Nova poštna izpostava v Šentjoštu
Krajanom Šentjošta zaradi poštnih storitev zdaj ni več treba za vsako malenkost v Horjul. 15. julija so tudi v domačem kraju dobili poštno izpostavo, kjer lahko vplačujejo položnice, račune za RTV, Elektro in Telekom, polagajo ali dvigajo s hranilnih knjižic in tekočih računov, po potrebi pa tudi telefonirajo. Za zdaj izpostavljeno okence pošte 1354 Horjul, kot se izpostava uradno imenuje, deluje le uro in pol na dan, pozneje pa bodo njegov delovni čas, če bo treba, podaljšali. Prostor za novo poštno izpostavo v tamkajšnjem kulturnem domu je odstopila v uporabo KS Šentjošt, opremila pa ga je Pošta Slovenije.
»Za nas je to izredno velika pridobitev. Do zdaj so imeli nekateri naši krajani tudi do dvajset kilometrov daleč do pošte (v Horjulu), zdaj pa se jim je ta pot skrajšala na dvanajst kilometrov. Postaje sad naše dolgoletne vztrajnosti, veliko pa nam je pomagala tudi Pošta Slovenije,« je posebej za Naš časopis
povedal predsednik KS Šentjošt Franc Feskovee.
Trak pri odprtju nove poštne izpostave je prerezal predstavnik Pošte Slovenije Tone Kratit1 haker, slavnostni govornik pa je bil direktor PF Ljubljana Ciril Bec. Odprtja so se udeležili tudi državni sekretar za MPZ Stanko Perpar, župan Leopold Oblak, ki je tudi sam domačin, in predsednik občinskega sveta Anton Gerjolj. Nove poštne prostore je blagoslovil domači župnik Alojz Berce.
Šentjoščani, ki nekaj dajo na kulturo, so odprtje novega poštnega okenca popestrili tudi s krajšim kulturnim programom, ki ga je povezovala prizadevna domača kulturna delavka Špela Grdadolnik. Član tamkanjšnje-ga kulturnega društva, sicer pa tudi sam poštar, Alojz Oblak, je oblečen kot nekdanji gorjanec, zapel staro Z zakrivljeno palico v roki, nato pa v družbi dveh deklet še Rožnato pisemce. Zapeli so tudi domači pevci, mlada Darja Leskovec in Andrej Škof pa sta zrecitirala nekaj pesmic.
B. V.
Ob odprtju nove poštne izpostave je spregovoril tudi direktor PE Ljubljana Ciril Bee.
Srečanje podjetnikov in obrtnikov pod Grmado
Matevž Tominc (na desni) prejema priznanje
Novi poštni prostori
Tako so vzklikali malčki v horjulskem vrtcu v času dopusta, ko so delavci horjulskega vrtca bili na kolektivnem dopustu, jih je bilo v varstvu manj, takole pa so splezali na vrata in požirali za posnetek. (F.B.)
Na ozki trati pri kmetiji Je-lovc pod polhograjsko Grmado je potekalo prvo družabno srečanje članov Združenja lastnikov podjetij in samostojnih podjetnikov z območja KS Polhov Gradec in Črni Vrh, ki so ga ustanovili lansko leto. Skoraj osemsto metrov visoko ležečo kmetijo Jelovc so si, kot pravi predsednik združenja Pavel Jan-kovec, izbrali predvsem zato, ker je to najstarejša visokogorska kmetija v Mačkovem grabnu (le-ta premore kar okoli 70 hektarjev površin), pa tudi zato, ker bi radi oživili sicer propadajoča višinska področja Polho-grajskih Dolomitov. Srečanje, na katerem so se gostje lahko okrepčali z golažem iz. kar petih vrst mesa, naj bi poslej postalo tradicionalno.
»Naše združenje daje kruh največ ljudem na našem območju. V tem pogledu smo torej največje podjetje. To pa je tudi namen promocije razvoja samostojnega podjetništva, ki je edina prava pot z# oživitev tega območja,« meni predsednik združenja, ki tačas šteje že 65 članov Pavel Jankovec.
Na srečanju pri Jelovcu, ki sta se ga udeležila tudi predse! nik Območne obrtne zbornice Ljubljana-Vič Janez Oven in član občinskega sveta Janko Koprivcc, ki je v svetu odgovoren za gospodarstvo, so podelili tudi priznanje Matevžu Tomin cu za tridesetletno delo v samostojnem podjetništvu pa tudi za vso skrb pri ohranjanju kmetije pri Jelovcu.
B. V.
BLAGOSLOV NOVIH ZVONOV V ŽAŽARJU
Zvonovi za mir
V nedeljo, 21. julija, se je mnogo ljudi iz bližnje in daljne oklice odpravilo v idilično vasico Zažar v župniji Podlipa nad Vrhniko. Pri prvih hišah na začetku vasi so jih pozdravili visoki mlaji in napjs »Blagoslovljeni zvonovi v Zažarju«, pred cerkvijo sv. Ane pa so na močnem lesenem ogrodju viseli trije zvonovi in čakali na blagoslov ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja.
Vasica je zrasla v samoti, stran od mest in hitrega življenja na s soncem obsijanem hribovitem svetu, kjer se poleti in pozimi razlega pesem.
V uradnih listinah se Zažar prvič omenja davnega leta 1326. Najstarejšo omembo žažarske cerkve najdemo na seznamu cerkvenih znamenitosti leta 1526. V preteklih stoletjih sojo velikokrat obiskali cerkveni dostojanstveniki - vizitatorji (leta 1631 ljubljanski nadškof Scar-lichi, leta 1668 škof Rabatta...). Takrat so si cerkev samo ogledali in določili morebitna popravila oziroma spremembe, ma-ševal pa v tej cerkvi ni še noben škof. Zato je bila nedeljska sveta maša še toliko bolj vredna polletne priprave vaščanov, ki so postali kakor eno, ko so se odločili za nakup novih zvonov. ' Lansko leto so se vaščani odločili, da bodo tri železne zvonove iz let po prvi svetovni vojni zamenjali z novimi, bronastimi. Pobudo zanje je dal Cerenski Janez, rojak iz Essna, kije cerkvi v Zažarju podaril srednji zvon. Vaščani so ustanovili odbor, ki gaje vodil Franci Trček in začeli zbirati sredstva za zvonove, ki so bila zbrana v nekaj mesecih. V tem času so z. podlip-skim župnikom začeli zbirati tudi podatke o zgodovini svoje vasi in cerkve sv. Ane, ki so jih nato, opremeljene s fotografijami, v majhni kjžnjižici tudi izdali.
Pri livarni zvonov Rudolf Perner v Passau v Nemčiji so naročili tri zvonove. Ulili so jih v drugi polvici januarja, v Zažar pa so jih pripeljali aprila in jih do blagoslova spravili v Trčkovi
garaži.
Mali zvon (450 kg, ton A) nosi podobo sv. Florjana in napis: Sv. Florjan varuj nas in naše družine, srednji zvon (850 kg, ton Fis) s podobo A. M. Slomška in napisom: Sv. A. M. Slomšek, vse Slovence zedini in varuj nam domovino, ter veliki zvon (1550 kg, ton D) s podobo sv. Ane, zavetnice cerkve, z napisom: Sv. Ana, prosi za nas in varuj naše družine.
Ljubljanskega nadškofa so prvi pozdravili otroci in se mu zahvalili, daje lahko med njimi. Nato pa so se jim pridružili še starejši in župnik Tfcnc Gradi-šek. Ta je rekel, daje obisk nadškofa potrditev krajanov Zažar-ja v veri, narodnostnih vezeh in ljubezni. Nato je sledil blagoslov zvonov, po katerem je v znak botrinstva na zvonove udarilo kar devetnjast bortov. Ti pa so po abecednem vrsten redu bili: Bernarda Istenič, Albin Jazbar, Stane Končan, Alojz Malovrh, Anton Malovrh, Evstahij Mole, Janez Pišek, Janez Pišek, Jože Pišek, Franci Pišek, Milan Pišek, Korol Pišek, Štefanija Pišek, Peter Pišek, Pavel Slabe, Franci Trček, Rafael Trček, Franc Vrhovec in dr. Janez Vrhovec. Takoj zatem seje, kot se spodobi ob tako velikih in slovesnostih, zaslišal slovesni glas, ki so ga iz zvonov izvabili žažarski pritrkovalci. Njihova pesem je mnogim privabila solze v oči in se lepo dopolnila s pesmijo cerkvenega pevskega zbora, pod vodstvom zborovodje Alojza Slabeta in ob glasbeni spremljavi Antona Jurjev-čiča.
V pridigi seje nadškof Šuštar zahvalil dobrotnikom za tako lepe zvonove, katerih pesem bo v prihodnje vabila k molitvi, se dvigala v nebo in klicala k uresničitvi življenjskih ciljev vsakega posameznika.
Po maši je sledilo družabno srečanje, kije organiziral Franci Pišek. Ves izkupiček je bil prav tako namenjen zvonovom.
Naslednje dopoldne so vaščani iz zvonika odstranili stare zvonove. Popoldne pa je nove
Diamantna poroka zakoncev Vampelj
Janez Vampelj z Dobrove je bil vse do pred nekaj dnevi pravi pojem vitalnosti in klenosti: pri svojih 92 letih je še skoraj vsak dan sedel na kolo in se zapeljal v vas, pometal okrog hiše in-opravljal druga lažja hišna dela. Le malo poprej, 27. julija, pa je doživel svoj največji praznik —diamantno poroko. Z ženo Ivano sta dopolnila okroglih 65 let zakonskega življenja. Vzela sta se daljnega leta 1931, prav na god sv. Ane. V zakonu so se jima rodile tri hčere, od katerih je prva umrla, ko ji je bilo komaj leto dni.
Med drugo svetovno vojno je bil Janez Vampelj kot talec zaprt v ljubljanskih zaporih. Zavoljo težav z zdravjem so ga premestili v bolnišnico, kar gaje rešilo gotove smrti. Pozneje so ga internirali na Kalabrijo. Po kapitulaciji Italije seje izmučen peš vračal domov in na ramah nosil še bolj izčrpanega brata, kije bil interniran na Rabu.
Janez Vampelj in njegova žena Ivana (rojena Marinko) že polnih 70 let pojeta na koru v dobrovski cerkvi. Med vojno je Ivana celo vodila cerkveno petje, ko ni bilo organista. Janez je poleg tega igral tudi pri dobrovski gasilski godbi in kadar seje ta pridružila procesiji, je brž stopil k pevcem in zapel z njimi. Dobrovski cerkveni zbor je zapel slavljencema tudi ob njunem jubileju — diamantni poroki, domači župnik Anton Golob pa se jima je v imenu dobrovske župnije zahvalil za 70-letno petje v dobrovski cerkvi.
B. V.
zvonove z avtomobilskim dvigalom dvignil v zvonik Franc Jcraj. To je bil za vaščanc te majhne a vendar tako lepe vasi v naši bližini zopet velik praznik in zato so se prav vsi zbrali pred cerkijo. Kljub temu, da je bilo v zvoniku veliko dela so čakali, do poznih večernih ur, ko se je zopet zaslišala slovesna pesem zvonov.
NATAŠA MF.DVFŠČEK
Boljša cesta od Žažarja do Jazbe
Poleg novih zvonov je pomembna letošnja pridobitev Žažarja nad Horjulom tudi cesta, ki povezuje vas z zaselkom Jazbo. Domačije, ki koristijo 1,8 kilometra dolgo cesto, so same začele s širjenjem cestne trase in z gradnjo prepu-stov, potem pa so cesto (leta se po kakih šeststo metrih razdeli na dva kraka) posuli še z gramozom. Rekonstrukcija ceste je do zdaj stala kaka 2,5 milijona tolarjev, od cesarje pol milijona tolarjev prispevala tudi KS Horjul. Za dokončno ureditev ceste bi bil potreben še fini nasip in asfalt, za kar pa za zdaj še ni sredstev.
B. V.
V slogi je moč
Pa so jih le dočakali — zvonove namreč!
Pa pojdimo lepo po vrsti!
Zažar je majhna, a lepa vasica; nekako med Podlipo in Horjulom leži in obdajajo jo obdelana polja in zeleni hribi. Le okoli stopetdeset prebivalcev šteje, zato so njihovi uspehi še toliko več vredni!
Na gornjem koncu vasi stoji lepa podružna cerkev svete Ane, kije prvič omenjena že davnega leta 1526. Mnogo rodov je zanjo vestno in požrtvovalno skrbelo; tudi današnji rod jim je enak.
Lani spomladi so prekrili cerkveno streho in popolnoma obnovi/i fasado na cerkvi in zvoniku. Najbrž se jim je zazdelo, da stari železni zvonovi kar nimajo primernega glasu za tako lepo obnovljeno cerkev...
Pred prvo svetovno vojno so v zvoniku peli trije bronasti zvonovi, med njo pa so večja dva vzeli za potrebe vojske. Toda že kmalu po njej, leta 1920, so kupili nove, železne, saj tedaj bronastih ni bilo moč dobiti. Kar tri so kupili, da so bili tako štirje v zvoniku.
Zažar slovi po dobrih pevcih in, seveda, tudi pevkah; nič čudnega torej, če so si zaželeli, da bi enako lepo peli tudi njihovi zvonovi! Odločili so se, da bodo stare železne zvonove zamenjali z novimi, bronastimi. Prvi pobudnik za to je bil Janez Cerenski, ki se je odloči/ cerkvi sv. Ane darovati srednji zvon.
Zvonove so naročili v livarni zvonov Rudolf Perner v Passauu v Nemčiji.
V nedeljo, 21. julija, jih je — ob prisotnosti velike množice ljudi— blagoslovil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je potem tudi daroval sveto mašo, med katero je virtuozno prepeval domači pevski zbor. Pevke in pevci so dokazali, da so prav tako dobro uglašeni kot novi zvonovi. Marsikatera župnija bi bila lahko ponosna na tako dober zbor!
Še dolgo so v prijeten sončen dan odmevale melodije novih zvonov.
Kar lepo število pritrkovalnih skupin se je izmenjavalo ob zvonovih, ki so viseli pred cerkvijo in čakali, da jih bodo med tednom potegnili v zvonik.
Če si povprašal prijazne domačine o novih zvonovih, so ti radi povedali, da mali zvon tehta 450 kg in ima ton A, srednji $50 kg in ton Fis, veliki pa tehta kar 1550 kg in ima glas D.
Da vneti pritrkovalci niso omagali, so tako kot tudi za vse druge obiskovalce poskrbele pridne žažarske gospodinje.
21. julij bo za vse Zažarčanepa tudi za vse, ki so poromali ta dan k sveti Ani v Zažar, ostal nepozaben dan.
Še enkrat se je potrdila stara resnica, da ni tako pomembno, koliko ljudi je v vasi, temveč kakšni sol
Zažarčani so se tudi javno in iskreno zahvalili vsem, ki so jim ob njihovem velikem podvigu stali ob strani!
Ivan Malavašič
Hišica kot iz pravljice
Tik ob potoku v Mačkovem grabnu pri Polhovem Gradcu mimoidoči lahko že nekaj časa občudujejo miniaturno brunarico s kar se da domiselno notranjo in zunanjo opremo. Postavil jo je mladi Rok Kozjek, ki živi le nekaj deset metrov proč, za prijatelje in znance, da se lahko ob njej okrepčajo.
Hišica in del zunanje opreme je iz borovih brun, njen simbol pa je — kobilica. Pri Roku doma namreč pravijo pri Kobilc. Tik za pravljično brunarico je med obvodnim drevjem speljana stezica, ki pelje k bližnjemu slapu. b v.
BABNA GORA PRI POLHOVEM GRADCU
III. prvenstvo harmonikarjev Notranjske »Babna Gora 96«
V nedeljo, 30. junija, je bilo na Babni Gori veselo. Potekalo je namreč III. izbirno prvenstvo harmonikarjev Notranjske za polfinale Ljubcčna 96, ki bo v Postojni. Tekmovalo je trideset tekmovalcev v štirih starostnih skupinah. Komisija je izbrala osem tekmovalcev, ki se bodo udeležili polfinala v Postojni. Po izboru komisije je absolutni zmagovalec tekmovanja Tomaž. Pustotnik, zmagovalec po izboru občinstva pa je Matej Dobnikar. Spoznali smo še kar nekaj skritih talentov. Tekmovanje je spretno in domiselno povezovala Eva Lon-gyka, za vse drugo pa smo poskrbeli krajani Babne Gore in okoliških vasi. Tekmovanje je s svojim nastopom popestrila tudi folklorna skupina iz Polhovega Gradca. Po končanem tekmovanju je lahko vsakdo zaplesal ob zvokih ansambla STOPAR.
Že sedaj vabimo vse ljubitelje »FRAJTONARIC«, da se prihodnje leto udeležijo IV. tekmovanja »Babna Gora 97« kot tekmovalci ali gledalci.
F. S.
DOBRA KROMPIRJEVA LETINA - Kmetje v Horjulu in bližnji okolici so kljub muhastemu poletju zadovoljni z letošnjim pridelkom krompirja, saj je dobro obrodil in tudi kar dovolj debel je. Na fotografiji: Plestenjakovi iz Ljubgojne pri Horjulu pri spravljanju zgodnjega krompirja.
20 NAŠ ČASOPIS
DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC
SEPTEMBER 1996
NA OBISKU V VRZDENCU
Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda
Po cesti iz Dobrove proti Horjulu nas pot pripelje v čudovito kmečko vasico Vrzde-nec. Se nekaj metrov makadamske poti in že se pripeljem na dvorišče lično urejene hiše, poleg katere stoji še gospodarsko poslopje. Hiša se enostavno najde, če sledite smerokazom z napisom Ajda.
Na dvorišču me z nasmehom sprejme Meta Vrhunc in me povabi, da prisedem k njej na klop. Iz najinega pogovora je nastal naslednji zapis.
Najprej se nam predstavite.
Moja življenjska pot je polna raznoraznih ovinkov: šola, študij, pot v tujino, služenje, pridobivanje gmotnih dobrin... Naenkrat meje osamljenost potisnila v iskanje pravih vrednot v življenju in tako sem se oprla na otroke in ob njih odkrivala temeljne vrednote. Naključje je naneslo, da sem v dar dobila knjižico z naslovom Setveni koledar in kmalu začutila, da bo odigrala pomembno vlogo v mojem življenju. Skratka, srečala sem teorijo načina poljedelstva brez strupov, ki omogoča človeku doživeti naravo tudi z druge strani. Tako je moje življenje dobilo smisel, da v svoji deželi, ki jo imam tako rada, da s to metodo poskušam razsvetliti Slovence, da je možno pridelovati in vzgajati v naravi brez strupov in škropil.
Kdo vas je pravzaprav navdušil za to delo?
Maria Thun je ogromno žrtvovala za to metodo in z njo dela že celo življenje in ona je tudi mene 'zastrupila' s tem, tudi v Sloveniji je že bila velikokrat. Tudi kot gostja na predavanjih in seminarjih, ki jih pripravljamo skupaj z društvom Ajda.
Kako je s članstvom v društvu?
V Sloveniji je kar veliko zanimanja, pri nas v društvu imamo 315 članov in prijateljev. Vsako leto pripravimo več seminarjev s tujimi strokovnjaki za sadjarstvo, čebelarstvo, gozdarstvo. Veliko pa se pogovarjamo tudi o zdravi prehrani. Naši člani v sebi nosijo en zdrav čut do narave in tudi razmišljanje, da se v današnjem poljedelstvu ne dela tako, kot bi se moralo. Sami so tudi v stanju, da pripravijo preparate in to metodo tudi doma izvajajo.
Kakšen je odziv kmetov na vaše pobude?
Nikakršen, mislim, da jih ima naša svetovalna služba pošteno v rokah, saj noben od naših strokovnjakov ni soočen z alternativnim načinom dela. Kljub temu imate veliko predavanj, kdo se jih udeležuje?
To so v glavnem intelektualci, so predvsem ljudje, ki vseeno več razmišljajo, mogoče ljudje, ki so naravi bolj odtujeni, ki živijo več po mestih kot na podeželju, in uživajo hrano, ki jo kmet prideluje, zato prej spoznajo škodljive posledice.
Meta Vrhunc, društva Ajda
ustanoviteljica
Misel za zaključek...
Pogoj sožitja je, da sprejmeš kamen, da sprejmeš žival, rastlino kot sebi enakovredne z vsem spoštovanjem.
Meta Kastelic
PLAZOVI OGROŽAJO CESTO — Dolgotrajno junijsko deževje je na nedavno asfaltiranem delu ceste med Horjulom in Koreno (na ovinku nad vikendi) spet sprožilo zemeljski plaz, ki je kar nekaj dni oviral promet. Breg nad tem delom ceste je namreč še posebno strm in nepo-raščen, zato je velika nevarnost, da se bodo plazovi še sprožili. Gradbinci, ki so lani asfaltirali cesto, se tega očitno niso zavedali, sicer bi brežino ustrezno zaščitili ali pa za kaj takega preprosto niso imeli sredstev.
B. V.
Rekel si
Rekel si,
poslušaj tišino gozda, šumljanje potočka in petje ptic; rekel si,
glej vrhove hribov v jutranjem soncu in sokola v letu nad zeleno dolino; rekel si,
glej race v divji vodi in poljano modrih rož na Barju. In ko sem ti rekla:
»Glej večerno nebo,« si odvrnil: »Sem že videl.« In razmišljala sem
o ljubezni do lepote v tebi.
Dragi prijatelj, vse to poznam in sem že zdravnaj ljubila, a lepo je poslušati tvoj glas,
ko govori o tem.
PETRA
Sedež društva Ajda je v preurejeni domačiji Kisovnik.
DAN DRZA VNOSTI NA DOBRO VI — OB KRESU — Pred petimi leti, koso jugoslovanska vojaška letala s preleti nizko nad slovenskim glavnim mestom še v zadnjem trenutku neuspešno želela preplašiti Slovence pred dokončno odločitvijo o samostojni poti v lastno državnost, so se nad novo osnovno šolo na Dobrovi spontano zbrali krajani Dobrove. Zakurili so kres ter že takrat pokazali svoje navdušenje nad odločitvijo o lastni državi. Od takrat se na tistem prostoru zbirajo vsako leto ter s kresom in petjem počastijo spomin na enkratni dogodek v slovenski zgodovini.
Letos je praznovanje na dan državnosti, 26. junij, pripravil moški pevski zbor Dolomiti Dobrova. Fantje so v sodelovanju s predsednikom in člani Sveta KS Dobrova pripravili kres, pripeljali nekaj močnega in zapeli Zdravljico. Redkokateri državni praznik se je med državljani tako »prijel« kot prav ta dan in tudi praznovanje na deželi poteka v duhu pravega slovenskega narodnega običaja. To pomeni, da ga bomo iz srca in še dolgo praznovali, tako kot vse stare praznike! U. Potočnik
PT
KDORJEZAMUDILKOŠNJO... — Večina kmetov je že prvo daljše sončno obdobje letošnjega poletja, kije sledilo spomladanskemu deževju, izkoristilo za košnjo, pa čeprav trava še ni bila povsem zrela. Kdor je tedaj zamudil košnjo, se je moral sprijazniti z novim deževjem, ki se je pričelo v drugem delu junija. Pač, tudi letošnje leto si bomo zapomnili po vremenskih skrajnostih, ki postajajo že kar značilne v zadnjih letih.
B. V.
POVODENJ (27.9.1926)
Sedemdeset let je že od povodnji, kije leta 1926 pustošila tudi v Potrebuježevem grabnu. Ljudje tega težkega dneva niso mogli pozabiti in so o njem pogosto pripovedovali.
Suša in sv. maša za dež. Tema in dež, kije padal tako močno, daje teklo od strehe čez in čez. Voda in spet voda, kije vdirala vsepovsod. Tekla je po stezah, izpod plazov in iz mišjih lukenj. Prepolni so bili studenci, hudourniki in potok, kjer je voda prestopila strugo in tekla skozi hiše, hleve in čez njive ter odnašala s seboj vse, kar seje dalo odtrgati, tudi dobrine, ki so jih revni ljudje s takim trudom postavili. Ljudje niso mogli nikoli dopovedati, koliko je bilo vode in kakšno silno moč je imela. Po Breškovem Žrelu, kjer ni nobenega izvira vode, je nosilo hlode. Pod Sovom je iz jame prinašalo in metalo kapniške skale, velike kot mendrga, tudi skalo, veliko za tri peči.
Pa plazovi, ki so spremenili podobo doline. Drevesa, ki so jih plazovi prinesli na novo mesto in so dalje rasla tam v plazu. Plaz, ki ga je kar po zraku vrglo na Potrebuježevo hišo...
Zbrali in iz narečnih zapisov priredili
Povodenj
V jeseni šestindvajsetega leta je bilo precej suše, šest tednov je je bilo, da ljudje niso mogli še žita ne sejati. Zato je bila 26. septembra popoldne v Črnem Vrhu procesija za dež. Že takrat, ko so šli pri procesiji, je dež kar precej padal, da so tisti bolj ta-zadni že leteli pod streho. Zraven je bila tudi neka beračica z veliko culo na hrbtu. To, da so šli od procesije, se g. župniku ni zdelo prav, so vedeli povedati ljudje.
Ponoči je dež padal čisto lepo. Zjutraj ob sedmih je Potre-buježev mlin šel še tako kot ponavadi, vsi kamni.
Ob devetih niso mogli vode
čisto nič več »rihtat«, tekla je že vsepovsod, vse je zasipalo, vse mašilo. Sel je še en mlinski kamen. Cel dan je bila strašna tema, pa od strehe je kar čez in čez teklo, nič več v curkih.
Ob enajstih so se že začeli vdirati plazovi.
Pri Potrebuježu so bili takrat pri hiši otroci brez mame in ata (oba sta že umrla), stric, kije bil ves revež zaradi paralize v otroških letih in njegova žena Jera. France je imel ta dan (27. 9.). petnajsti rojstni dan. Niso vedeli, kaj bi! Vse so počeli, malo so vekali, malo molili, malo kropili z blagoslovljeno vodo. Iz mlina so spravljali višje in iz kleti nosili. Kar so mogli so znosili v gornjo hišo. Voda je pritiskala pod vrati, da jih je kar zvijalo, povsod je že rinila noter.
Micka je majila krompir, dala
Marija Košenina in Cilka Trobec
je še zelje kuhat v železen lonec, jedli pa zelja že niso več, ker so imeli drugo delo in skrbi. Saj niso mogli jesti!
Nekajkrat je malo prenehalo deževati, pa posvetilo se je, so le mislili, da bo bolje.
Nazadnje niso mogli storiti ničesar več. Voda je vdirala v hišo in tekla vsepovsod. Niso je mogli zajeziti in ni bilo več mogoče oditi po hiši. Da si rešijo golo življenje, je bilo treba bežati. Pri begu jim je pomagal Až-man. Micko, ki je bila zelo majhna, so morali iz hiše nesti, ker je bilo že vse v vodi.
France je pa šel še nazaj, da bi vzel dežnik, pa ni mogel več iz hiše drugače kot po češpljevi veji, pa brez dežnika.
Tavelik plaz je prišel ob treh popoldne, tisti, kije hišo zasul. Prišel je po osojni strani izpod
Ažmana, utrgal seje v Potrebuježevem. Potrebuježevi so šli takrat po gričku za pajštvijo, približno pedeset metrov naprej gor. Videli so, kolikor seje moglo v takem dežju videti, ko je prišel plaz, ko se je nagnilo, videli so, kako se jim podira dom, ko seje poveznilo in potopilo v vodo.
Ko so videli, da je hišo vzelo, so šli na Ažmanovo, da so bili čez noč pri njih. Prvo noč so prespali v podu, zraven Ažma-novih, že domačih je bilo veliko. France je kasneje pravil, kako gaje zeblo, ker je bil čisto moker, pa brez odeje.
Naslednji dan je prišel kmet, ki je bil od občine postavljen Potrebuježevim otrokom za »ira-fa« (varuha), da so šli z njim. France je pripovedoval, kako sta z Micko »pri varuhu« razti-ljala mokre kopice otave in daje Micka jokala. Pozneje je šla Micka v Črni Vrh k županu, da je gor pasla. Zmeraj je morala napasti živino že do šole; osamljena, lačna, slabo oblečena, mokra in objokana.
France je tisto prvo zimo preživel »pri varuhu«. Veliko je mizarji. Naredil je »verštof« (sko-beljnik) za domov in za varuha, pa škafe in vse vrste orodja, vse kar so rabili. Delal je tudi za sorodnike varuha in za župana.
Jože je ostal »pri varuhu« za hlapca, Marjanca je pa že pred povodnijo služila na Mačkovem in je tam ostala še naprej.
Ob povodnji je pri Potrebuježu podrlo hišo, mlin (na enem
od stebrov v mlinu je bila letnica 1630), žago in hlev. Od hleva je ostal le en zid. Vsa živina je poginila in ko so prišli do nje, je bila že vsa napeta in meso neuporabno.
Ostal je tudi en kos stop in ostala sta dva kozolca, ki ju je potem župan obetal (obljubljal) ljudem. Enega so vzeli, za drugega pa ni^petnajstletni France dovolil in je vzel kol v roko, da so dali mir, da niso vzeli z županovim žegnom še tistega, kar je povodenj pustila. To je »stari« vezani kozolec. Takrat, ko so hišo delali nazaj, sedemindvajsetega leta, so spali na tem kozolcu. Zgoraj za kozolcem pod eno veliko skalo, kjer so naredili še malo strehe, so pa kuhali. Mizo so dobili nazaj, voda jo je pustila ob strugi pod Lebnovo kočo. Drugega seje pa prav malo dobilo nazaj. Ni samo voda vzela, tudi ljudje niso vrnili. Težko je razumeti, vendar so to leta velikega pomanjkanja, ljudi je bilo dosti in niso nič imeli.
Ob povodnji je bilo pri Potrebuježu zelo veliko zelo lepega lesa. Posekali so ves les nad petnajst centimetrov debeline. Tisti, ki gaje vzel, seje pred »prijatelji« pohvalil, da tako dobro še nikoli hi napravil, otroci pa niso nič imeli od tega, še za lupino hiše ni bilo. Tudi Rdeči križ je dal kar nekaj za poplavljence. Cement, iz njega so si delali opeko drugi. Nekaj »škrpetov«, takih, da sta bila oba čevlja za na eno nogo. Denar pa tako ni
prišel do tistih, ki jim je bil namenjen.
Sedemindvajsetega leta so toliko naredili, da so oktobra, ob posvetitvi družin Jezusovemu Srcu, hišo blagoslovili in mogli biti pod svojo streho. Za novo hišo so pri Tišlerju (Jerneju Tr-novcu) v Polhovem Gradcu naročili lesen kip Janeza Nepo-muka, zaščitnika pred poplavami, kije stal enega jurja in lipov hlod.
So bili ljudje, ki so prihajali v nesreči Potrebuježevim pomagat, ob nedeljah so vozili skale skupaj. Drugi so se posmehova-li: »Saj boste pri vas tako propadli!« Res je bilo težko in hiša potem še petdeset let ni bila dokončana.
Ko so začeli mlin nazaj delati, je šel France v snegu po tiru bos Žerovca prosit, da bi prišel pomagat. Ni imel nobenih čevljev. Potrebuježevi so morali, čeprav niso imeli staršev, pa doma vse podprto, prav tako dati bero »..• za ene 'druge' lačne kljunčke v fari, ki niso imeli mame...«, tako je bilo oznanjeno. Imeli so varuha, a so morali kljub temu gledati, kako se jim dela škoda, povzročajo krivice... Vseeno niso obupali, bili so mladi, navajeni delati in imeli so vero. In bili so tudi dragoceni biseri upanja — kot Birtova mama, ki je takrat, ko se ni nič dobilo, v trgovini spravila kakšno posodo, da jo je kasneje prodala Potrebuježevi Micki.
Zapisano po pripovedovanju Potrebuježevega ata
MLADI POVZARSKI GASILCI SLAVILI DELOVNI USPEH
Obnovljen gasilski dom jim bo v ponos
Ob vhodu v Staro Vrhniko je nekaj let nazaj sameval in se skoraj sam podiral gasilski dom, saj ga je načel zob časa. Za neurejenost mujcTurističnodruš-tvo Vrhnika celo podelilo »OSAT«. Pa tudi delovanja in aktivnosti »povžarskih« gasilcev ni bilo čutiti.
Tako pa niso mislili nekateri mladi fantje - povžarji ter v letu 1992 pričeli razmišljati o ponovni oživitvi gasilskega društva na Stari Vrhniki. Ob pomoči Gasilske zveze Vrhnika in dveh sosednjih društev Podlipa-Smreč-je in Sinje Gorice so kmalu zaživeli in pričeli aktivno delovati. V svoje vrste so pritegnili predvsem mlade fante in celo nekaj deklet. Kot prvo so si zadali nalogo: OBNOVO GASILNEGA DOMA.
V letu 1994 so opravili prva dela in sicer odstranitev ometov znotraj in zunaj doma ter izola-
• cijo temeljev. V letošnjem letu pa so naredili zunanjo fasado ter številna mizarska in druga dela, ki so dom polepšala ter ga pripeljala do te faze, da se ga uradno preda namenom gasilcev. Svečanost ob otvoritvi prenovljenega gasilnega doma je bila v soboto, 31. avgusta 1996.
Pred novim domom so se zbrali številni krajani Stare Vrhnike, številni gostje in seveda gasilci številnih sosednjih gasilnih društev. Mimo obnovljenega doma in častne tribune je najprvo šla prava gasilska parada. Nato je spregovoril predsednik PGD Stara Vrhnika Boris Remžgar, ki je orisal še ne štiriletne poti obnove doma in aktivnosti gasilcev ob tem. Med drugim je povedal še nekaj zgodovinskih podatkov o delovanju društva:
»Nekje na začetku stoletja, natančneje 31. maja 1908, seje na vasi zbrala pestra druščina, 26 vaščanov in povabljenih (med njimi zastopnika gasilskih društev Karel Mayer in tajnik zveze gasilskih društev), s skupno željo: ustanovitev prostovoljnega gasilskega društva. Povprečna starost udeležencev na prvem območnem zboru ni presegla trideset let. Na ustanovnem zboru so še poročali o delovanju gasilskih društev ter najprej kupijo najšotrebnejše orodje in brizgalno. Tega leta so tudi zgradili gasilski dom na zemljišču, ki ga je daroval takratni poveljnik Mesec.
V prvem letu so si pri kmetijski posojilnici sposodili 5120 kron, 1000 pa jih v tem letu tudi vrnili. Počasi seje društvo širilo, pridobivalo vedno več podpornih članov ter z njimi finančno pomoč, kije omogočala nakup potrebne opreme. Kakor so leto poprej načrtovali, so kupili čet-verokolo brizgalnico, voz za cevi (navijak) in voz za moštvo. Razdelili so se na več skupin -odsekov: napadalno obrambni, oddelka rediteljev in strojnikov. Leta 38 je društvo dobilo novo brizgalno, ki je delovala že na motor. Sodelovali so na gasilskem kongresu v Ljubljani, kjer so na tekmovanju prikazali svoje znanje. 15. avgusta 1939 so osvojili priznanje za tretje mesto. Kmalu zatem so v društvo prišla tudi prva dekleta in mladina. Med drugo svetovno vojno je vladalo zatišje in šele po njej je društvo zopet zaživelo. Število članov je raslo in kmalu preseglo številko 50. Dokupili so novo orodje, med drugim tudi ročno brizgalno in avto. Izgled društva seje kmalu polepšal, saj so si poleg delovnih oblek priskrbeli še paradne uniforme in ustanovili žensko desetino.«
Na koncu svojega govora pa je podelil priznanja gasilskega društva Stara Vrhnika najbolj zaslužnim krajanom in gasilcem, ki so pomagali pri obnovi doma, ti pa so: Miro Jereb za li-čarska dela na kombiju, Franc Caserman za zidarska dela, Peter Gabrovšek za polaganje ploščic, Luka Potrebuješ za
prostovoljno pomoč, Marko Og-rin za elektro dela, Franci Pet-kovšek za vso pomoč, Marjan Gutnik za mizarska dela, Peter Mesec in Janja ter Rok Nagode za prostovoljno pomoč, Andrej in France Novak za vodovodne inštalacije, Leon in Boštjan Pla-hutnik za kovinarska dela, Janko Suhadolnik za pleskarska dela, Franci Bozovičar za pomoč pri prireditvi, Jože Gutnik za vso pomoč in Janez Grom za mizarska dela.
Spregovoril je tudi poveljnik Gasilske zveze Vrhnika Pavle Bizjan ter ob tej priliki 10 po-vžarskim gasilcem podelil častna priznanja Gasilske zveze Vrhnika. Priznanja so prejeli: Janez Bogataj, Marko Bogataj, Peter Kenk, Martin Ogrin, Simon Bizjan, Boris^ Remžgar, Tanja Verbič, Irena Žakclj, Mateja Podgornik in Tamara Pod-gornik.
Spregovorili so še župan Vrhnike, predsednik KS Stara Vrhnika Franci Petkovšck in podpredsednica Gasilske zveze Slovenije Marinka Cempre Turk. Vsi trije pa so pohvalili zagnanost mladih gasilcev, ki so iz nič ter z številnimi prostovoljnimi delovnimi urami naredili resnično lep hram gasilcev, ki bo lahko služil tudi drugim kultur-no-športno-zabavnim prireditvam.
Vrhniški dekan Florjan Bož-nar pa je med uradno otvoritvijo še blagoslovil prenovljen dom in orodno vozilo, katerega so tudi iz starega kombija predelali v skoraj nov. Najstarejša gasilca Stare Vrhnike in tudi ustanovitelja gasilstva na Vrhniki Tone Homovec in Andrej Caserman pa sta prerezala otvoritveni trak ter s tem mladim gasilcem dala v uporabo lep prenovljeni gasilni dom. Tone Homovec pa je vsem zbranim še spregovoril z naslednjimi besedami:
»Z Andrejem si štejeva v čast, da danes otvarjava tako lepo prenovljen gasilski dom, ki je z delom naših mladih rok lahko danes v ponos Stari Vrhniki.
Društvo na Stari Vrhniki je bilo ustanovljeno leta 1908, leta 1939 pa smo mi, takrat mladi, s tekmovanjem v Ljubljani v takratnem zveznem merilu dosegli bronasto odličje, kar nam je bilo v ponos. Društvo je takrat živelo z. vasjo in se je udeleževalo delovnih akcij na vasi in drugje.
Danes pa je delo na ramah vas mladih in želimo, da bi bilo društvo in dom za vaše druženje in veselje in da bi bili vedno pripravljeni pomagati pri elementarnih nesrečah, želimo pa tudi, da bi bilo teh čim manj.«
Na slovesnosti je igrala vrhniška godba, povezovalec programa pa je bil Franci Bozovičar. Po svečani predaji gasilskega doma pa so domači gasilci pripravili po dolgih sušnih letih zopet pravo gasilsko veselico, z bogatim srečolovom in ansamblom Strmina.
Dva dni pred »delovno« zmago pa je bila v domu že prava svečana seja gasilcev Stare Vrhnike. Domačim gasilcem ter številnim gostom sta spregovorila predsednik gasilskega društva Boris Remžgar in poveljnik Simon Bizjan. Za kratek kulturni program pa je poskrbel oktet Raskovec.
Ob vsem tem pa je potrebno poudariti, da so obnovo doma opravili sami domači gasilci z veliko prostovoljnimi urami. Precej sredstev so prispevali sami krajani s prostovoljnimi prispevki, nekaj pa je priložila tudi Gasilska zveza Vrhnika. Precej gradbenega materiala so prispevali še Štirn d.o.o. Vrhnika, Industrija usnja Vrhnika, Žito Pekarna Vrhnika in Liko, za kar se jim povžarski gasilci zahvaljujejo.
Danes društvo sestavlja izurjena desetina in pet gasilk. Starost članov je med 16 in 17 letom, kar predstavlja resnično mlado gasilsko društvo, ki pa je s svojo zagnanostjo naredilo obnovo svojega gasilskega doma.
S.S.
Zaradi prostorske stiske ne moremo objaviti liste sponzorjev. Ob tej priložnosti pa bi se radi zahvalili vsem, ki so prispevali dobittke za sre-čelov za gasilsko veselico na Stari Vrhniki.
Prisrčna hvala vsem PGD Stara Vrhnika
Prenovljen čanom.
>DOM GASILCEV« bo vsekakor v ponos Starovrhni-
Pokrovitelj novega orodnega vozila Gasilska zveza Vrhnika, njen predsednik Ivan Turk odklepa novo vozilo ter ga izroča vozniku Gezi Balajcu.
Častni gostje ob prevzemu orodnega vozila poslušajo govor predsednika vrhniških gasilcev Janeza Slavca.
GOSTOVANJE OKTETA RASKOVEC NA NIZOZEMSKEM
Pesem ne pozna meja
Trak sta skupno prerezala najstarejša gasilca — veterana na Vrhniki in Stari Vrhniki Andrej Caserman in Tone Homovec.
V začetku julija seje vrhniški oktet Raskovec pod umetniškim vodstvom Antona Jurjeve-čiča odpravil na nekaj dnevno gostovanje na Nizozemsko. V deželo tulipanov, veternih mlinov, sirov in čudovitih bajk je pevce povabil rojak Edo Zupan, ki že štirinajst let živi in dela v mestu Hengelo na jugovzhodu dežele. Ves ta čas skrbi za kulturno izmenjavo med državama in je na Vrhniko tako že večkrat pripeljal glasbenike, pevce in slikarje, najbolj odmevne pa so bile gotovo slikarske razstave duševno prizadetih ljudi.
Njihov prvi koncert je bil v mestu Hengelo, kjer so prepevali v Gostilni malih umetnosti (Klenekunst caffe). To je zbirališče slikarjev, novinarjev, pesnikov, pisateljev, pevcev in številnih drugih. Program v Klenekunst caffe je vsak dan v tednu obarvan nekoliko drugače. Izbor prireditev je pester, saj zato poskrbijo novi ljudje, ki s svojim umetniškim delom vsakodnevno razveseljujejo obiskovalce. Veselo vzdušje je bilo tudi v času nastopa okteta Raskovec. Obiskovalci gostilne so pevce spodbujali z. glasnimi aplavzi, skupaj z njimi pa so zapeli tudi dobro poznano slovensko pesem Žabe.
Naslednje dopoldne so nastopili na otvoritvi razstave duševno prizadetih. Zvečer pa so bili gostje na koncertu Moškega pevskega zbora iz Zelhema, v katerem prepeva kar osemdeset pevcev. Koncert je bil razdeljen na dva dela, v prvem deluje nastopil moški pevski zbor, v drugem pa oktet Raskovec, kije tako navdušil občinstvo, da so pevci na njihovo željo zapeli še tri pesmi. V nedeljo zjutraj so peli pri maši in tako na svoj način polepšali bogoslužje.
Med nastopi so našli čas tudi za ogled mesta in njegovih zanimivosti (Kraljeva sodna palača, Muzej voščenih lutk Madam Thusat). Po ogledu so se ustavili v »kakšnem kotu« in zapeli katero izmed pesmi svojega širokega repertoarja. Okoli njih so se začeli zbirati ljudje in jih povprašali, od kod prihajajo ter jih poprosili, naj jim še kaj zapoje-jo. Vedno so jim z veseljem ustregli. Nastopi naših pevcev pa
Pevci okteta Raskovec z Edom Zupanom
so bili odmevni tudi v dnevnih in tedenskih časopisih v pokrajini Achterhock.
Zaradi slabega vremena pevci niso mogli nastopiti na glavnem tgu v Hengelu, toda kjub temu so v treh dnevih na različnih krajih nastopili kar osemkrat in tako razveseljevali ljudi. Ob tem pa se čudili dobremu poznavanju slovenske pesmi, nekateri so poznali celo državo. Tisti, ki nas do sedaj niso poznali pa so nas najlepše lahko spoznali ravno skozi zapete pesmi.
Z gostovanjem je oktet Raskovec tako pomnogih uspešnih nastopih in koncertih, med temi zadnjimi naj omenimo februar-ki koncert Prešeren v glasbi in Večer podoknic, zaključil lansko pevsko sezono, v teh dneh pa že začel z novo. Ob tej priložnosti pa se pevci okteta Raskovec zahvaljujejo vsem za pomoč v minulem letu, še posebej pa Miru Novaku, Anžetu Strži-narju in Edu Zupanu, ki so bili njihova posebna pomoč na gostovanju.
NATAŠA MEDVEŠČEK
VRHNIŠKI
GASILCI
PRAZNOVALI
Zdaj
imajo orodno vozilo Iveco
Pred tremi leti so vrhniški gasilci ob 115-letnici delovanja odprli prenovljen gasilski dom. Prav z pridobitvijo novih prenovljenih prostorov pa so dobili tudi polet ter se pričeli aktivno vključevati v operativne in delovne naloge Prostovoljnega gasilskega društva Vrhnika. Saj je to društvo v letih nazaj kar nekako spalo. Tako pa je s prenovljenim domom zopet oživelo, v svoje vrste pritegnilo nekaj mlajših gasilcev, ki so pričeli delovati z vso zagnanostjo in medsebojnim razumevanjem.
Že konec leta 1994 so se odločili za nabavo novega orodnega vozila, ker je bil stari veteran TAM 5500 že v 28 letih obratovanja. Z lastnimi sredstvi ter ob podpori Gasilske zveze Vrhnika in občine so kupili kombi IVECO 35/10 furgon ter ga preuredili v orodni voz, ki naj bi služil za potrebe vrhniških gasilcev. Ob tej priložnosti so pripravili slovestnost ter novi orodni voz prevzeli od pokrovitelja Gasilske zveze Vrhnika.
Svečanost prevzema je bila v soboto 13. julija, ko se je pred gasilnim domom na Vrhniki zbralo precej domačih gasilcev ter gostov: iz sosednjih prostovoljnih gasilskih društev, gasilske zveze Vrhnike, župan Vrhnike in vrhniški dekan Florjan Božnar. Navzoče je pozdravil predsednik vrhniških gasilcev Janez Slavec, kije orisal dvoletno pot nakupa in predelave gasilnega orodnega vozila do dneva, ko so ga končno prejeli v uporabo, vendar le da bi bil nenehno pripravljen ter čim manjkrat uporabljen pri gašenju nepredvidljivega ognja, je rekel predsednik.
Spregovoril je tudi župan Vinko Tomšič, ki je poudaril, da z zadovoljstvom spremlja napredek in delovno vnemo vrhniških gasilcev, ki so Vrhniki nujno potrebni.
Nato pa je Ivan Turk predsednik Gasilske zveze Vrhnika izročil ključe novega gasilskega orodnega vozilo vozniku vrhniških gasilcev Gezu Balajcu. Vrhniški dekan je vozila blagoslovil. Nato so opravili še časten krog po Vrhniki. Ob tej delovni zmagi so gasilci pripravili tudi gasilsko veselico, ki je pritegnila kar precej Vrhni-čanov. Čez dve leti pa vrhniške gasilce čaka že nova svečanost, saj bodo proslavljali že 120-letnico gasilstva na Vrhniki.
Naj navedemo še nekaj podatkov in številk novega orodnega vozila. Skupna vrednost nakupa in predelave je bila 5.274.264,00 SIT. Oprema orodnega vozila pa je: visokotlačna črpalka (40 bar), 500 litrska cisterna za vodo ter pripadajoča ostala gasilska oprema (cevi, ročnik). Samo vozilo je bilo kupljeno za 3.561.422,00 SIT (2.000.000,00 SIT gasilska zveza Vrhnika, 461.000,00 SIT Občina Vrhnika in 1.100.422,00 SIT samo društvo). Predelavo kombija v orodno vozilo je opravil obrtnik Marjan Oblak iz Sinje gorice. Predelava kombija je stala 1.180.000,00 SIT in alarmna črpalka 434.700,00 SIT. Od tega je 167.870,00 SIT dalo Ministrstvo za obrambo, Izpostava Vrhnika, vse ostalo pa zopet od sredstev društvo, ki so finančna sredstva pridobili s podarjanjem koledarjev v letu 1995 in 1996.
S.S.
KAJ DELAJO V KS DRENOV GRIC - LESNO BRDO
i po uvedbi samoprispevka
Minilo je leto dni, kar smo se krajani KS Drenov Grič-Lcsno Brdo odločili za uvedbo samoprispevka, z željo, da izboljšamo svoje bivalno okolje. Program predvideva asfaltiranje cest in manjših odsekov, gradnjo mrliške vežice, dokončanje izgradnje Gasilskega doma, postavitev javne razsvetljave in pripravo na gradnjo pokopališča.
Tako smo v lanskem letu uredili cesto, parkirišča in javno razsvetljavo mimo športnega parka, v vrednosti 9.303.615,70 SIT, cesto k Cempret v vrednosti 1.061.163,00 SIT in del ceste na Frtici, v vrednosti 136.219,50 SIT.V dvorani smo položili instalacije in tlake v vrednosti 1.950.000.00 SIT in pričeli z
gradnjo javne razsvetljave na Lesnem Brdu v vrednosti 900.395,00 SIT.
Celotno gradnjo ceste mimo športnega parka smo financirali s pomočjo kredita, ki nam ga je na podlagi samoprispevka, odobrila občina Vrhnika, prispevki krajanov, ki gravitirajo k temu območju, sklada stavbnih zemljišč, Mercatorja in SD Dren. Vse ostale ceste in javno razsvetljavo smo financirali s samoprispevkom in prispevkom krajanov ki živijo na tem območju. Dela v dvorani pa smo finacirali s samoprispevkom, in prispevki gasilskega društva, kulturnega društva in društva Meček.
TCer se vračilo kredita izteče v avgustu, nadaljujemo
Ob zvokih Gašperjev so se zavrteli domačini in številni gostje na veselici.
z gradnjo javne razsvetljave na območju Lesnega brda. Celotna investicija je po predračunu ocenjena na 4.174.590,00 SIT. Gradnja se investira s samoprispevkom in pomočjo krajanov, živečih na tem območju v razmerju 50/50.V skladu s programom »o sofinanciranju pa bo 15% delež prispevala tudi občina. Nadaljujemo tudi z deli v Gasilskem domu, kjer želimo urediti dvorano za kulturne prireditve, uporabljali pa jo bodo tudi otroci kot telovadnico in krajani za rekreacijo.
To so le nekatera izmed del, ki smo jih uspeli uresničiti v letu po sprejemu samoprispevka. Zelja in potreb je še veliko. Največ slabe volje povzročajo: neurejeno križišče pri gostilni Kavčič, kanalizacija in delno vodovod. Toda, to so že problemi, za katere iščemo skupne rešitve, saj niso v pristojnosti samo nas krajanov, potrebni so skupni dogovori in plani. , Tudi pri gradnji javne razsvetljave na Lesnem Brdu nekateri krajani ne želijo sodelovati, kar kaže na odnos posameznika do sredine v kateri živijo. Le-tc bomo po zaključeni gradnji in poračunu objavili v obvestilu krajanom in Našem Časopisu.
J.F.
DVORANA "PAVZA" Trg Karla Grabeljška 3 -Vrhnika (vhod z dvorišča) Tel. 061/746 503
DNEVNI RAZPORED SPROŠČANJ
SHEN Ql
na Vrhniki
SHEN QI pomeni super-kreativno, QI pa je energija. To je metoda kitajske relak-sacije in preventive, ki povezuje stara duhovna učenja Vzhoda z najnovejšimi dosežki Zahoda, ki jo je razvila velemojstrica Aiping VVang.
Na sproščanja lahko pridete vsak dan tudi ob nedeljah in praznikih od 1.5.1996 do 1.5. 1997
PO	5X-6X	yœ_gœ	16«M7oo	,yoo_ jgoo	
To		yoo_goo		jyoo-lgoo	,g30_1930
Sr		yoo_goo	16oo,,7oo	17°°-18œ	
Če		yoo_gco		17oo_18oo	lg30_l930
Pe		yoo_goo		.yoo^goo	1830_1930
So		yoo_goo		17°°-18°°	1830_1930
Ne	530-530	yoo_goo		17°°-1800	,g30_1930
Novosti v Cankarjevi knjižnici za julij — avgust
FILOZOFIJA — PSIHOLOGIJA
Antares, I.: Zvezdna vnebovzetja Dyer, W. W.: Verjemite in videli boste
Luzy, A.: V tvojem pogledu je skrita moč
Merkle, R.: Optimizma se lahko naučimo
Tako postanemo samozavestni
Pauli, S.: Kaj je mojemu otroku
Prostori moškosti
Redfield, J.: Vodnik po Celcstinski
prerokbi
VERSTVO
Bog blagoslovi predrago Slovenijo Hermetizem
Mastnak, T.: Kristjanstvo in musli-manstvo
DRUŽBENE VEDE
Adam, F.: Sociologija
Budja, B.: Ščit
Davčni predpisi
Frei, K.: Spolna zloraba
Gurtler, H.: Mama, ne jezi se
Jovič, B.: Zadnji dnevi SFRJ
Kodelja, Z.: Objekt vzgoje'
Lipovec, B.: Izterjava dolgov v
teoriji
Ob vstopu v šolo Predpisi o delovnih razmerjih Standardna klasifikacija dejavnosti Vodušek, V.: Tretja balkanska vojna
PR1RODOSLOVNE VEDE
Bubnov, S.: Potresi Jerman, L: Gen v valovih Louis Pasteur
Pavlic, G.:— Zaključni izpil 1995 Remec Rckar. S.: Življenje jezer
UPORABNE VEDE
Apieius: Umetnost kuhanja Chia, M.: Tao ljubezni Chopra, D.: Mlado telo in neodvisen um
Coren, S.: Inteligenca psov Fajmut, Š.: Kultura pitja čaja Keenan, K.: Kako izbiramo ljudi Kako izkoristimo čas Kako motiviramo Kako upravljamo sami sebe Možina, S.: Poslovnokonmniciranje Odgovornost menegmenta za... OS/2 Warp
Ravbar, R.C.: Microsoft office za Windows 95
Tavčar, M.: Uspešna prodaja je ključ do...
Urbane, D.: Denar kot merilo uspeha
UMETNOST — RAZVEDRILO — ŠPORT
Kavšek, B.: Branok vas uči čarati Mašera, A.: 50 zavarovanih plezalnih poti Tangram
Vehar, S.: Kolesarski izleti po Sloveniji
Kolesarski priročnik
KNJIŽEVNOST — JEZIKOSLOVJE
Dolgan, M.: Govorno ustvarjanje
Frank Saver Meško
Lah, A.: Slovenska književnost 4,5,
6
Rejc, M.: Preberi, razberi, preveri Štuhec, M.: Rad prebiram misli,...
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE
Blažič, J.: Smrt in angel Bojetu, B.: Ptičja hiša Bradford, B. T.: Angel Cestnik, M.: Maja Dumas, A.: Grof Monte Cristo. 4. 5. 6
Garcia, M. G.: O ljubezni in drugih
demonih
Jarc, M.: Vila
Jurič, E.: Pasti in slasti oblasti Klemene, J.: Fant, nikoli več ne boš hodil
Lehman, J.: Dagmar Polda, T.: Moja Krnica Stopar, Z.: Moja srečanja Titan, R.: Portal Vogrič, M.: Vojna iz ljubezni. 2
Volarič, Z.: Neizpeta pesem Odpih njeno z vetrom Rdeče v precepu
MLADINSKO LEPOSLOVJE
, Bisernica
Clement, C: Mali prijazni levček Ezopovc basni Hoffmann, E.: Hrestač Manček, M.: Cufek in prijatelji Kaj pričakujejo živali od olimpijade Muck, D.: Blazno resno zadeti Sykos, J.: Pssst Želod za malico
ZEMLJEPIS — ZGODOVINA
Egypt
Grossman, s. London Klemene, J.: Rakitna Mihelič, B.: Ljubljana in okolica Muževič, B.: Pozabljeni svetovi Prunk, J.: Osamosvojitev Slovenije Zavadlav, Z.: Partizani, obveščevalci, jetniki
SPORED VRHNIŠKEGA KINA V SEPTEMBRU 1996:
7. 9., sobota, ob 19.00 in 8. 9., nedelja, ob 18.00:
TAJNI AGENT 000 — amer. kom.
SPY HARD — Režija: Rick FRIEDBERG
V gl. vi.: Leslie NIELSEN, Ni-collctte SHERIDAN, Charles DURNING
8. 9., nedelja, ob 20.30:
ZOE DO GROBA — amer. kriminalka
KILLING ZOE — Režija: Rober AVARY
Vgl. vi.: Eric STOLZ, Jean Hu-gues ANGLADE, Julie DELPY
14. 9., sobota, ob 19.00: POROTNICA — amer. sodna drama
THE JUROR — Režija: Brian GIBSON
V gl. vi.: Demi MOORE, Alec BALDWIN
15.9., nedelja, ob 18.00 in 20.30: BILKO DE BILKO — Režija: Jonathan LYNN
V gl. vi.: Steve MARTIN, Dan AYCROYD, Glenna HEADY
17. 9., torek, ob 20.30: MISIJA — NEMOGOČE — amer. akcijski
MISSION IMPOSSIBLE —Režija: Brian DePALMA
V gl. vi.: Tom CRUISE, Jon VOIGHT, Henry CZERNY, Emmanuelle BEART, Jean RENO
21.9., sobota, ob 19.00: SMRTONOSNI SPOPAD — amer. »borilni«
Reži-
MORTAL KOMBAT ja: Paul ANDERSON
V gl. vi.: Linden ASHBY, Cary-Hiroyuki TAG AWA, Christopher
LAMBERT, Robin SHOU, Brid-gette WILSON, Talisa SOTO
22. 9., nedelja, ob 20.00: CVET MOJE SKRIVNOSTI — španski kom. Režija: Pedro ALMODOVAR
V gl. vi.: Maria PEREDES, Imanol ARIAS
28. 9., sobota, ob 18.00: ERASER — amer. akc. Režija: Chuck RUSSELL
V gl. vi.: Arnold SCHWARZENEGGER, Vanessa WILLIAMS
29. 9., nedelja, ob 20.00: GOLO MESTO — amer, drama
CITY HALL — Režija: Harold BECKER
V gl. vi. Al PACINO, John CU-SACK, Bridget FONDA
Dvorana bo.,
Krajani Drenovega Gri-ča-Lesnega Brda smo v lanskem letu sprejeli samoprispevek, s pomočjo katerega želimo urediti tudi dvorano in gasilski dom. Ker je sredstev vedno premalo, želja pa veliko, smo se odločili, da v sodelovanju z vsemi društvi organiziramo prireditev, ki smo jo poimenovali Veselo popoldne na Drenovem Griču, izkupiček pa smo namenili gradnji dvorane. Že v začetku leta smo podpisali pogodbo z ansamblom Gašperji, v drugi polovici aprila pa smo ustanovili odbor za pripravo veselice, v katerem so bili predstavniki vseh društev in sveta KS.Kar takoj smo staknili glave in pričeli s pripravo. Poslali smo dopis vsem krajevnim obrtnikom in podjetnikom, s prošnjo po sofinanciranju ansambla. Vabilu se jih je odzvalo le nekaj, kar pa je zadostovalo za celotno pokritje stroškov nastopa. Ker smo želeli privabiti čimveč obiskovalcev, smo povabili na prireditev še FERDOTA, ki je poskrbel za zabavo najmlajših in Ivana Hudnika. Tudi za srečelov smo poskrbeli. Maša in Iva sta vneto »nadlegovali« predvsem vrhniš-
ke in tudi ostale slovenske obrtnike in podjetnike. Delo sta opravili temeljito, saj smo imeli na srečolovu preko 1000 dobitkov, od tega 17 glavnih. Pripraviti je bilo potrebno prireditveni prostor, poskrbeti za reklamo, napeljati dodatno osvetlitev... Zal nam jo je zagodlo vreme, tako da smo bili prisiljeni prireditev prestaviti. Imeli pa smo srečo, da so vsi sodelujoči bili pripravljeni sodelovati naslednjo nedeljo, saj je bilo vloženega preveč truda, da bi prireditev kar odpovedali. Naslednjo nedeljo nam je bilo vreme bolj naklonjeno, obiskovalcev veliko, temu primeren tudi izkupiček, ki ga bomo s pridom uporabili pri ureditvi dvorane. Organizatorji se vsem, ki ste darovali dobitke za srečolov, prispevali sredstva za dvorano in pomagali pri pripravi in na sami prireditvi, iskreno zahvaljujemo.
GLAVNI SPONZORJI:
CIMOS CITROEN servis Merlak
MIZARSTVO Jelovšek Franc
AVTOLICARSTVO Oblak Jakob
POŠTA SLOVENIJE MOBITEL d.d. Ljubljana PLEŠKO CARS d.o.o. GOSTILNA IN MESARIJA Kavčič
COMING d.o.o Vrhnika COM-TAR d.o.o Vrhnika ROKUS d.o.o. Ljubljana GASILSKO DRUŠTVO Dr. Grič-Lesno Brdo OBČINA Vrhnika
DRUGI SPONZORJI:
MASA modno šiviljstvo JFM ELEKTRONIK Jelovšek METULJČEK Drenov Grič REKON d.o.o. Ivanina Gorica MIZARSTVO Rožmanec Janez GOSTILNA MARINČIČ Močilnik MODNI DEŽNIK d.o.o. ZLATARNA AURUM Vrhnika OBNOVA d.o.o. Lesno Brdo AVTOTRADE d.o.o Ing. MARKO POPIT Log LOKA Škofja Loka SLOVENIJA ŠPORT MINERAL d.o.o. Ljubljana ŠD DREN DRUŠTVO MEČEK KULTURNO DRUŠTVO Dr. Grič-Lcsno Brdo GROPLAST d.o.o. PEKLA.I IN GROZNIK d.n.o. A3 Drenov grič LAVRINC Drenov Grič STAVROS Drenov Grič GOSTILNA Marolt TEN-BAR Drenov Grič CANKARJEVA ZALOŽBA Vrhnika
ANVINA Vrhnika INT1MA Vrhnika DVIG d.o.o. OBLAČEK Vrhnika LAR Vrhnika GOSTILNA Simon
TRGOVINA Simon SLAŠČIČARNA Berzo ZLATARNA I.ančič FARMA Ihan DELTEX Vrhnika SMER 21
GOSTILNA TURŠIČ GOSTILNA MLINAR MAXIM d.o.o. ARMIČd.o.o. TOMAS SPORT 2 DEBORAH d.o.o. VIDEOTEKA HENRY VIDEOTEKA BLACK PUB TRGO SODČEK TRGOVINA KOŠEK RAM d.o.o. ROŽNIK d.o.o. ZIDARSTVO Jereb FRIZERSTVO SLAVICA PEKARNA ARMIČ GOSTILNA PRI KRANJC PEKARNA BAŠKOVČ AVTO MIXSTIRN d.o.o. GOSTILNA NIB1 BLAGOMIX AVTOPRALNICA LESK PIK BAR
OKREPČEVALNICA PRI ŠPELAK
SLAŠČIČARNA BREZA GOSPA VERBIČ Vrhnika DRUŽINA MAROLT Vrhnika TRGOVINA KOCKA STARLING d.o.o. STRŽINAR JANEZ SAMEX Horjul
PREVOZNIŠTVO Gutnik Anton OKREPČEVALNICA BOBER TRGOVINA FREDI EL-PE Penko Angelo AGIP Ljubljana ELEKTROTEHNA Ljubljana COKLA d.o.o.
J AND B STILLE ITALIANO Lj. LIP Radomlje FRIZERSTVO SARA OŠ LOG-DRAGOMER AVTO HIŠA Seliškar
A BANKA
WIT BOY
ROTAR d.o.o.
RADIO GAMA
ILIRIJA Ljubljana
JATA-REJA Ljubljana
KOLINSKA Ljubljana
ŽITO PEKARNA Ljubljana
EVEX d.o.o.
MAPET d.o.o.
PETROL d.o.o.
KRŽIČ MITJA Lesno Brdo
ALPE SLO d.o.o. Ljubljana
TRGOVINA LEDER Ljubljana
ŠPAN d.o*.
GOSTILNA KAVČIČ Brezovica SINTER d.o.o.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV MUSIC CENTER TON FOTOSTUDIO TIPOS-I FRIZERSKI STUDIO BLU LB Vrhnika LIDO d.o.o.
JACCOM ZAŠČITE d.o.o. BONI d.o.o. MOJ DOM Ljubljana FRIZERSKI SALON BEBA ENA A
FRIZERSTVO KATI FOTO Markelj
AVTOKLEPARSTVO Poličnik TRGOVINA LONČEK GOSTILNA OBLAK TRGOVINA SONČEK Družina JEREB Lesno Brdo Družina MRZLIKAR Drenov grič Družina GRBAC Drenov grič TRGOVINA KARA PARKETARSTVO Petrovčič TOP TRADE Ljubljana ŽIMA d.o.o. DOGET d.o.o. IUV Vrhnika MARICOM d.o.o. MEDIC MARKO JESENKO PAVLE s.p. prevoznik METALKA Vrhnika . PICO d.o.o.
POLICIJSKA POSTAJA Vrhnika
GASILSKA OPREMA Ljubljana PIVOVARNA UNION
ZA DVORANO SO
PRISPEVALI:
POŠTA SLOVENIJE GOSTILNA IN MESARIJA Kavčič
CITROEN Servis Merlak AVTOLICARSTVO Oblak JFM ELEKTRONIK Jelovšek MODNI DEŽNIK d.o.o. JESENOVEC PAVLE AVTO TRADE d.o.o. MAŠA Modno šiviljstvo MOBITEL d.d. M1REL d.o.o.
TRGOVINA METULJČEK Vrhnika
VIDMAR MATJAŽ s.p. KOPRIVEC ALOJZ s.p. RAUTAR JOŽICA s.p. KOVINOSTRUGARSTVO Ko-privec s.p.
MIZARSTVO Jamnik s.p. REKON d.o.o.Ivančna Gorica RUS BORIS s.p. STAUROS d.o.o. ŠIVILJSTVO OREŠKI Lesno Brdo
TEN-BAR Lenarčič Srečo PIZZERIJA BOTER RIBIŠKA DRUŽINA Vrhnika PLANINSKO DRUŠTVO Vrhnika
HELIOS Domžale BAYER PHARMA Ljubljana SPORTING TRADE Ljubljana
COP-LET d.n.o. DASAL d.o.o.
SEPTEMBER 1996
NAŠ ČASOPIS 23
Državne subvencije za učinkovito rabo in izkoriščanje obnovljivih virov energije
Energetsko svetovanje občanom ENSVET se s svojo mrežo Energetskih svetovalnih pisarn aktivno vključuje v letošnje subvencije. Znano je, da se lahko z enostavnimi posegi zmanjša rabo energije, kar pomeni zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja in manjšo odvisnost posameznika od dobavitelja energije. Zato je letos Ministrstvo za gospodarske dejavnosti — Agencija za učinovito rabo energije razpisalo subvencije, s katerimi želi aktivno prispevati k učinkoviti rabi energije v naseljenih individualnih objektih in stanovanjih.
V letošnjem letu podpirajo:
— Tesnenje obstoječih oken s subvencijo do 400 SIT/m tesnila, oz. največ 10.000 SIT na gospodinjstvo.
— Izvedba toplotne izolacije obstoječih podstrešij s subvencijo do 350 SIT/m2 oz. največ 28.000 SIT na gospodinjstvo.
— Nastavitev in kontrola oljnih gorilnikov s subvencijo pri kotlih za centralno ogrevanje do 5.500 SIT na gospodinjstvo.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je skupaj s programom PHARE za izkoriščanje obnovljivih virov energije pripravilo razpis za:
-Subvencioniranje individualnih solarnih sistemov za pripravo tople vode. Tistim, ki so ali bodo v letu 1996 zgradili solarni sistem in bodo ustrezali pogojem razpisa, bo po izvršeni vgradnji kompletnega solarnega sistema izplačana subvencija v višini do 18.000 SlT/m2 sprejemnika sončne energije.
Na razpisu lahko sodelujejo vsi, ki bodo izpolnili naslednje pogoje:
• so lastniki oz. upravniki obstoječega stanovanjskega objekta na področju Republike Slovenije,
• da si bodo na podlagi razpisnega gradiva pridobili za poseg soglasje energetskega svetovalca,
• po opravljenem posegu morajo izvajalcu posameznega projekta dostaviti predpisano vlogo za subvencijo z vsemi zahtevanimi prilogami.
Razpis za letošnje leto se bo pričel v septembru. Občani bodo o začetku akcije seznanjeni v javnih občilih, kjer bo tudi natančno opisan postopek prijave, izvedbe in izplačila subvencije. Vse informacije, razpisne obrazce, praktične nasvete, svetovanje in strokovna pomoč bo občanom na voljo v njihovi Energetsko svetovalni pisarni.
Plakatiranje na Vrhniki
Podjetje TAM-TAM že od leta 1992 uspešno opravlja plakatiranje na Vrhniki. Plakatni panoji in stebri so enakomerno razporejeni na Vrhniki, zunaj Vrhnike pa še na Logu in v Dragomerju. Na skupno 20 lokacijah je prostora za približno 130 plakatov formata BI (70 x 100 cm) oz. 250 plakatov formata B2 (50 x 70 cm).
Plakatiramo enkrat na teden, in sicer vsako sredo po 12. uri. Da delo lahko poteka nemoteno, morajo biti plakati dostavljeni najpozneje do 12. ure, ko jih prevzame plakater in jih enakomerno nalepi po vseh palaktnih površinah.
Ker pa naročniki zamudijo s plakati, plakate lepimo tudi zunaj rednega termina za plakatiranje. Takšno lepljenje pa je povezano z. dodatnimi stroški, zato je lepljenje plakatov zunaj rednega termina dražje.
DOSTAVA PLAKATOV: plakate je treba dostaviti v bistro PAVZA na Trgu K. Grabcljška, kjer se lahko tudi okrepčate.
Da bi plakatiranje doseglo svoj namen, je priporočljiva količina od 40 in 60 plakatov, odvisno od velikosti plakata in opaznosti samega sporočila (oblikovanje plakata).
Težave, s katerimi se srečuje podjetje TAM-TAM pri plakatiranju, so predvsem nepravočasne dostave plakatov, naročniki se velikokrat pravočasno ne pozanimajo o razpoložljivem prostoru, zato marsikdaj zahtevajo nemogoče. Velik problem pa je tudi t.i. »divje plakatiranje«, ki ga omogoča premalo restriktivni občinski odlok oz. njegova izvedba.
TAM-TAM priporoča vsem naročnikom plakatiranja, da se pravočasno pozanimajo o prostih terminih (vsaj 7 dni pred pričet-kom plakatiranja), da najavijo plakatiranje (rezervacije plakatnega prostora), da sporočijo število in velikost plakatov oz. da povedo svoje želje. Tako bo plakatiranje opravljeno v zadovoljstvo vseh.
Vse informacije o plakatiranju so na voljo vsak delovni dan od 8.30 do 15.30 po telefonu 126-33-07, 125-63-62, če pa vas pot zanese v Ljubljano, bodo v podjetju TAM-TAM veseli vašega obiska v poslovnih prostorih na Krakovski ulici 31, kjer boste dobili vse informacije o plakatiranju tudi drugod po Sloveniji (v sliki in besedi).
TAM-TAM
Cerknica, 15. 8. 1996
Energetski svetovalec: Bojan Znidaršič, d.i.k.a.
Vajenci
Letos je bila sprejeta nova šolska zakonodaja. Za obrt je najpomembnejši Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, kije pričel veljati 15. 3. 1996, uvaja pa nov način poklicnega izobraževanja — vajenec.
Ker še niso sprejeti vsi podzakonski akti, bo v šolskem letu 96/97 potekalo izobraževanje še po starem sistemu. Izobraževanje za potrebe obrti (ti oddelki so v razpisu srednjih šol označeni z črko »o«) bo potekalo na 21 srednjih šolah za 26 poklicev. Vsak učenec, ki se vpiše v »obrtni« oddelek, mora imeti sklenjeno učno pogodbo, ki jo podpišejo starši učenca, obrtnik (s.p.) ali ustrezna firma in šola. S tako pogodbo ima učenec zagotovljeno učno mesto vsa leta šolanja.
In v čem se razlikuje klasično šolanje od šolanja v obrtnem oddelku?
Obrtno poklicno izobraževanje obsega bistveno več praktičnega pouka v obratovalnici. To učencem omogoča, da se dobro usposobijo in pridobijo delovne izkušnje za opravljanje poklica, obrtnikom pa omogoča, da svoje bogato strokovno znanje neposredno prenesejo na mlade. Učenci po končanem šolanju ne opravljajo več pripravništva, temveč le krajše uvajanje v delo brez zaključnega pripravniškega izpita.F
Obrtna zbornica Slovenije vodi verifikacijo obratovalnic, ki že izobražujejo učence ali pa jih še bodo. To je povezano z ugotavljanjem minimalnih pogojev za kakovostno delo z učenci ter z usposabljanjem obrtnikov za delo z učenci.
Ob slovesnosti ob 20-letnici Območne obrtne zbornice Vrhnika so v Cankarjevem domu predstavniki Obrtne zbornice Slovenije izkoristili trenutek in podelili tudi certifikate o usposobljenosti obratovalnic za izobraževanje vajencev.
Obrtnikov, ki so potrdila dobili, je bilo 15:
— Mizarstvo Pavel Vidmar, Sinja Gorica 3a, Vrhnika — program MIZAR
— Mizarstvo Janez Kogovšek, Velika Ligojna 20a, Vrhnika — program MIZAR
— Mizarstvo Filip Rožmanec, Delavsko naselje 4, Vrhnika
— program MIZAR
— Mizarstvo Janez Jamnik, Lesno Brdo 60, Vrhnika—• program MIZAR
— Stavbno mizarstvo Janez. Rozmane, Robova c. 5, Vrhnika
— program MIZAR
— Mizarstvo Janez. Nagode, V Zatišju 2, Vrhnika — program MIZAR
— Cimos Citroen servis Merlak, Drenov Grič 99, Vrhnika — program AVTOMEHANIK
— Frizerski salon JANA, Jana Pišek, Vrtnarija 3, Vrhnika
— program FRIZER
— Frizerski salon SARA, Jožica Rauter, Drenov Grič 69, Vrhnika — proram FRIZER
— Frizerski salon BRANKA, Branka Bozovičar, Robova c. 25, Vrhnika — program FRIZER
— Frizerski salon MAJA, Maja Fortuna, V Loki 11, Dra-gomer — program FRIZER
Frizerski studio NINA, Jana Istenič, Cankarjev trg 3, Vrhnika — program FRIZER
— Avtoelcktrikarstvo Janez Trčck, Ob izviru 9, Vrhnika — program ELEKTRIKAR MOTORNIH VOZIL
— Servis Drago Kržič, Pod Hruševco 17, Vrhnika — program AVTOMEHANIK
— AVTOTRADE, d.o.o., Jelko Baje, Sinja Gorica 11, Vrhnika — program AVTOMEHANIK
V kratkem bodo certifikate prejeli še nekateri obrtniki, ki pa žal še niso prišli na vrsto za strokovni pregled obratovalnice.
Pogoj za podeljen certifikat je bil opravljen poseben adragoško-pedagoški seminar, posebna komisija pa je prišla pogledat njihove obratovalnice ter odločila, ali so le-te primerne za izobraževanje mladega kadra.
Obrtna zbornica Slovenije vsako leto pripravi posebno publikacijo, v kateri so navedena učna mesta po vsej Sloveniji. Publikacijo prejmejo vsi učenci osmih razredov osnovnih šol, na voljo pa so vam tudi na sedežu območne obrtne zbornice.
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA VRHNIKA
i' lir
T—rr
Ljudski običaji v naših krajih
Starih ljudskih običajev ne gre pozabiti. Kot del slovenske kulturne zakladnice sodijo v dragoceno izročilo^ ki so nam ga zapustili naši predniki. Četudi se nam pogosto zdijo nevredni sodobnega človeka, človeka s televizijo in hitrim avtomobilom, skrivajo v sebi mar-sikakšno življenjsko modrost, zanimivost, pa tudi zapis o značaju slovenskega in barjanskega človeka. Zato nikar ne zametujmo starih običajev, marveč poskušajmo iz njih potegniti kar največ. Samo iz preteklosti se namreč lahko učimo prihodnosti.
Štiri desetletja župnik
O ljudskih običajih na ozemlju sedanje občine Brezovica, kakšni so bili nekdaj in v kakšni obliki se ohranjajo danes, smo se pogovarjali z gospodom Lojzetom Kočarjem, upokojenim župnikom z Žalostne gore.
Rodil se je pred 82 leti, natančneje 2. junija 1914 v Zalogu pod Krvavcem, ki pripada cerkljanski fari na Gorenjskem. V osnovno šolo je hodil dom v Zalogu, nato pa se je vpisal v klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer je tudi maturiral.
	4Py ■	
		
Lojze Kočar ob prihodu v Preserje		
v letu 1942.		
Šolanje je nadaljeval v semenišču, kjer je zaključil dvanajst semestrov bogoslovja. Zatem je želel študirati še naprej, vendar mu oblasti niso priznale zadnjih dveh semestrov, saj jih je naredil še za časa italijanske vladavine.
V Preserje je prišel kot kaplan 14. novembra 1942 in vse od takrat živi na našem koncu. Ko je moral tedanji župnik maja 1945 čez mejo, je postal gospod Kočar njegov namestnik, ko se je takratni voditelj župnije leta 1967 fari odpovedal, pa tudi župnik. To je ostal do 10. avgusta 1983, ko se je upokojil in dočakal svojega naslednika, gospoda Vinka Malovrha, ki opravlja službo preserskega župnika še danes.
Ker bi mu ponoven vklop v kako drugo župnijo vzel preveč energije, se je gospod Kočar ob upokojitvi odločil ostati med svojimi in tako se je tedaj naselil v stari hiši ob cerkvici na Žalostni gori.
Sedaj pa se posvetimo ljudskim običajem. Gospod Kočarjih po vseh teh letih, ki jih je preživel v naših krajih, zelo dobro pozna, še zlasti zato, ker se s preučevanjem zgodovine in ljudskega blaga ukvarja tudi ljubiteljsko.
Ljudska vera nekdaj in danes
Rad se spominja udeležbe v cerkvi, ki je bila nekdaj zelo velika, tudi po zaslugi vojne, kije razsajala tod okoli. Vsako nedeljo so imeli dve maši, ob šestih in ob desetih, popoldne pa tudi takoimenovan krščanski nauk, kamor so ljudje hodili v velikem številu. Na žalost se je sčasoma pokazalo upadanje obiska v cerkvi, zlasti v petdesetih letih. »Še posebej mi je padlo v oči, da so dekleta prej odpovedala kakor fantje,« pove gospod Kočar.
Nato seje upadanje vseskozi nadaljevalo, vse do danes, ko je udeležba pri maši samo približno dvajset- do petindvajsetodstotna.
Letošnjega poletja je bilo zlasti mladih silno malo v cerkev, tudi tistih, ki sicer redno hodijo k verouku. »Bile so pač počitnice, čeprav vemo, da nas božje zapovedi vežejo v vseh časih,« potoži gospod Kočar. »Udeležba pri mašah je dandanes tudi v splošnem slabša kot nekdaj. Človek se pri tem tolaži, češ, saj je drugod ravno tako, ampak v redu pa to ni.« Nadalje ugotavlja, da je danes resda podeljenih več obhajil, a je zato precej manj spovedi. Včasih je bil vedno eno uro pred mašo v spovednici in je imel kar ves čas opravka z verniki, danes pa se v spovednico usede po! ure pred mašo in ima komaj kaj dela, zato se sprašuje, kako so ljudje sploh pripravljeni na prejem rešnjega telesa. Tudi v Slovence se na žalost precej vceplja mišljenje, da je treba iti h obhajilu kar vsako mašo, spoved pa je dovolj opraviti le enkrat na leto.
Podobno je s krsti. Včasih jih je imel trideset do štirideset na leto, enkrat izjemoma celo dvainpetdeset, danes pa se jih redkokdaj nabere petindvajset, kar pomeni, da tudi število krstov zelo upada. Zato pa ostaja iz leta v leto približno enako število pogrebov, gospod Kočar to pripisuje dolgočasnemu 'obredju' civilnih pogrebov. Pogrebi so torej v naši občini še cerkveni, vsako leto se zgodita eden ali dva, včasih pa tudi nobeden.
Na vprašanje, če je dandanes v ljudeh kaj manj vere, gospod Kočar takole odgovarja: »Predvsem se ta vera drugače izraža.« Včasih je bilo vse skupaj bolj množično, danes pa povsod poudarjajo, da je treba sestaviti majhne skupine in z njimi vplivati na okolico. A z malimi skupinami ima gospod Kočar slabe izkušnje, saj marsikje ne zadostijo pričakovanjem. »Nekdo k mladinskemu verouku še nekaj časa hodi,« pravi, »potem pa zagleda kakega fanta ali dekle, ki z vero nima nobene povezave, in pusti vero še sam, namesto da bi onega pritegnil k sebi. Človek tako hočeš - nočeš izgubi zaupanje v te skupinice.«
Gospoda Kočarju radi povabijo za govornika
Za celo leto praznikov
Gospod Kočar rad pripoveduje tudi o starodavnih ljudskih praznikih, ti so bili nekdaj močno povezani s cerkvenim dogajanjem in zato globoko prežeti z vero. Vselej je bilo kakšno praznovanje, saj so bili prazniki enakomerno porazdeljeni čez vse leto.
»Za božič so bile jaslice skoraj pri vsaki hiši,« ugotavlja gospod Kočar z radostjo, »božičnih dreveščkov je bilo tedaj še zelo malo. Danes pa je položaj na žalost obrnjen: Ljudje si hišo večinoma okrasijo z dreveščkom, jaslice pa po malem izginjajo.«
Od molitve ter kropljenja in kajenja hiše na tri svete večere - na božični večer, na silvestrovo in na večer pred praznikom svetih treh kraljev - danes
prepogosto ostaja samo božični del, obredje pred novim letom in svetimi tremi kralji pa izginja. Še zlasti pred novim letom, ko gredo ljudje pač na veselico in kar nekako ni več časa za takšne stvari. Včasih pa so ljudje na vse tri svete večere, kot se jim pravi, med zbrano molitvijo pokropili in pokadili najprej vse posestvo okrog hiše, nato pa še hišo samo.
Velik praznikje bila, in je še vedno, tudi svečnica. Ob tej priložnosti so ljudje prinesli h blagoslovu sveče. Praznik se danes sicer še ohranja, vendar pa ne doživlja več tiste množičnosti kakor nekdaj. Včasih, na primer, so morali po družina imeti blagoslovljeno svečo za primer, da jim bo kdo umrl. Ta sveča, prižgati jo je bilo treba ob umirajočemu, je bila okrogla in seje na prav poseben način odvijala. Danes pa je, kot kaže, že kar vsaka sveča dobra. Sveče nekdanje oblike je v zadnjem času moč videti le še poredko.
Za svečnico je prišel na vrsto pust, dan norčij, za njim pa post. Razlika v besedah pust in post je resda ena sama črka, zato pa se njuna pomena med seboj razlikujeta skoraj kot noč in dan. V postu je bilo tako navadno več molitve, družine so navadno vsako jutro molile rožni venec. Tega sedaj ni več, prvič zato, ker ljudje hodijo zjutraj v službo in nimajo časa, drugič pa zato, ker je za molitev tudi nekako popustilo zanimanje. Rožni venec se je v postnem času molilo tudi zvečer, kar v dandanašnjih družinah zopet upada, saj ob večerih pogosto ni zbrana doma vsa družina, vsakdo ima pač drugačen urnik dela in dejavnosti.
V postu je bilo torej več molitve, uživanja hrane pa manj. Zlasti meso so jedli v pičlih količinah, samo pri nedeljskem kosilu. Lepa postna navada pa so bila tudi nedeljska romanja na bližnje hribe in gore, kamor so se ljudje povzpeli z namenom, da bi molili križev pot. Tudi prebivalci iz vasi na ozemlju brezoviške občine so ob postnih nedeljah radi poromali na okoliške hribe. V zadnjem času se ta postna romanja na novo vpeljujejo.
(Dalje v naslednji številki)
k
VRHNICANKA V ATLANTI
Občina in športna zveza ponudili pomoč Alenki Bikar
Alenka Bikar 22. letna Vrhničan-ka je dostojno zastopala Sloveijo in Vrhniko na letošnjih olimpijskih igrah v Atlanti. V polfinalnem teku na 200 metrov je dosegla neverjeten državni rekord 22,82 sekunde in med 64 tekmovalkami zasedla 13. mesto. To je bilo tudi najprijetnejše presenečenje med vsemi nastopi naših atletov na olimpijskih igrah, seveda če izvzamemo srebrno kolajno Alenkine najboljše prijateljice Bri-gite Bukovec.
Alenka Bikar je svojo atletsko pot pričela v nižjih razredih osnovne šole Ivan Cankar na Vrhniki, pri njenem prvem trenerju Luki Draš-lerju. Tu je končala tudi osnovno šolo ter že v pionirskih vrstah osvojila mnogo prvih mest, ravno na kratkih progah. Po končani srednji PTT šoli je opravila pripravništvo ter se tudi že zaposlila. Vendar seje kasneje vsa posvetila atletiki in pričela redno dvakrat dnevno trenirati pri IBL Olimpiji pod vodstvom trenerja Jureta Kastelica. Na letošnji olimpijadi se je uvrstila skozi živahno uho, vendar je zaupanje popolnoma upravičila, če ne ga celo presegla.
Ob povratku Alenke Bikar iz At-lante so Vrhničani na letališču Brnik pripravili veličastnem sprejem. Mlada športnica iz Vrhnike, mogoče tudi njenga naslednica, je Alenki izročila velik šopek rož. Na kratki tiskovni fkonferenci pa seje Alenka zahvalila predvsem Vrhničanom za lep nepozabni sprejem. Nato pa so predstavniki Športne zveze vrhnika pripavili v gostišču Močilnik sprejem in kosilo za Alenko, njene starše, predstavnike IBL Olimpije ter seveda njenega trenerja Jureta Kastelica. Ob tem seje razvil zanimiv razgovor o preživetih dneh v Atlanti ter o Alenkini nadaljnji atletski karieri.
Za uspeh v Atlanti je Alenka morala vložiti res veliko truda in časa, da je dosegla neverjetne rezultate. Sama kot njen trener pravita, da ima še veliko rezerve pri samem startu ter pri treniranju moči in vzdržljivosti. Na vseh njenih treh startih pa se je počutila zelo sproščeno in neverjetno brez treme. Samo malo ji je bilo nerodno ob strani močnih in zajetnih atletinj. Toda, ko so vse spoznale, da hitro teče, so jo tudi one pričele spoštovati.
Alenka že razmišlja za naslenjo sezono v letu 1997. Najprej se bo pripravljala za svetovno dvoransko prvenstvo. Višek sezone pa bosta s trenerjem Juretom Kastelicem trenirala za evropsko prvenstvo do 23
Na sprejemu Alenke iz Atlante na letališču Brnik je imela prav gotovo največ svojih privržencev, najbolj pa je bila vesela povratka domov njena družina.
JADRALNO PADALSTVO
Vrhničani nadaljujejo z uspehi na tekmah v točnosti pristajanja. Na naše veselje so uspešni tudi mlajši člani KLV. NAJVEČJI USPEH DOSLEJ: prva tri mesta za Vrhniko.
13. 7. 96, Zabiče 96, srečanje jadralnih padalcev: sedem naših v krogu, Janez Zalar pa od naših najboljši, skupno pa tretji. Če ste neki večer gledali tretji Dnevnik na slovenski televiziji o ogrožanju orla na tem delu Slovenije, vam lahko povem, da sem z orli že jadral skupaj in da se orlu sploh ne sanja, koliko prahu dvigajo na njegov račun. Če bi tisti, ki imajo toliko za povedati, lahko to doživeli, bi spoznali, da se nas ptiči ne bojijo in si delimo nebo in termiko. Oni drugi pa naj raje pogledajo najnovejše izsledke v tujini. Tudi vrabci na strehi se nas ne bojijo, če pa kdo pokaže samo cev od puške, takoj odfrčijo.
14. 7. 96, Ambrož 96, tridnevni žur in XC pokal v petek in soboto, v nedeljo pa tekma v točnosti pristajanja. Tokrat je za popestritev piko zamenjala žoga sredi dvometrskega bazena, napolnjenega z vodo. Žogo je bilo treba brcniti čim dlje ob pristanku in prvouvrščeni jo je brcnil 4 metre daleč. Od naših najboljši, Stanislav Rus, ki je žogo podrsal in jo premaknil na rob bazena, je zasedel tretje mesto.
21. 7. 96, Porezen 96, tekma v točnosti pristajanja. Zopet neugodni pogoji na startu kot lani, uspeh pa veliko boljši. Sodelovalo je šest naših in le eden je pristal zunaj kroga.
Uvrstitve:
1. Stanislav Rus, Vrhnika, 14 cm
2. Franci Petrič, Vrhnika, 25 cm
3. Andrej Erznožnik, Vrhnika, 85 cm 6. Mojca Rus, Vrhnika, 247 cm
10. Tomaž Gorišek, Vrhnika, 705 cm
Župan predaja sodelovanje.
Alenki že podpisano pogodbo za obojestransko
let ter za sredozemske igre. Prav gotovo pa je, dda največ pričakuje na Evropskem prvenstvu do 23 let, kjer je tudi ena izmed medalj dosegljiva.
Sedaj ji je nekakšen glavni sponzor ADIDAS, ki jo oskrbuje s športno opremo, pri svojem klubu IBL Olimpija pa se lahko prehranjuje.
Uspeh ter resnično dobra promocija Vrhnike Alenke Bikar v daljni Ameriki je navedla Športno zvezo Vrhnika in župan občine, da so skupno podpisali enoletno pogodbo za vsakomesečno finančno pomoč. S tem da bo Alenka po svojih močeh pomagala mladim vrhniš-
Cilji so bili višji, vendarle...
Kakor vsako leto, so tudi letos bile kvalifikacije za Mali in Veliki osnovnošolski atletski pokal v Postojni.
V ugodnem vremenu so udeleženci notranjskih osnovnih šol pokazali zelo dobre rezultate, ki so pomenili tudi vstopnico za zaključno tekmovanje v atletiki, kije bilo 6. junija v Ljubljani.
Učenci osnovne šole Ivan Cankar z Vrhnike so se tega tekmovanja udeležili v velikem številu in od štirih pokalov, ki so bili tokrat prvič podeljeni, osvojili dva.
Naši atleti so se najbolj izkazali v šprinterskih disciplinah - v tekih od 60 - 300 m in v skoku v daljino. Zopet seje pokazalo, daje osnovna šola Ivan Cankar v atletiki na Notranjskem še vedno najmočnejša. Ob odpravi nekaterih pomanjkljivosti, predvsem v metih, pa bi lahko bili še suverenejši.
Finale malega in velikega atletskega pokala za osnovne šole je letos potekalo ob dobrih vremenskih pogojih in ustrezno slavnostnem vzdušju v Ljubljani.
Na tem zaključnem tekmovanju so vrhniški osnovnošolci imeli 12 finalistov, ki so uspešno zastopali ime naše šole.
Čeprav so bili cilji višji, zlasti pri ekipi starejših pionirjev, smo vseeno lahko zadovoljni. Mlajše pionirke so prejele pokal za osvojeno drugo mesto, starejši pionirji pa so v najtežji konkurenci zasedli tretje mesto in s tem prejeli še drugi republiški pokal.
Če podrobneje pogledamo rezultate naših tekmovalcev, lahko upravičeno trdimo, da so uspešno nastopali med številnimi izbranci. Osvojili so tri medalje. Pavlini Toner seje resnično le za las izmuznila srebrna medalja v skoku v višino, pri mlajših pionirkah. Samo neznatna smo-
la je Jaki Roglju v skoku v daljavo preprečila, da ni postal novi šolski rekorder, hkrati pa dosegel drugega rezultata vseh časov v Sloveniji. Državni pionirski rekord s 6,94 m v daljino za celih 20 let drži Novogori-čan Dario Bevk. V štafeti 4 x 100 m za pionirje smo upali na zmago in le za nekaj stotink zaostali za zmagovalci iz Stične. V uteho nam je ostalo le to, da tudi v finalu ni nihče izboljšal našega rezultata iz Postojne.
Pri mlajših pionirkah je potrebno pohvaliti Polono Grubič v teku na 60 m, ki je osvojila nehvaležno četrto mesto, pri mlajših pionirjih pa Grego Mrgoleta, ki je bil peti v skoku v daljino. Za tretje mesto pri starejših sta verjetno najzaslužnejša Zoran Vujanič in Tilen Mihajlovič, ki sta se v teku na 300 m pokazala kot izvrstna borca.
Kljub vsem uspehom se pojavi vprašanje, kako naprej, kateri naj bodo cilji v naših razmerah.
Poznavalcem športa je prav gotovo jasno, da je visok nivo v športu težko doseči, še težje pa ga je obdržati. Približno visoke rezultate v ekipnih dosežkih v atletiki lahko pričakujemo čez dve leti. To nam kažejo številni talenti naše atletske sekcije. Poleg tega moramo nujno izboljšati deficitne panoge, kot so meti in teki na daljše proge. Seveda pa to še ne pomeni, da posamezni nadarjeni in prizadevni atleti ne morejo pokazati svoje vrednote že prihodnje leto.
Luka Drašler
VIDEOTEKA
kim atletom ter se udeležila kakšnih nastopov na Vrhniki ob tekmovanjih mladih športnih atletov. Pogodba je bila podpisana pri sprejemu pri županu občine Vrhnika Vinku Tomšiču. Ta se ji je tudi zahvalil za enkratno promocijo Vrhnike preko atletike na olimpijksih igrah ter ji tudi čestital za vse dosežene dosedanje uspehe, ki so bili predvsem plod njene delavnosti in odpovedovanja. Po Alenkini zagnanosti in trmi bomo lahko že kmalu tudi od nje dočakali prvo medaljo.
S.S.
Naša Alenka
Po lepem uspehu na olimpiadi so Vrhničanko Alenko Bihar verjetno tudi največji domorodci vendarle vzeli za svojo.
Košarkaška sezona 96/97 se je pričela
1. MEDNARODNI BALINARSKI TURNIR DVOJIC
Športno dtfuštvo Dren iz Drenovega griča organizira 1. mednarodni balinarski turnir dvojic za veliko nagrado Drena, z nagradnim skladom 1500 DEM. Tekmovanje bo potekalo v nedeljo 15. septembra 1996, ko bodo kvalifikacije in v nedeljo 22.9. ko bo glavni turnir. Prijave se zbirajo do četrtka 13.9. do 19.00 ure na telefon 752-794 (vsak dan po 17.00 uri - Miro Gruden). Tekmovanja se bodo pričela ob 9. uri, glavni sponzorji pa so: Gostilna in mesarija KAVČIČ, avtoli-čarstvo OBLAK, avtome-hanika CITROEN MER-LAK in avtoprevozništvo JESENKO.
TJ	rl	\|	J {
n		l\	M/
Stara c. 3, Vrhnika
Košarkaški klub Borovnica Pen-nzoil in košarkaški klub Vrhnika 96 sta novo košarkaško sezono pričela zelo resno, saj so treningi že v polnem zamahu. Vrstijo se tudi trening tekme in oba kluba bosta pričetek tekmovanja pričakala kot se da najbolje pripravljena. Obe ekipi tekmujeta skupaj v B. slovenski košarkaški ligi - zahod, kar je po rangu tretja liga Tekmovanje pa se prične 21. septembra.
Penziol Borovnica bo vse tekme odigrala v telovadnici osnovne šole dr. Ivana Korošca v Borovnici in to sobote ob 19.00 uri zvečer. Razpored tekem pa je: 28.9.1996 Borovnica : Snežnik Kočevje
12.10.1996 Borovnica : Parmolat Parklji
26.10.1996 Borovnica: Nova gorica 16.11.1996 Borovnica : Portorož 23.11.1996 Borovnica : Medvode 7.12.1996 Borovnica: Koper 21.121996 Borovnica : Vrhnika
18.1.1996 Borovnica : Smelt Olimpija ml.
25.1.1997 Borovnica : Radio 94 (Postojna)
Vrhniak 96 pa bo vse tekme odigrala v športni hali osnovne šole Ivan Cnakr, tudi ob sobotah in to ob 19.00 uri.
5.10.1996 Vrhnika : Nova gorica 19.10.1996 Vrhnika : Penzoil Bo-
rovnica
2.11.1996 Vrhnika : Medvode 16.11.1996 Vrhnika : Koper 23.11.1996 Vrhnika : Parmolat Par-klji(Lj)
30.11.1996 Vrhnika : Radio 94 (Postojna)
14.12.1996 Vrhnika : Smelt Olimpija ml.
11.1.1997 Vrhnika : Portorož 25.1.1997 Vrhnika : Snežnik Kočevje
Obe ekipi Borovnice in Vrhnike še posebno pa košarkarji vabijo vse ljubitelje košarke, da si ogledajo njihove nastope. S.S.
Tekma v točnosti pristajanja ULOVKA 96 za Pokal OREL bo 28.9.96 na Ulovki, rezervni termin pa je 5. 10. 96. Tekma bo trajala ves dan, vzletišče bo na vrhu smučišča, pristajališče pa pri brunarici. Tam bo tudi podelitev priznanj in nagrad.
KLUB LETALCEV VRHNIKA sekcija jadralni padalci
DOMEN DENSA DRŽAVNI PRVAK
Triatlon je ena izmed najtežjih športnih panog
Dragomerčana Domna Denšo smo spoznali na lanski septembrski kolesarski dirki v Podlipi, ko je postal občinski prvak. Takrat smo tudi izvedeli, da se že nekaj let ukvarja s triatlonom, eno izmed najtežjih športnih panog ter daje v mladinski konkurenci celo državni prvak.
Tudi za letošnjo sezono seje marljivo pripravljal in tako je ta 19. letni fant tudi letos postal državni prvak v kratkem triatlonu na tekmovanju 14. avgusta v Sevnici. Kratki triatlon vsebuje tri discipline: 1500 metrov plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km tekem. Vse to pa pomeni, da mora biti res vzdržljiv, močan in hiter, kar pa se pridobi le z intenzivnim treningom in neverjetno voljo. Je tudi stalni član slovenske mladinske reprezentance, katera se je 7. avgusta udeležila Evropskega prvenstva v triatlonu na Madžarskem. Izmed 108 tekmovalcev cele Evrope je zasedel 47. mesto in bil najbolje uvrščeni Slovenec. Gotovo da ta rezultat v Evropi skoraj nič ne pomeni, vendar pa je potrebno povedati, da je triatlon v Sloveniji tako rekoč v povojih in ga trenira le majhno število tekmovalcev. Prav tako je potrebna izredno močna volja za ukvarjanje s to športno panogo, ki pa zelo hitro osvaja tudi Slovence. Sam Domen je z rezultatom zadovoljen in je zanj novo spoznanje, da se v Evropi triatlona lotevajo le profesionalno.
V letošnjih prvih šestih mesecih je služil vojaški rok v slovenski vojski, ki mu je nudila odlične možnosti za treniranje triatlona. Še posebna zahvala ob tej priložnosti gre vrhniča-nu, podpolkovniku Jožetu Prvin-šku, poveljniku vojašnice v Šentvidu, ki mu je omogočil idealne pogoje za treniranje.
Tako se je lahko udeležil že prvih tekem za slovenski triatlonski pokal
v mesecu maju, kjer je v Železnikih zmagal. V nadaljnjih treh tekmah je bil dvakrat prvi in enkrat drugi, tako da v pokalu premočno vodi. Do konca so še dve tekmi, katerih se bo tudi udeležil.
V avgustu je nastopil še na mednarodni tekmi v Avstriji, kjer je tudi zanihala slovenska zastava kot znamenje zmage.
Domen tekmuje za EN ERGIA TRI-ATHLON TEAM, kjer so zbrani vsi najboljši slovenski triatlonci, za katere skrbijo nekateri znani slovenski trenerji. Ne glede na to pa Domen vedno rad poudari, da je doma iz Dragomerja in Vrhnike.
S.S.
Ob izreku iskrenih čestitk k mojemu okroglemu jubileju, se iskreno zahvaljujem krajevni skupnosti Stara Vrhnika, še posebno pa njenemu predsedniku, ki ne pozabi na svoje krajane, da slavimo različno visoke jubileje.
Helena Nagode
OB BAZENU NA VRHNIKI IGRALI ODBOJKO NA MIVKI
VVestov turnir na mivki
Vrhniški klub SPORTWAY je bil organizator drugega turnirja slovenskega pokala v odbojki na mivki za VVestov pokal. Turnirja seje udeležilo 16 najboljših moških in 8 najboljših ženskih dvojic iz vse Slovenije. Tekme so se odvijale ob vrhniškem bazenu, na dveh igriščih in to dva dni v soboto, 13. julija in nedeljo, 14. julija.
V ženski konkurenci sta se v finalu dvojic Lipicer - Cingerle (HIT Nova Gorica) premagali ARTNIK -Dolenc (No limits) z 4:12, 12:9 in 9:12) in dosegli največji uspeh do sedaj. Tretje mesto pa je osvojila dvojica Živko - Smodič (Metal
Prim).
Tudi v moškem obračunu finala, je bila prikazana odlična in borbena odbojka, ki je navdušila številne kopalce na bazenu in gledalce ob obeh igriščih z mivko.
Dvojica Čuturič - Miklavc (Salonit) sta premagala par Škorc - Možic (Step Maribor) z 12:4, 10:12 in 19:17. Tretje mesto pa sta zasedla Vukovič - Fujsar (Tabor šport Ljubljana).
Z odlično organizacijo so se izkazali člani vrhniškega kluba Sport-way.
S.S.
Prvi trije prejmejo kar lepe praktične in denarne nagrade, za ves trud na mivki in pod zelo vročim soncem.
Zimska vadba v telovadnicah
Športna zveza Vrhnika obvešča, da so v pripravi urniki za zimsko vadbo v telovadnicah: OŠ Ivan Cankar Vrhnika (telovadnica na šoli razredne stopnje in velika dvorana), Partizan Vrhnika in OŠ Log Dragomer.
Vsa športna društva lahko pisne vloge za uporabo telovadnic posredujejo do 19.9. na naslov: Športna zveza Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika.
Rezervirani pa so tudi termini za vadbo cicibanov s starši in splošno vadbo ter aerobiko za ženske.
Zimska vadba se bo predvidoma pričela 14. oktobra 1996 in bo trajala do 12. aprila 1997.
Občane vabimo tudi v Fitness center & savno.
KARTING NOVICE
Občinsko prvenstvo v tenisu
Aleš Prek zmaguje tudi v kartingu
Smučarski veleslalomski državni prvak Aleš Prek zmaguje tudi v kartingu, v razredu 100 JU-NlOR. V letošnjem letuje uspešno končal osmi razred osnovne šole Ivan Cankar na Vrhniki. Vpisal s, je v ekonomsko šolo na Polja" ;r tako zmagal še na eni življei    i prelomnici.
Po uspešiiO končani smučarski sezoni se mu je pričela sezona kartinga, kjer tučh že vrsto let zanje lepe uspehe. Že v lanski sezoni je bil skoraj nepremagljiv v razredu 100 JUNIOR. Za letošnje državno prvenstvo je bilo predvidenih 6 tekem, ki se točkujejo in tisti, ki osvoji največ točk, postane državni prvak.
Aleš je na zadnji dveh tekmah za državno prvenstvo na Ptuju in v Portorožu kar prepričljivo zmagal in vodi v skupnem seštevku točk. Do konca so še dve
tekmi, kjer upa na dobre rezultate.
Svojo premoč je pokazal tudi na mednarodni dirki »NAGRADA PTUJA«, kjer je med vrstniki iz Italije, Avstrije, Nemčije in Hrvaške zasedel 1. mesto.
V sredini avgusta pa je presenetil na mednarodni dirki v Portorožu, kjer je premagal resnično kvalitetne tekmovalce iz Italije, Avstrije in celo iz Brazilije.
Resnično je Aleš Prek športnik od glave do peta, saj se že pripravlja na novo smučarsko sezono. Zadnji teden v avgustu je bil že na smučarskih pripravah na snegu v Avstriji. Za njegove smučarske treninge pa skrbi Peter Petrovčič, kije »naredil« skoraj vse dobre vrhniške smučarje z Mojco Suhadolc na čelu.
Tomaž Gorenc
pa zmaguje v Avstriji
Vrhničan Tomaž Gorenc, ki že drugo leto zapored tekmuje z avstrijsko licenco za avstrijsko državno prvenstvo, tudi zmaguje in prepričljivo vodi v točkovanju za avstrijskega državnega prvaka.
Tomaž tekmuje za ekipo AU-STRO KART MORI RACING TEAM (Avstrija) in to v razredu člani FA 100 cm. Do sedaj je imel že 6 tekem in ga do konca čakajo še štiri. Kot sam pravi, da se na vseh naslednjih dirkah
samo uvrsti med najboljše, pa bo tudi letos, že drugič postal avstrijski državni prvak.
Najprej so bile v mesecu juliju štiri dirke na Češkem, kjer je zasedel 1. mesto, 2. mesto, 3. mesto in 5. mesto.
4. avgusta pa so bile tudi štiri dirke na Madžarskem. Na dveh dirkah za avstrijsko prvenstvo je bil prvi in drugi, na dveh mednarodnih dirkah pa enkrat prvi in četrti.
S.S.
TENIŠKE NOVICE
Dva športna spopada z Gonarsom
Na igriščih teniške sekcije Vrhnika seje zadnje dni avgusta odvijalo občinsko prvenstvo v tenisu za vse kategorije. Prvenstva seje udeležilo okoli 60 tenisačev celotne občine, ki so pokazali izredno borbenost ter lepe in zanimive dvoboje. Vsi finalni dvoboji pa so pokazali zelo dober in kvaliteten tenis, katerega bi lahko uvrstili v sam vrh slovenskega tenisa. Se posebno kvaliteten in do konca izenačenje bil dvoboj pri moških do 35 let, kjer sta A. Seljak in S. Pet-kovšek igrala skoraj tri ure in po treh odigranih nizih je zmagal A. Seljak z 7:5, 5:7 in 6:3.
Pri mlajših kategorijah pa je zanimivo to, da so tekmovali predvsem tenisači manjših krajevnih skupnosti iz Drenovega griča, Dra-gomerja in ostalih, kar pomeni, da je zanimanje za tenis v celotni občini ter da pravilno delajo z mladimi tenisači. -
Dečki do 14 let
tekmovalo je 12 tenisačev, za prvo mesto je M. Veselinovič premagal F. Fridla z 6:0 in 6:0, za tretje mesto pa M. Gregorin M. Piska z 6:1 in 6:2.
Mladinci do 18 let
V tej kategoriji so nastopili samo trije tekmovalci, kjer je suvereno zmagal Aljoša Kuclcr, ki je teden pred osvojitvijo občinskega prvaka osvojil tudi prvenstvo Notranjske.
Rezultati:
A. Kuclcr : M. Bergine 9:1 G. Nagelj : A. Kucler 3:9 M. Bergine : G. Nagelj 6:9 Kategorije žensk
Tekmovalo je 6 tekmovalk in v finalnem obračunu je M. Serjak premagala K. Kucler z 9:3, za tretje mesto pa je M. Smigoc premagala L. Jelovšek z 9:5.
Moški do 35 let
Tekmovalo je 16 tenisačev. Rezultata polfinala sta bial: A. Seljak : M. Bevk 9:5 P. Kavčič : S. Petkovšek 5:9 v finalu pa A. Seljak : S. Petkovšek. Tako je tretje mesto osvojil P. Kavčič.
Moški nad 35 let
Tu je tekmovalo 12 tenisačev. V finalnem dvoboju je S. Pečlin premagal V. Bizjaka z 6:4 in 6:4. V polfina-lu pa sta bila naslednja rezultata: M. Volk : S Pečlin 4:9 V. Bizjak : Z, božič 9:5 Tretji je tako bil Z. Božič.
Moški nad 45 let
V zanimivih dvobojih 6 tekmovalcev je v finalu R. Brajkovič premagal J. Molka z. 7:5 in 6:2. Za tretje mesto pa je J. Prvinšck premagal M. Miklavčiča z 9:1.
Vsi občinski prvaki so prejeli pokale, prvi trije pa medalje. S.S.
. ŠPORTNA ZVEZA
l VRHNIKA
■
■
■   Koledar športnih prireditev v mesecu septembru
7. 9. Košarkarski turnir BI. Brezovica ŠD Blatna Brezovica — R. Pire 7. 9. Teniški turnir — dvojice
ŠD Dragomer — Z. Pečan 12.9. Balinanje — občinska liga
Športna zveza Vrhnika 15. 9. Teniški turnir — posamezniki ŠD Dren — V. Kucler
14. 9. Športna prireditev »Ta veseli dan«
ŠD Log — S. Strgar
15. 9. Občinsko prvenstvo v kolesarjenju
ŠD Lipa — Športna zveza Vrhnika 22. 9. Mednarodni balinarski turnir dvojic ŠD Dren — M. Gruden
28. 9. Vzpon na Ulovko za pokal R. Trampuža
Športna zveza Vrhnika, ŠD Povž
29. 9. 11. odprto prv. Vrhnike v teku z rolkami na Ulovko
TSK Corning, ŠD Povž, Športna zveza Vrhnika
ŠPORTNO DRUŠTVO LOG
pod pokroviteljstvom ŠZ Vrhnika organizira v soboto, 14. 9. 1996, ob 16. uri športno-zabavno prireditev
»TA VESELI DAN NA LOGU«
Športni del prireditve:
■ predstavitev organiziranih športnih dejavnosti na Logu
(KARATE, AIKIDO, KO ARKA,...)
med dvema ognjema in tekme v nogometu in odbojki
košarkarska tekma med večkratnimi občinskimi prvaki v košarki LOŠKIMI KOMARJI in ekipo z Vrhnike predstavitev vrhunskih športnikov Loga
• Zabavni del prireditve:
nastop plesne skupine DIESEL
nastop glasbene skupine NAPOLEON
nastop pevskega zbora z Loga
šaljiva športna tekmovanja za obiskovalce nagradne igre za obiskovalce
srečelov s 1000 nagradami
gostinska ponudba
Generalni sponzor prireditve SLAVKO GUTNIK, s.p.
ŠOLA ŠPORTA — Športna zveza Vrhnika je v sodelovanju s športnimi društvi tudi med letošnjimi počitnicami organizira «Šolo športa« — tenis, plavanje in igre z žogo. Predvidena sta bila dva petdnevna termina v juliju, vendar je bilo zanimanje za to počitniško dejavnost tolikšno, da je bil program v juliju izveden trikrat, enkrat pa še v avgustu. Skupno je bilo v šolo športa vključenih 120 otrok v starosti od 5 do 13 let. Navdušenja otrok ni skalilo niti slabo vreme, saj so se takrat zabavali v telovadnici, plavat pa so šli v bazen hote/a Jama v Postojni.
Ob pogovoru s starši smo ugotovili, da so zelo zadovoljni s to obliko počitniške dejavnosti, želeli pa bi, da bi potekala vsaj od 7. do 15. ure.
Otroci pa so za naslednje leto predlagali tudi »sprehode v dežju« v bližnjo okolico Vrhnike.
Vsak udeleženec šole športa je prejel tudi majico z napisom, za kar se zahvaljujemo sponzorjem: Blago mix, Pizzerija Boter in Saniker Vrhnika.
Konec julija so vrhniški tenisači gostovali v kraju Ontagnano v občini Gonars. Odzvali so se povabilu italijanskih tenisačev, s katerimi gojijo športne in prijateljske stike že nekaj let. Naše tenisače je sprejela tudi nova županja mesta Gonars Elisetta Moretti, ki je z zadovoljstvom ugotovila, da so stiki med pobratenima mestoma Vrhnika in Gonars tudi na športnem področju, še posebno pa preko tenisa, ki ne pozna meja.
Na teniških igriščih pa so Vrhničani pokazali vso premoč ter zanesljivo zmagali v vseh osmih igrah. Vendar pa končni rezultat 8:0 ni bil toliko pomemben, saj so se ob zaključni zakuski vzpostavili še tesnejši prijateljski odnosi.
V soboto, 24. avgusta so tenisači mesteca Ontagnano blizu Gonarsa vrnili obisk vrnili obisk vrhniškim tenisačem. Na dopoldanskem sprejemu je sodeloval tudi vrhniški župan Vinko Tomšič, ki z veseljem podpira vsako športno in tudi druga srečanja med občinama Vrhnika in Gonars.
Na tekmi so tokrat Vrhničani komaj premagali goste iz Italije z 4:3, saj so se ti za povratno srečanje dobro pripravili.
Za presenečenje pa je poskrbela županja Gonarsa, ki seje popoldne nenapovedano pojavila na teniških igriščih ter si ogledala zaključek dvoboja.
S.S.
m   ■« '
Fantje do 14 let vi.slovenski ligi
Mladi tenisači do 14 let ŠD Drena I? Drenovega griča so letos prvič Pričeli tekmovati v prvi slovenski teniški ligi. V svoji skupini so še mladi tenisači iz Kopra, Radovljice, Cerknice in Ljubljane (ekipa Bom-bač).
Ekipo iz Ljubljane sestavljajo tudi štirje najboljši slovenski tenisači do 14 let in so prav gotovo favoriti lige. Ekipa ŠD Drena pa računa na
drugo mesto, kar bi bil res lep uspeh.
Sponzor ekipe ŠD Dren je podjetje AVTOTRADE iz Sinje Gorice, ki je mladim tenisačom nabavil športno opremo. Za ekipo pa igrajo naslednji igralci (na sliki od leve proti desni): Gašper Kržmanc, Aljoša Kucler, Marko Veselinovič, Luka Gregorc in Marko Štrukelj.
S.S.
Balinarska dogodka
Balinarski klub »Blagajana -IUV« Vrhnika je na domačem igrišču organiziral v soboto 17. julija 1996 tradicionalni balinarski turnir za »prehodni pokal«. Sodelovalo je 12 ekip, v glavnem ligaši Notranjske lige. (Blagajana, IUV, Vrhnika, Jezero, Sinja Gorica, Loška dolina, Begunje, Magušar Žiri, Dragomer, Logatec, A.C. Plešivica in Sodra-žica).
Izvedbo turnirja so omogočili naslednji sponzorji: IUV, ŠZ Vrhnika, MOGOTA d.o.o., Adamič - pekarna in keksarna, TEOL Ljubljana, Žito Ljubljana, Pekarna center in Sigma Stik Ljubljana.
Končni vrstni red turnirja:
1. A.C. Plešivica (Notranje gorice)
2. Jezero (Cerknica)
3. IUV (Vrhnika)
4. Loška dolina
5. Vrhnika (Vrhnika)
6. Magušar Žiri (Žiri)
Rezultati bližanja
1. Štirn Jože 180 tč
2. Martinčič Drago 100 tč
3. Mlinar Frane 100 tč
Rezultati izbijanja
1. Martinčič Drago 2 tč
2. Useničnik Igor I tč
3. Veber Tone I tč
Maraton v balinanju (25 ur) je bil tudi v organizaciji BK Blagajanc -IUV in sicer Blagajana - IUV proti ekipi Sinja gorica - Dragomer. Rezultat 181 : 146 je bil tokrat v korist Blagajana -IUV. Posebnost maratona je bil Koščak A. (organizacija), kateri je vzdržal vseh 25 ur na igrišču.
Tine Jurjevčič
530. UČNI CENTER GOSTIL VOJAŠKE MNOGOBOJCE
Minister Jelko Kacin podelil priznanja najboljšim
V vrhniškem 530. učnem centru slovenske vojske je bilo tekmovanje slovenskih vojakov v vojaškem peteroboju. Tekmovanje je potekalo dva dni, in to 29. in 30. avgusta. Slovesni podelitvi pa je prisostvoval tudi Minister za obrambo Jelko Kacin, kije najboljšim posameznikom podelil tudi pokale in priznanja.
Vojaškega mnogoboja se je udeležilo 9 ekip ter okoli 60 pripadnikov slovenske vojske. Tako so tekmovali redno zaposleni častniki in časnice v slovenski vojski in obvezniki, ki služijo vojaški rok. Vojaški mnogoboj vsebuje pet disciplin: streljanje, metanje bombe v cilj, premagovanje pehotnih ovir, plavanje 50 metrov z ovirami in tek v krosu. Fantje in dekleta so streljanje opravili na strelišču na Dolenjski cesti, plavanje na kopališču Ilirija, ostale tri discipline pa na Vrhniki. Otvoritve že 4. tekmovanja slovenske vojske v mnogoboju se je udeležil tudi vrhniški župan Vinko Tomšič, ki je telovadce tudi pozdravil in jim zaželel čimveč tekmovalnih uspehov. Na podelitvi pa je najboljšim posameznikom podelil knjižne nagrade.
V skupnem seštevku zaposlenih v Ministrstvu za obrambo so zmagali člani ekipe specialne brigade MOR1S, njen član Dam-
jan Kramar pa je zmagal med posamezniki. Pri dekletih je najbolj vrhunsko pripravljenost pokazala Jana Zrimšek s 3. pokrajinskega poveljstva iz Kranja, tudi ekipe so bile najboljše gorenjske tekmovalke. Izmed vojakov na služenju roka je bil najboljši Jože Petkovšek iz 107. čete vojaške policije, ekipno pa je med vojaki zmagala peterica gorenjske pokrajine. Tako kot na zaključni slovesnosti, je tekmovanje motil dež, vendar to ni bila ovira za dobre rezultate in seveda odlično organizacijo
530. učnega centra in kasarne Ivan Cankar iz Vrhnike.
Ob koncu razglasitve rezultatov 4. vojaškega mnogoboja je spregovoril minister Jelko Kacin in pozval vse pokrajine, da se v naslednjem letu obvezno udeležijo vojaškega tekmovanja, saj je ta odraz, kako se deluje tudi na športnem področju, saj jih ob vstopu Slovenije v NATO čakajo podobna tekmovanja s precej boljšo konkurenco.
S.S.
Ob koncu slovesnosti je spregovoril minister Jelko Kacin ter tudi čestital vsem udeležencem vojaškega mnogoboja za dosežene rezultate, če; prav je dež motil tekmovanje.
Tridesetletnica prve tekme
CROSS COUNTRY VNANJE GORICE '96
Tekmovanje z gorskimi kolesi
Na novi kolesarski progi pri športnem parku v Vnanjih Goricah seje v nedeljo, 11. avgusta pomerilo skoraj sto ljubiteljic in ljubiteljev tega športa iz vse Slovenije. Na ta način je v kraju zaživela nova aktivnost, katera v prihodnosti obeta še veliko podobnih tekmovanj.
Najboljši na nedeljski tekmi so bili:
Št.    Ime in priimek	Ekipa	Mesto	Čas
Kategorija: osnovnošolci od 5. do 6. razreda			
2    Jure Kocjan	Ljubljana	1	
7    Luka Modic	Vič	2	
3    laž Vrtačnik	Ljubljana	3	
Kategorija: osnovnošolci od 7. do 8. razreda			
1     Valtcr Rupnik	MBK Črni Vrh	1	
5    oštjan Kavčnik	Vič	2	
9    Jure Kavčnik	Vič	3	
Kategorija: mlajši mladinci			55.17
34    Tadej Rodman	Proloco Scott 1	1	
31    Aljoša Bevc	Uni	2	59.00
108   Mišo Popovič	Skira Logatec	3	59.49
Povprečna hitrost tekmovalcev: 20.600 km/h			
Kategorija: starejši mladinci			1,11.04
63    Rok Drašlcr	Uni	1	
62    Primož Kaiscr	Uni	2	1,11.15
69    Robert Gračner	K K BTC Bauer	3	1,14.30
Kategorija: člani			1,24.24
12    Jure Golčer	Rider Schwinn Team	1	
1     Gregor Miklič	Uni	2	1,25.57
5     Metod Močnik	K3 Marin	3	1,27.04
Pvprečna hitrost tekmovalcev: 22.500 km/h			
Kategorija: rekreativci			
112   Tine Zupan	Proloco Scott	1	1,13.54
109   Tilen Hočevar	Križe	2	1,14.23
101   Robert Mele	Uni	3	1,15.57
V Borovnici so rped več kot 30 leti odigrali prvo prvenstveno košarkarsko tekmo. Takrat so igrali (na sliki): stojijo: Bajec Pavle (rojen 1936), Ocepek Ciril (1951), Petrovčič Jože (1948), Hanžek Jure (1981), Stražišar Boris (1942), Modrijan Franjo (1950); manjka Mekinda Drago (1950);
čepijo: Nikolavčič Mitja (1951), Palčič Peter (1952), Molek Franc (1953), Mekinda Milan (1945), Košir Janez (1946).
, V Borovnici je bilo pred več kot 30 leti ■ zgrajeno prvo asfaltno igrišče za rokomet, 1 odbojko in košarko in je bilo med najlepšimi
igrišči osnovnih šol v Sloveniji. Opravljenega je bilo nešteto ur prostovoljnega dela. To je bila takrat ena izmed največjih prostovoljnih delovnih akcij v Borovnici. V spomin na tokratne dogodke in odigrano prvo prvenstveno košarkarsko tekmo v okviru takratne medobčinske košarkarske zveze Ljubljana bodo nekdanji košarkarji odigrali prijateljsko tekmo s svojimi vrstniki iz Vrhnike in Cerknice. Na prireditev, ki bo predvidoma 22. 11. 1996 bodo povabili nekdanje košarkarje in košarkarske delavce, ki so pripomogli k ohranitvi in popularizaciji tega športa v Borovnici, (n. č.)
Povprečna hitrost tekmovalcev: 20.500 km/h
Drago Stanovnik
Še ena uspešna sezona vrhniških ritmičark
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA POZIVA OBČANE, DA VLOŽIJO VLOGO ZA VRNITEV TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
Zakon o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 34/84) nala pristojne za izdajo gradbenega dovoljenja, da morajo 1 tev gradbenega dovoljenja vsaj 10 let po izdaji tega dov lastnik objekta pa mora hraniti tehnično dokumenta oziroma dopolnitvami ves čas trajanja objekta.
Upravna enota Vrhnika ureja arhiv, zato želimo arhi kom oziroma investitorjem objektov. Del gradiva smo pa je pripravljeno za uničenje, zato ponovno pozivamo t gradbeno dovoljenje v letih od 1962 do 1980 in ki želij nične dokumentacije, da vložijo vlogo za vrnitev tehnit
Prosimo, da pošljete vlogo na Upravno enoto Vrhnike oziroma, da vlogo oddate v sprejemni pisari Občine ir do vključno 20. 9.1996. V vlogi morate navesti naslov benega dovoljenja in naslov investitorja oziroma pra1 bilo izdano gradbeno dovoljenje. O vračilu tehnične dokumentacije vas bomo pisno obven
Dokumentacijo, za katero ne bomo dobili vloge za vi uničili.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 061/7!
UPRA
POLONA VILAR, KARATEISTKA SVETOVNEGA SLOVESA
Bronasta medalja
Polona Vilar je dobitnica bronaste medalje na svetovnem študentskem prvenstvu v karateju, kije potekalo od 4. do 6. julija letos v Osaki na Japonskem.
Zakon o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 34/84) nalaga Upravnim enotam, ki so pristojne za izdajo gradbenega dovoljenja, da morajo hraniti projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja vsaj 10 let po izdaji tega dovoljenja. Investitor oziroma lastnik objekta pa mora hraniti tehnično dokumentacijo z vsemi spremembami oziroma dopolnitvami ves čas trajanja objekta.
Upravna enota Vrhnika ureja arhiv, zato želimo arhivsko gradivo vrniti lastnikom oziroma investitorjem objektov. Del gradiva smo že vrnili, preostalo gradivo pa je pripravljeno za uničenje, zato ponovno pozivamo občane, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letih od 1962 do 1980 in ki želijo dobiti arhivski izvod tehnične dokumentacije, da vložijo vlogo za vrnitev tehnične dokumentacije.
Prosimo, da pošljete vlogo na Upravno enoto Vrhnika, Tržaška 1, 1360 Vrhnika oziroma, da vlogo oddate v sprejemni pisari Občine in Upravne enote, Tržaška 1 do vključno 20. 9.1996. V vlogi morate navesti naslov vlagatelja, leto izdaje gradbenega dovoljenja in naslov investitorja oziroma pravne ali fizične osebe, ki ji je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
O vračilu tehnične dokumentacije vas bomo pisno obvestili.
Dokumentacijo, za katero ne bomo dobili vloge za vračilo, bomo po 20. 9. 1996 uničili.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 061/755-121 (Poglajen).
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA
i Končana je sezona 95/96, tekmovalke v športni ritmični gimnastiki pa imajo za seboj že naporne avgustovske priprave za novo sezono.
Če še ne veste, pa je bil največji projekt po uspešno izvedenem 8. mendarodnem vrhniškem turnirju zagotovo evropsko prvenstvo Oslo 96 v skupinskih vajah za mladinke, saj se gaje udeležilo kar 6 Vrhničank. 4 tekmovalke, Dušica Jeremič, Urška Cvetko, Tina Pajnič in Biljana Milašinovič so skupaj z Ljubljančankami Anjo Čuček, Tanjo Despot, Mojco Šušteršič in Tjašo Pegna, so nastopile v reprezentanci za skupinske vaje. Poleg njiju je vrhniška trenerka Spela Mohar vajo tudi sestavila in tekmovalke skupaj s pomočnico Elviro Dreškovaič pripravila za prvenstvo. S. Mohar je na evropskem prvenstvu tudi sodila, tako da je Elvira v Oslu debitirala kot trener državne reprezentance, ki je z dvema nastopoma s 6 žogami osvojila 13. mesto med 24 ekipami. Vedeti pa je treba, da smo imeli tudi smolo pri žrebu, saj je Slovenija potegnila 1. štartno pozicijo, po prvi vaji pa se vse sodnice zberejo ter prvo vajo pod najstrožjim kriterijem skupno ocenijo.
Poleg projekta skupinskih vaj imajo Vrhničanke po zaslugi Dušice Jeremič še naslov mladinske državne prvakinje v mnogoboju ter z vsemi 4 rekviziti. Kar 5 srebrnih medalj je na istem državnem prvenstvu osvoji-la naša v z h a -jajoča zvezda Mojca Rode (v letošnji sezoni tudi kadetska pokalna zmagovalka), ki se lahko pohvali še z naslednjimi mednarodnimi uspehi; s srebrom na ljubljanskem Grand Prix turnirju ter zmagami v Plznu, Anconi in Zagrebu, ter 4. mestom na neuradnem kadetskem EP v bolgarski Beli Slatini. Nikakor pa ne moremo tudi mimo naslova letošnje kadetske državne prvakinje Biljane Milašinovič, ki je uspela osvojiti naslov kljub temu, da je ves čas
trenirala še v mladinski reprezentanci za skupinske vaje. Mimogrede — mlada Borovničan-ka je bila na evropskem prvenstvu najmlajša udeleženka, pa vendar je oba nastopa opravila brez napake.
Največji ekipni uspeh pa so osvojile Dušica Jeremič (2. mesto članice), Mojca Rode (1 .mesto mladinke) in Barbara Sini-goj (6. mesto kadetinje) v italijanski Anconi, kjer so med 15 ekipami osvojile 1 mesto, za seboj pa so pustile zmagovalno regijo Italije Marche, francoski Calais, nemški Smieden, beograjski partizan, belgijsko reprezentanco itd.
V novi sezoni pričakujemo največ prav od omenjenih tekmovalk, saj ima Jeremičeva, ki bo letos prvič nastopala med članicami možnosti, da se uvrsti v reprezentanco, ki bo Slovenijo zastopala na tekmovanjih evropskega pokala ter na svetovnem prvenstvu v Berlinu. Poleg tega upamo, da se bo Tini Pajnič in Urški Cvetko uspelo prebiti se v reprezentanco članskih, Biljani pa mladinskih skupinskih vaj, ki bodo naše barve zastopale na evropskem prvenstvu v Grčiji. Mojca sije za cilj zastavila osvojitev naslova Mladinske državne prvakinje, v mlajših kategorijah pa imamo v ognju naslednja železa: Barbaro Sinigoj, Katjo Kraševec, Tino in Teo Križman, Ano Kovač in ostale. Nikakor tekmovalkam ne bi uspelo osvojiti vsega brez predanega dela trenerk tudi v nižjih selekcijah, zato gre zahvala tudi Sandri Ži-lavec, Ani Stumberger, Bini Turk, Alenki Adamič, ki se udejstvujejo tudi na sodniškem področju.
Za uspehe se poleg sponzorjev, ki so nam omogočili potovanja v tujino, zahvaljujemo še ravnateljema vrhniške in borovniške šole, ki sta nam omogočila številne treninge, ki trajajo tudi do 6 ur dnevno, da se lahko s tekmicami uspešno kosamo tudi na mednarodnem nivoju.
Polona je rojena 10. julija 1972 v Ljubljani, od svojega osmega leta pa živi na Brezovici. Osnovno šolo je obiskovala tukaj, srednjo šolo -tedaj Srednja pedagoška šola, sedaj Gimnazija Ledina - in fakulteto pa v Ljubljani. Sedaj je absolventka angleščine in bibliotekarstva.
Pomemben del njenega življenja zavzema šport, saj ji pobere večino časa. Za šport so jo sprva navdušili doma, kajti vsi po vrsti (oče, mati in brat) so bili dejavni športniki. Nanjo so precej vplivali tudi na osnovni šoli Brezovica, kjer je šport zelo cenjen. Na osnovni šoli je že igrala odbojko, tudi v srednji šoli je bila članica šolske odbojkarske ekipe in od tam ima tudi svojo prvo medaljo: bron s srednješolskega prvenstva Slovenije.
Začetki njenega ukvarjanja s ka-ratejem segajo v leto 1987. Ob vpisu
v srednjo šolo se je vpisala tudi v Karate klub Ljubljana, kjer trenira še danes.
V klubu je bilo in je še vzdušje zelo prijetno. Po dveh letih je prišla do zelenega pasu, leto kasneje je dobila rjavega, leta 1991 pa črnega. Sprva je trenirala trikrat na teden, nato štirikrat, sedaj pa že dolgo vsak dan. Med tednom obiskuje redne treninge v klubu, ob koncih tedna pa ponavadi reprezentančne priprave ali tekmovanja.
Tekmovati je pričela leta 1990 in istega leta tudi prvič postala slovenska članska prvakinja v lahki kategoriji borbe (do 53 kilogramov). Do sedaj ima 16 naslovov članske državne prvakinje (v lahki kategoriji do 53 kilogramov, absolutno in ekipno). Od nastanka slovenske države je tudi članica državne reprezentance v karateju.
Prvi boljši mednarodni rezultat je 8. mesto ekipno na evropskem prvenstvu leta 1992 v Den Boschu na Nizozemskem. Naslednje leto je bila v svoji kategoriji (do 53 kilogramov) deveta. Leto 1994 je bilo zelo uspešno, saj je na evropskem prvenstvu v Birminghamu osvojila 5. mesto (izgubila je borbo za tretje mesto), na svetovnem prvenstvu istega leta v mestu Kota Kinabalu v Maleziji pa je bila osma. Lani je ženska ekipa, katere članica je bila, na evropskem prvenstvu v Helsinkih ekipno osvojila 7. mesto, na letošnjem evropskem prvenstvu maja v Parizu pa je bila osma med posameznicami.
Njen doslej največji uspeh pa je napočil 6. julija letos v mestu Osaka na Japonskem. Na svetovnem prvenstvu za študente je osvojila bron v lahki kategoriji, bila peta v absolutni in še ekipno. Tega tudi v sanjah ni pričakovala, zato ji ta medalja res veliko pomeni. Ker se ravno sedaj pripravljajo za svetovno člansko prvenstvo, ki bo novembra v Južni Afriki, ji je to res lepa vzpodbuda za naprej.
V klubu, kjer trenira, temelji vse delo v glavnem na članarinah in tako za priprave in potne stroške tekmovanj ni dovolj denarnih sredstev. Ker tudi Karate zveza Sloveni-
BALINARJI NA LJUBLJANSKEM BIČEVJU IN V VNANJIH GORICAH
V Balinarskem društvu Vna-nje Gorice, katero je v ligaškem tekmovanju še vedno na prvem mestu in se že pripravljamo na prehod v višjo ligo. Z zanesljivo igro in stabilno formo smo si že pridobili veliko simpatizerjev, med njimi posebej omenjamo gostilno Amforo, katera je tudi omogočila nakup klubskih majic in uniform. Balinarji BD Vnanje Gorice se zahvaljujejo za pomoč tudi Slovenski ljudski stranki in vsem ostalim dobrotnikom. V poletnem času pa pogosto nastopamo tudi na raznih turnirjih. Na zadnjih dveh, ki sta bila naprimer na Bičevju in v Vnanjih Goricah, so bili med 18. ekipami naslednji zmagovalci:
1. mesto: BŠK Bičevje
2. mesto: BŠK Blagajana
3. mesto: BD Vnanje Gorice
4. mesto: BŠK Svoboda i' , Na podobnem medobčinskem turnirju v Vnanjih Goricah pa so bile zmagovalne ekipe sledeče:
1. mesto: BD Jama Notranje Gorice
2. mesto BŠK Krim
3. mesto BŠK žpica
4. mesto BD Vnanje Gorice
V otvoritvenem pozdravnem govoru je župan občine Brezovica g. Drago Stanovnik poudaril vrednoto vsakovrstnega druženja, saj se tako zbrani med seboj pogovorimo o marsičem in si izmenjujemo izkušnje, že posebej je pohvalil aktivnosti BD Vnanje Gorice, ki se najbolje odražajo z doseženimi dobrimi rezultati v ligi, kar vse napeljuje na vedno večjo potrebo po podvojitvi igralnih stez iz dveh na štiri. V upanju, da nam uspe tudi to, v imenu vseh bali" nark in balinarjev, tudi pozdravljava vse bralke in bralce Našega časopisa.
Tehnični vodja: Roman Jakomin Predsednik Društva: Darko Kovač
je nima dovolj denarja in sorazmerno malo prispeva, si morajo tekmovalci plačati udeležbo na tekmovanjih sami (vštevši evropska m svetovna prvenstva). Do sedaj seje z lastnimi sredstvi in s sredstvi prijateljev nekako uspela udeležiti navedenih tekmovanj. Za svetovno prvenstvo 1996, ki bo novembra v mestu Sun City v Južni Afriki, kjer ima možnosti za lep uspeh, pa še nima dovolj sredstev.
Karate klub Ljubljana
NAŠ ČASOPIS 27
Na podlagi 5. člena Pravilnika o dodeljevanju občinskih profit-nih stanovanj v najem in sklepa Zupana Občine Vrhnika z dne 20. 8. 1996, Oddelek za splošne zadeve Občine Vrhnika objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev občinskih profitnih stanovanj v najem
I. Število in vrsta stanovanj
Oddajamo enosobno profitno stanovanje skupne površine 68.15 m2 in dvosobno profitno stanovanje skupne površine 87.36 m2 v prvem nadstropju stanovanjske hiše na Vrhniki, Jelovškova 1, Vrhnika.
Stanovanji se oddajata v najem za nedoločen čas.
Višina najemnine je določena s Pravilnikom o dodeljevanju profitnih stanovanj v najem in ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša 6 DEM/m2 po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa.
II. Upravičenci do dodelitve profitnega stanovanja v najem
Upravičenci do dodelitve profitnega stanovanja so fizične osebe in pravne osebe s področja Občine Vrhnika, ki so pripravljeni plačevati profitno najemnino.
Prednost pri dodelitvi profitnega stanovanja imajo najemniki občinskih neprofitnih stanovanj. Če je več enakovrednih ponudb se stanovanje odda tistemu ponudniku, ki bo na javnem razpisu ponudil višjo najemnino.
Splošni pogoji:
— da je prosilec državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Občini Vrhnika;
— da ima pravna oseba sedež v Republiki Sloveniji;
— da je prosilec plačilno sposoben poravnati profitno najemnino in ostale obveznosti za uporabo stanovanja.
III. Vloge za dodelitev profitnih stanovanj
Vlogi za dodelitev profitnega stanovanja je potrebno priložiti:
— fizične osebe potrdilo o državljanstvu;
— pravne osebe izpisek iz registra, da imajo sedež v RS;
— potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov;
— potrdilo o premoženjskem stanju;
— najemno oziroma podnajemno pogodbo, če jo prosilec ima sklenjeno;
— potrdilo o višini osebnega dohodka prosilca oziroma skupnem dohodku vseh članov družine;
— ponudbo višine najemnine, ki jo je prosilec pripravljen plačevati (ponudba ne sme biti nižja od izhodiščne najemnine).
IV. Rok za oddajo vlog
Prijave za dodelitev profitnega stanovanja je potrebno oddati do vključno 10.10.1996 na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Tržaška cesta 1, Vrhnika, s pripisom »NE ODPIRAJ — RAZPIS ZA PROFITNO STANOVANJE«.
Vloge, ki ne bodo vložene pravočasno, se ne bodo obravnavale.
V. Način objave odločitve o dodelitvi profitnih stanovanj
Sklep o dodelitvi profitnih stanovanj sprejme župan Občine Vrhnika.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v tridesetih dneh od poteka roka za oddajo vlog.
Opomba: Informacije glede možnosti ogleda stanovanj dobite na tel. 755-121 int. 210. Občina Vrhnika
Občinska uprava Oddelek za splošne zadeve
Številka: 12/7-36200-0034/96 Datum: 23. 8. 1996
OBČINA VRHNIKA OBČINA BOROVNICA Komisija za dodeljevanje posojil iz sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Vrhnika in Borovnica
OBVESTILO PODJETNIKOM IN ZASEBNIKOM
Vse zainteresirane podjetnike in zasebnike, ki opravljajo registrirano dejavnost na področju občine Vrhnika in občine Borovnica, obveščamo, da se je sprostil določen del sredstev, namenjen za dodeljevanje posojil pod ugodnejšjimi pogoji za pospeševanje podjetništva.
Posojilo lahko pridobijo:
— podjetja oz. družbe v zasebni lastnini, ki zaposlujejo od 1 do 50 delavcev,
— zasebniki — fizične osebe,    ki opravljajo registrirano dejavnost in
— občani, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za registracijo obrtne ali druge dejavnosti.
Doba vračanja: 2,5 let Obrestna mera:
— 10% letna obrestna mera
— valutna klavzula v DEM
Vsi zainteresirani lahko dobijo podrobnejše informacije o pogojih za pridobitev posojila na enoti Nove Ljubljanske banke, d.d., Ekspozitura Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 2.
Rok za vložitev vlog je en mesec po objavi obvestila.
telefaksi - CENTRALE - montaža • servis
MODELI: I
Panasonic
Najnovejši model KX-7 700 IJX/S
f;ik s-tajnica-telefon nož-glasovna poslu
VARNOSTNI SISTEMI ™a
TIPKOVNICA
Security Products
VIDEO NADZORNI SISTEMI
«TV Camera VVV-niTOK
Miiti CCTV Monitor
BREZPLAČNE INFORMACIJE SVETOVANJU NA DOMU DOSTAVA MONTAŽA
Panasonic
1ELEHÏT
Lmno Brdo «9/b. 1360 VRHNIKA telofon/Wlshix: 061/ 754-290
GSM - mobilni telefoni
NOVO NOVO NOVO
NOVO
NOVO
DOLNICAR & CO.
kamnoseštvo
NAGROBNIKI
KAMNITI PULTI
STOJALA ZA PRŠUT Vaze, pepelniki, okenske police
izdelava in obnova, iz granita, marmorja... na razpolago široka paleta barv
za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna!
podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije
in ostali izdelki iz kamna.
DOLNICAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja gorica 34 • 1360 Vrhnika • tel.: 061/ 752 950 • lax: 061/ 447 640
KARA
VRHNIKA
NUDIMO VAM:
• Velika izbira modne jesenske obutve za vso družino
• Velika izbira obutve za mlade
• Velika izbira športnih copat
• Velika izbira copat in šolskih copat
• Velika izbira modnih in športnih nogavic
DODATNA PONUDBA:
• Torbice, nahrbtniki, pasovi, denarnice, dežniki, vezalke, sredstva za nego obutve
tel.: 754 144
PLANINSKI ČEVLJI — OLANG
— ALPINA
ROLERJI ROCES VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH COPAT PRIZNANIH SVETOVNIH BLAGOVNIH ZNAMK:
NIKE, REEBOK, LOTTO, VVILSON, PUMA, ADIDAS, CONVERSE, ALL STAR
NEKAJ BLAGOVNIH IZ NAŠEGA PROGI
PTC Loka
tel.: 754 548
W^!SI^J NOVO!   NOVO! NOVO!
ty LUMBERJACK POTOVALNI PROGRAM SAMSONITE ^ f        (TUDI PO NAROČILU)
1111        AKCIJA REEBOK
CONVERSE * ALL STAR-
TURN IT ON
ROCES P0 IZJEMN0 UGODNIH CENAH/
ŠPORTNI COPATI REEBOK Vel// <' V
adidas^M   ^ fly flot
PRI NAS LAHKO KUPUJETE PO ZELO UGODNIH CENAH IN PLAČILNIH POGOJIH, V MESECU SEPTEMBRU PA BO VAŠ NAKUP S PRILOŽENIM KUPONOM
ŠE UGODNEJŠI
Kulturno-prlreditvenl center in okrepčevalnica
MSI!
> GOSTILNA KRANJC HRIB 11, VRHNIKA
Tel.: 751-163
V soboto, 14. septembra 1996, vas vabimo na prijeten večer z ANSAMBLOM LOJZETA SLAKA
Nasvidenje in dobrodošli v gostilni Kranjci
Cenjene kupce obveščamo, da bomo z 10.9.1996 pričeli s prodajo enoletnih kokoši za nadaljno rejo in zakol (200,00 SIT/komad), hkrati pa vas obveščamo, da imamo tudi dnevno sveža jajca po izredno ugodnih cenah, že od 10,00 SIT dalje.
Se priporočamo
PERUTNINARSTVO ISTENIČ Telefon: 752-322
(22¡áu3?
AVTOŠOLA
AVTO KLEMENCIC, d.o.o. PODPEŠKA C. 423 1357 NOTRANJE GORICE tel. 061/651-120, fax 652563
Objavljamo prosto delovno mesto
- KV AVTOKLEPAR
Zaposlitev takoj, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Poskusna doba 2 meseca.
Pisne.prijave oddajte na zgornji naslov ali se oglasite osebno.
AVTOSOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE
S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM VRHNIKA VSAK MESEC TEČAJ CPP A, B, C, E IN F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTI 10% POPUST!
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli.
ORGANIZIRAMO TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM IN TEČAJ ZA MOPEDISTE VOŽNJA NA AVTOMOBILIH R-5, R CLIO IN FIAT PUNTO MOTOR JAMAHA 125
TURISTIČNA AGENCIJA
ZDRAVILIŠČA IN KMEČKI TURIZEM POČITNICE V DOMOVINI IN TUJINI, NA SNEGU IN MORJU! EKSOTIČNE DEŽELE, ENO- IN VEČDNEVNI IZLETI, POTOVANJA, LETALSKE KARTE, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV TURISTIČNIH ARANŽMAJEV VSEH SLOVENSKIH AGENCIJ
NOVO: TURISTIČNO ZAVAROVANJE CORIS FOTOKOPIRANJE PISARNIŠKE IN FAX STORITVE
URADNE URE: pon -pet. od 9 do 18. ure, sob od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR. d.o.o, PTC LOKA. Robova 6, VRHNIKA, tel./fax: 061/755-828, 755-023
Bom-Oprema
TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA
E=3
Tržaška 23 (pri kino dvorani) tel/fax 061/755-255
delovni čas: 8.30 - 12 in 16 - 19 sobota 8.30 - 12
Nudimo vam: sedežne garniture, kavče, vzmetnice, spalnice, dnevne sobe, mladinske in otroške sobe, predsobe, kuhinje, garderobne omare, pisarniško pohištvo, pograde, jedilne kote, francoske postelje, počivalnike, omarice za čevlje, klubske mizice, TV-mizice... po izredno ugodnih konkurenčnih cenah.
BREZPLAČNO SVETOVANJE NA VAŠEM DOMU!
0
KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA
VRHNIKA, CANKARJEV TRG 5
Oddamo pisarniške prostore na Cankarjevem trgu 5, Vrhnika
— velikost cca 50 m2
— samostojni števec vode, elektrike
— telefon
— centralno ogrevanje
— cena po dogovoru
Informacije na telefon 753-029.
PIETA
POGREBNA SLUŽBA PIETA Franci Tršar
Gabrče 9 61360 Vrhnika tel: (061) 752-894 NON-STOP 754-109
V trenutku neizmerne bolečine in žalosti, ko izgubite svojce, prijatelje ali znance, nudimo vsestransko in celovito
POMOČ ŽALUJOČIM:
naročila na domu prevozi
pogrebna oprema urejanje umrlih
— pogrebne storitve
— pevci, glasba
— venci, cvetje, sveče
— urejanje grobov
mtci n SALON
tL^ KOPALNIŠKE OPREME Vrhnika, Stara cesta 44 tel./fax: 754-844
V našem salonu kopalniške opreme vam nudimo:
- kopalniške kadi
- masažne kadi
- tuš kabine
- kopalniško pohištvo
- ploščice za notranje in zunanje oblaganje
- sanitarno keramiko
in ostalo, kar sodi v kopalnico
Dostava na dom, prodaja tudi na obroke.
Del. čas od 9. do 12. in od 15.30 do 19.ure. sobota od 9. do 12. ure.
VSE NA ENEM MESTU! PREPRIČAJTE SE!
N0 POT
0\
v-
DRAG0MER, DRAGOMERŠKA 38 1351 BREZOVICA TEL.: 061 653 824, 654 598, FAX: 061 653 824
TRGOVINA ZA CENTRALNO KURJAVO IN VODOVOD SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV
Trgovina NA POT vam nudi poleg ostalega materiala za vodovod in centralno ogrevanje po zelo ugodnih cenah tudi LTZ PEČI — VIADRUS
Na zalogi imamo tudi oljne gorilce, ki vam jih tudi montiramo.
Delovni čas: 14. — 19. ure, sobota od 8. —12. ure.
AVT0TRA
Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346
ZASTOPSTVO ZA PRODAJO IN SERVIS VOZIL
UGODNI KREDITI. PRODAJA REZERVNIH DELOV, KLEPARSKO LIČARSKA POPRAVILA
PRI NAKUPU VOZIL
BRAVO
BDESa
LANCIA
in
BRAVA
V GOTOVINI VAM NUDIMO KlAOSM©® OZ. VEČJI PRI NAKUPU NA KREDIT
PA OBRESTNO MERO OD K*!
joey iKj DALJE.
NA ZALOGI TUDI VSA OSTALA VOZILA
OGLASI
NAŠ ČASOPIS 29
d.o.o. Z DOBRIM IMENOM
Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 — LJUBLJANA
Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure — ponedeljek in sreda od 10. do 18. ure
IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO
— brezplačen tečaj CPP    organiziramo 2x mesečno ob 16.30 uri na Tržaški 2
— v septembru bo tečaj CPP 9. in 23. v mesecu -— organiziramo tudi tečaj prve pomoči z
izpitom, s pričetkom 3.10.1996 ob 17. uri —- dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji
— nudimo izposojo literature
NOVO NOVO NOVO NOVO
Sprejemamo prijave za vpis v članstvo AMZS.
MOMtAZBA
BIOBRAZDA
SEMENARNA PROIZVODNJA
Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 061/654-580
V naši trgovini vam nudimo veliko izbiro:
— jesenskih čebulnic, grmovnic,
— posod za kisanje,    opletenih steklenic, flaškonov, stiskalnic (preš),
— semen, orodja, vodnega programa, .— PVC in keramičnih korit in lončkov,
-— vse za grobove: vaze, pesek, sveče itn..
— vse za male živali, tudi krmila, koruzo,
— veliko izbiro sobnih lončnic IN ŠE VELIKO DRUGEGA
Iz proizvodnega programa pa vam nudimo:
— mešanice prsti za sajenje in presajanje
— naravno organsko gnojilo  BIOBRAZDA za gnojenje in dognojevanje
— zemljo za grobove
— legla kalifornijskih deževnikov.
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV!
Poletje in z njim počitnice, bolj ali manj prijetne, vsem pa enako mokre, so se nam vsem prehitro iztekle
Jordanov kot, Rimska 33 Log pri Brezovici
Vas ponovno vabi, da v našem hitrem vsakdanu nekaj časa namenite tudi sebi
NUDIMO VAM:
FITNES
primeren za oba spola, ne glede na leta. To sezono je odprt tudi dopoldne.
ORGANIZIRANA VADBA
razgibavanje in krepitev telesa, vabljeni tudi starejši.
AEROBIKA in STEP AEROBIKA
pridobivanje kondicije in oblikovanje telesa.
JOGA
vaje duhovne koncentracije in meditacije z obvladovanjem telesa.
AIKIDO
umetnost samoobrambe,   s   katero izrabljamo nasprotnikovo moč.
JAZZ BALET
za skladen razvoj telesa in duha otrok in mladine.
Informacije po tel. 653-188 lahko dobite vsak delovni dan od 16.30 do 22.30 ter ob nedeljah od 18. do 22. ure.
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
— velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev: MIC.HELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT...
— možnost plačila na 2 čeka
— gotovinsko plačilo 5% popusta
Delovni čas: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
Katarina Bašič
Sinja Gorica 109
1360 Vrhnika
tel.: 061/754-199, 753-509
Odprto
9. — 23. ure sreda zaprto
V naši gostilni ob magistralni cesti Vrhnika — Ljubljana, v Sinji Gorici, vam nudimo:
tople malice družinska kosila in večerje jedi na žaru različne ribe morske posebnosti domača odprta primorska vina
Za večje skupine, zaključene družbe in poroke damo 20% popusta
HVALA ZA OBISK, SE PRIPOROČAMO
KAMNOSEŠTVO SVETE
Izdelava in obnova nagrobnikov, več kol 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov zeleni, rdeči, črni lučke, vaze,
izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov, mize,
Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru!
Delovni čas: 700 - 1700
KAMNOSEŠTVO SVETE s.p. Jezero 097, 61352 PRESERJE Tel. Fax 061/631-294   ali Mob. 0609 633-250 _ ,
HE
VRHNIKA
TRGOAVTO
Z METALOTRGOM
ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210  061 756-211 taks 061 756-210
Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure
MALI OGLASI
Kupim rabljeno kosilnico »Al-Pina«. Tel. 752-176.
Irske setre z rodovnikom, odličnih staršev, socializirane in sobno čiste prodam.
Starejšo hišo z vrtom in garažo na mirnem kraju na Vrhniki omenjam za kupljeno enosob-J|o stanovanje v bloku na Vrhniki.
stirn Brigita Ob potoku 4 '360 VRHNIKA
Qb glavni cesti na relaciji med Brezovico in Vrhniko kupim zazidljivo parcelo. Ponudbe na tel.; 754-265
• • •
Vrhniki ali v bližnji okolici Hlado dekle najame stanovale. Informacije: 753-114.
• • •
glavni cesti na relaciji med "rezovico in Vrhniko kupim za-Z|dljivo parcelo. Ponudbe na tel. ?54-265
OBVESTILO
UNA d.o.o. Preserje obvešča vse otroke in njihovt starše, da bo vpisni dan za tečaje angleškega in nemškega jezika v četrtek, 5. septembra 1996 od 17. ure dalje na osnovni šoli Preserje.
Strojno ključavničarstvo Popit Ing. Marko Log, C. Dolomitskega odreda 4 61351 Brezovica
Tel: (061) 653-036, Fax: (061) 654-432
ZDAJ JE CAS ZA NABAVO
CISTERN ZA KURILNO OLJE ATESTIRANE
Najugodnejša    ponudba   cistern za kurilno olje iz 3 mm pločevine. Cisterne izdelamo tudi po naročnikovih merah in jih dostavimo na dom. Prostornina 1000 I — 4.800 I. Proizvodne cene.
S A NIK ER d.o.o.
BRANKO OBLAK
Opekarska cesta 18 1360 VRHNIKA Tel.: / Fax: 751 - 376 Tel.:        753 -618
KERAMIČNE PLOŠČICE
GIRARDI, RAGNO IN DOMAČI PROIZVAJALCI
KOPALNIŠKA OPREMA SANITARNA KERAMIKA DOLOMITE
ENOROČNE MEŠALNE ARMATURE PAINI, ARMAL
ODPRTO od 9. do 19. ure SOBOTA   od 8. do 12. ure
Se/ iprUporoč&ArVO-
ZAHVALA
ob boleči izgubi žene, mami, babi, sestre in tete
Sidonije Jugovič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, VVZ Antonije Kucler Vrhnika, sodelavkam v tem zavodu in bivšim sodelavkam. Zahvaljujemo se za pisno in ustno izraženo sožalje, za darovano prelepo cvetje, za sveče, za finančno pomoč in obiske med njeno boleznijo. Iskrena zahvala dr. Ljubi Prebil in patronažni sestri Veri Habe za zdravstveno pomoč. Hvala gospe Matildi Hafner za poslovilne besede ob grobu, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Pieta. Najlepša hvala vsem, ki ste jo spoštovali in spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
		—     _.
		ZAHVALA
		Ob nenadni izgubi dragega moža, ata, dedka, brata in strica
		Toneta
		Stanovnika
	HHP JU	
		iz Vnanjih Goric 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Zahvala tudi doktor Jcrasovi in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem.		
		Vsi njegovi
		Julij 1996
REAN inženiring, d.o.o.
Q
1357 NOTRANJE GORICE Podpeška cesta 236 tel./fax:O61/651-309 mobitel 0609/642-085
Najugodnejša ponudba atestiranih cistern 1.000—3.800 I z dostavo na dom in montažo.
Dobava in montaža oljnih gorilnikov THYSSEN, API, ECOFLAM in OL YMP
s prostorskim uravnavanjem temperature.
Dobava in montaža peči FERRO LI 20—200 kW z gorilniki Minor Ecof|am
MOŽNOST ZAMIKA PLAČILA
Dr. B.THYSSEN
Kompletna predelava centralnega ogrevanja na kurilno olje in plin
MALI OGLASI
VLOŽITE CERTIFIKAT!
Nagrade: mlinček, likalnik, mul-tipraktik, možnost kredita; telefon: 062/836-904.
Ugodno prodam otroško fantovsko kolo, ROG 20-colsko, in stolček za hranjenje otroka Trip-trap, informacije na tel. 756-100.
Na Vrzdencu prodam travnik. Telefon: 064/58-353.
Vložite certifikat — dobite darilo — kavni mlinček — parni likalnik ali radio kasetofon. Pridemo na dom. Inf. po tel. 064-323-891, po 16. uri. • • •
Fitnes studio Peter Klepec išče dve študentki za honorarno delo v recepciji. Informacije po tel. 653-188 lahko dobite vsak delovni dan od 16.30 do 22.30 ter ob nedeljah od 18. do 22. ure.
VLOŽITE CERTIFIKAT!
NAGRADE: MLINČEK, LIKALNIK, MULT1PRAK-TIK, MOŽNOST KREDITA; telefon 062/836-904
MHfehi. ••mEt
POGREBNE STORITVE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
Roze Zvokelj
roj. Nagode
z Brezovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Se posebej zahvala dr. Medveščkovi, dr. Jerasovi, dr. Vrhovčevi, dr. Medenovi in dr. Tomšiču. Zahvala tudi gospodu kaplanu za njegove obiske in lep pogrebni obred. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Pieta in vsem, ki so sodelovali ob pogrebu, ter vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti.
Hčerke z družinami
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
Antonije Zalaznik
roj. Kržmanc
iz Drenovega griča 63
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, KS Drenov grič, posebno pa še gasilskemu društvu Drenov grič - za darovano cvetje in sveče, za izražena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala dr. Mariji Popit Stanovnik za dolgoleten trud ob njeni bolezni, prav tako zahvala g. dekanu Florjanu Božnarju za poslovilni obred in lepe besede, pevcem in pogrebni siiižbi Pieta.
Vsi njeni.
naročila na domu prevozi
prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih
izkop jam pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem'1' spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, Tel.: 061/751-437, 751-435, Mobitel 0609 637 617
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Franca Šifrerja
iz Smolnika 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi drage tete
Marije Nagode
z Verda
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja osebju Doma upokojencev na Vrhniki in dr. Heleni Rozmane Drašler za skrbno nego v času njenega bivanja v Domu. Hvala vsem sosedom in drugim za lepo organizacijo pogreba in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Nečakinja Magda
V spomin
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi
Franc Fortuna - Srnak
Hvala vsem, ki ste z mislijo pri njem. Vsi njegovi. Vrhnika, 23. julija 1996
V SPOMIN
Simon Sluga
21.8. 1994 — 21.8. 1996
Minilo je 2 leti, odkar te ni, Simon, vendar si v mislih vedno z nami in tako boš tudi ostal.
Vsi, ki smo te imeli radi
VIDEOTEKA
			
n		i\	
Stara c. 3, Vrhnika
ZAHVALA
Ob smrti našega
Toneta Zalarja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala gre patronažni sestri gospe Zalki, ki mu je pomagala pri njegovi dolgi bolezni. Zahvaljujemo se tudi obema duhovnikoma, gospodu Kočarju in gospodu Vinkotu, sosedom in vsem, ki so ga spremili na pot slovesa, darovali cvetje in izrekli sožalje.
Žena Malči, Zalarjevi in Grudnovi
Ana, sam Bog te je posla/, ila si nam življenje dala. Pa je kruta smrt prišla, vzela tebe, očita, možu, nam pa žalost zapustila. Pragi noši nepozabljenit
ZAHVALA
Ob tragični in veliko prerani izgubi hčerke in vnukinje
Ane
ter
moža in zeta
Jožeta Volka
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Še posebna zahvala pa velja sosedoma Francki in Tončki, družini Volk iz Borovnice, skupini ROŽMAR1NK, ženskam iz bivšega samskega doma LIKO ter stanovalcem bloka na Kajuhovi 32 v Kočevju. Zahvaljujemo se kaplanu Bogdanu Ažmanu, pogrebni službi Pieta, pogrebcem, pevcem ter govorniku iz Melamin Kočevja, za lep pogrebni obred in spremstvo na njuni zadnji poti. Ob teh težkih trenutkih pa se moramo še posebej zahvaliti kolektivu Melamin iz Kočevja za vso nudeno pomoč ter VVZ Vrhnika, skupini otrok vzgojiteljic Nuške in Slavicc, kamor je naša
ANA resnično rada hodila.
Neutolažljivo žalujoči: mamica in žena Mojca, dedi in babica ter botrček Bojan
SEPTEMBER 19%
NAŠ ČASOPIS 31
Ljubezen delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli. ko te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame in stare mame
Frančiške Drašler
roj. Gostiša
iz Plešivice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, hvala za besede tolažbe, sočustvovanja, za pisno in ustno izražena sožalja in hvala vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih boleče izgube. Hvala tudi pogrebni službi g. Vrhovca in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
----------		-----,-----
		Neusmiljeno te smrt je vzela. a v mojem srcu za vedno boš ostal.
		ZAHVALA
		Ob bridki izgubi mojega moža
		Janeza
		Krvina
		
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za prejeta pisna in ustna sožalja ter za prekrasno cvetje in sveče. Za vso prizadevnost se zahvaljujem Stanetu Japelj - IUV, Janezovim sodelavcem - šoferjem, govornikoma Poldetu Nadlišku in Sreču Krašovcu ZŠAM Vrhnika, dr. Primožu Rusu za obisk na domu, BŠK Blagajani ter njegovim balinarjem. Se posebna zahvala pa velja g. dekanu Božnarju za cerkveni obred, pogrebni službi Pieta, društvu		
upokojencev Vrhnika ter družinam Širokovim za vso pozornost v mojih najtežjih trenutkih ter sosedi Marinki.		
Žalujoča žena Ivanka v imenu vseh sorodnikov		
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene babi
Milke Zdešar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem, njenim bivšim sodelavcem, kolektivu VVZ Vriinika, znancem, ki so z nami občutili in delili našo veliko bolečo izgubo. Posebna zahvala dr. Prebilovi in vsem zdravstvenim delavcem, ki soji pomagali. Hvala tudi pogrebni službi Pieta za dostojanstveno opravljeno storitev.
Njeni otroci
ZAHVALA
Ob izgubi očeta
Martina Dragovana
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, podjetju Liko, kolektivu IUV, ZB NOB, društvu upokojencev Vrhnika, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, gospe M. Kupec za lepe poslovilne besede, pogrebnemu zavodu Pieta. Se posebna zahvala gospe Damjani Miklavčič za vsestransko in nesebično pomoč. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Velika Ligojna, 21.8.1996
Hči Martina z družino
Tiho, mirno si živela in tako si tudi odšla. Čeprav ti pot bila posuta s trnjem, dolgo z nami si bila.
ZAHVALA
ob smrti naše drage mame
Jožefe Celar
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter vse kar ste darovali v dober namen. Hvala pogrebcem in gospodu župniku Janezu Kompare za darovano mašo ter kaplanu Branku Potočniku za molitve na domu. Iskreno se zahvaljujemo vsemu osebju Doma starejših občanov Bokalci, za dolgoletno skrb, ki jo je bila mama deležna. Zahvala Društvu upokojencev Notranje gorice in pogrebni službi Pieta. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Vnanje gorice, 24.8.1996
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, babice in tašče
štt    M Jofeže ■    mm Qrabeljšek
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki sojo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala g Kapšu za pogrebni obred. Hvala sosedi Nadi za poslovilne besede, ZBNOB Vrhnika, pevcem in pogrebni službi Pieta.
I Ičerka z družino
Ali me čakate
polja, gozdovi preljubi?
Kak o rad bi prišel, oh. rad!
Ne čakajte me.
nič več me ne bo.
Se spomnite.
kdaj sem prišel po slovo...
V spomin
Antonu Riharju
iz Hruševa
30. avgusta je minilo leto dni, odkar si nas za vedno zapustil. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Hruševo, Matevž, 30. avgusta 1996
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica
Ana Gole
iz Dvora pri Polhovem gradcu
Ob izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, Društvu upokojencev ter Gasilskemu društvu za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih slovesa. Zahvala tudi g. misijonarju, ki je daroval pogrebno mašo, pogrebcem, pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na poti k večnemu počitku.
Vsi njeni
Če hočete resnično gledati duha smrti, odprite na sležaj srce telesu življenja. Kajti življenje in smrt sta eno, tako kot sta eno reka in ocean.
Kahlil Gibran
ZAHVALA
Gospodar življenja je poklical Novi svet našega dragega ata
Antona Knapiča
z Verda 102
Iskrena hvala vsem, ki ste ga počastili na zadnjem obisku na domu, se poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče in toplo besedo tolažbe. Posebna zahvala velja gospodu dekanu Florjanu Božnarju za čudovite besede upanja, pogrebno mašo in molitve, pogrebni službi Pieta, pevcem, sosedom, prijateljem, sorodnikom in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu prižgali svečko in se ga spominjate v molitvi. Dobri Bog naj vam to poplača.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta,
starega ata
Andreja Kondardija
z Vrhnike
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, vence in sveče in vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala osebju Doma počitka za skrb in nego v času njegovega trpljenja. Hvala g. dekanu Florjanu Božnarju za poslovilni obred in vsem, ki ste nam goma-gali v težkih trenutkih.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene, sestre, tete, mame, stare mame
Bernarde Rus
iz Vrhnike
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in vse, kar ste darovali v ta namen. Lepa hvala pogrebcem, gospodu kaplanu Bogdanu Oražmu v pogrebnem sprevodu ter gospodu Zdravku Revnu za darovano sv. mašo in za lepe poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in tašče
Melite Smolnikar
iz Stare Vrhnike
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, gospodu župniku in pogrebni službi Pieta.
Žalujoča hčerka Saša z družino in sin Bojan z družino
Stara Vrhnika - Zadobrova - Ljubljana
USTVARJALNE POČITNICE V TEHNIŠKEM MUZEJU SLOVENIJE V BISTRI
Otroci šivali v muzej
Del prostega počitniškega časa aktivno preživeti za muzejskimi zidovi?! Seveda, zakaj pa ne! Posebno če je muzej v bližini, tja pa se jah-ko, mimogrede še za rekreacijo, pripelješ kar s kolesom, v družbi sošolcev in prijateljev.
Ideja o ustvarjalni delavnici za otroke je vzniknila že na samem začetku načrtovanja postavitve razstave šivalnih strojev. Otrokom smo želeli ponuditi ne samo pasiven ogled razstave, marveč možnost aktivnega udejstvovanja. Tema seje ponujala kar sama, šivanje na šivalnih strojih. Pripraviti je bilo potrebno program, poiskati otrokom zanimive motive, izdelati kroje in sešiti modele, nabaviti ves potrebni material in šivalne pripomočke. Seveda šivalni stroji, na katere naj bi otroci šivali, niso bili tisti, ki jih je muzej zbiral, hranil in proučeval skozi daljše časovno obdobje in jih nato želel predstaviti javnosti, marveč čisto novi, na baterije in namenjeni prav otrokom. Ko je bila razstava šivalnih strojev z naslovom Colniček in igla odprta za javnost, je bila pripravljena tudi delavnica. Ravno takrat so se pričenjale počitnice.
V julijskih dneh je razstavna dvorana v muzejskem parku v Bistri oživela. Delavnica, kateri je bil namenjen del prostora poleg razstavljenih šivalnih strojev, seje napolnila z otroškim živ-žavom. Otroci so prihajali z Vrhnike, Ver-irovnice, Brega, Pakega, iz Ljubljane, s
seboj so pripeljali prijatelje tudi od dru Večji s kolesi, mlajše so pripeljali starši
Otroci so krojili in šivali po predloženih kro jih in modelih, lahko pa so ustvarjali čisto svoje izdelke. Vsi po vrsti so navdušeno šivali živali: zajčke mucke, medvedke, žabe, kenguruje, želve. Za Barbike so šivali oblačila. Nastajale so blazinice, okrogle, kvadratne, z aplikacijami ali brez njih. Kar mimogrede je bil sešit klobuček za šivanke. Pisane žogice je bilo potrebno preizkusiti v igri zunaj v parku. Speči dojenčki so bili najrazličnejših velikosti in oblik. I/, sešitih črk so nastajale besede. Otroci so v izdelke vnašali svoje zamisli, pri tem pa razvijali in utrjevali točne spretnosti. Mlajšim je bilo potrebno pomagati predvsem pri vozlih. Največ izdelkov je bilo sešitih ročno. Pri šivanju na šivalne stroje je bilo potrebno paziti, da se šiv ni razparal.
Ozračje v delavnici je bilo zelo sproščeno, veselo, prijateljsko, temeljilo je na prijetnem druženju. Otroci so radi prihajali, včasih si je tudi kakšna mama vzela čas in šivala skupaj / otroki.
Zaradi zanimanja smo na željo otrok delavnico podaljšali še za en teden. V treh tednih seje je udeležilo 182 otrok.
zaTMS Milojka Cepon
TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE prireja demonstracije starih tehnik dela
»TAKO SO DELALI...«
v petek, 20. septembra in v nedeljo, 22. septembra 1996
v Bistri pri Vrhniki
mlačev žita na različnih mlatibticah mletje žitnega zrnja v mlinu na vodni pogon prikaz stare kovaške tehnologije prikaz stare mizarske tehnologije razrez hlodovine na žagi venecijanki predenje volne na kolovratu tkanje na ročnih statvah odtis bakrorezov iz Vali >azorjeve Slave Vojvodine Kranjske
v Poštnem muzeju v Skofji Loki delovanje najstarejših električnih telegrafskih aparatov delovanje prve avtomatske telefonske centrale v Sloveniji
vabljeni
ZIV ZAV
Od 13. septembra do 13. oktobra 1996 bo potekal v Sloveniji projekt MESEC ŠPORTA 1996.
Zelja vseh je, da bi se čimveč ljudi organizirano ukvarjalo s športno rekreacijo.v
V Borovnici bo Športna zveza v sodelovanju z Osnovno šolo dr. Ivana Korošca in VVE Borovnica organizirala na igrišču ŽIV ŽAV.
Športnozabavna prireditev se bo začela ob 10.00 uri in se nadaljevala v popoldanske ure. S štafetnimi tekmovanji, teki in skoki bodo pričeli najmlajši, potem pa jim bodo sledili učenci razredne in predmetne stopnje.
Ob 16. uri bo v telovadnici osnovne šole tudi tekma kadetov v košarki med ekipama Borovnice in Logatca.
Starše in krajane vabimo, da pri tem projektu tudi aktivno sodelujejo.
Predsednik SZ Borovnica: Hazim Frljak
Malce prirejena, sicer že povedana bodica
Nagradna
Močilnik
V letošnjem letu je v 'svoje roke restavracijo Močilnik prevzel Jani Ma-rinčič, lastnik gostilne na Verdu. Ta znana turistična in gostinska točka je bila že od nekdaj zbirališče Vrhničanov, je tako ponovno zaživela in razširila gostinsko ponudbo. Prijazni in ljubeznivi natakarji vam postrežejo različne domače jedi, raznovrstne morske speciali-tete ter divjačino na več načinov. Ob petkih in sobotah je v restavraciji Močjlnik živa glasba in ti večeri so že sedaj množično obiskani. Zato je priporočljiva telefonska rezervacija na telefon: 754-369. V sami restavraciji je možno sprejeti od 150 do 200 gostov hkrati, zato tudi organizirajo poroke, različne obletnice in sprejeme za večje skupine.
Poleg že navedenih domačih in drugih specializiranih jedi vam ponudijo tudi dobra vina vrhunskih slovenskih proizvajalcev.
Lastnik Jani Marinčič ima še veliko načrtov, da bi Močilnik postal res prava vrhniška turistična točka in žel ugled, kakršnega je imel nekaj deset let nazaj. Kot sponzor križanke pa je pripravil tri nagrade:
1. večerja in pijača za štiri osebe v restavraciji Močilnik,
2. večerja in pijača z a dve osebi
3. večerja in pijača za dve osebi.
Rešene križanke pošljite do 25. septembra 1996 na naslov: Uredništvo NAŠ ČASOPIS, Tržaška c. 1,1360 Vrhnika, z obveznim pripisom na ovojnici »KRIŽANKA«.
S.S.
Človek bi pričakoval, da bo minister Ster takoj po vrnitvi iz Atlante aretiral skakalca Gregorja Cankarja, ko pa je tam v vsega dveh dneh naredil kar sedem velikih prestop(k)ov.
(Ce želimo res biti pravna država, kot nam podolgem in počez zagotavljajo naši politiki in politični pravniki)
Nekateri so se med dragim razburjali zaradi prisotnosti tov. .1. Kocjančiča v Attanti. Pa saj je bil tam tudi g. Janša oziroma kar dva, prav tako na stroške države, a to ni motilo nikogar.
(Milan v štirojcu in njihov trener Miloš)
Nagrade C0M-TAR
v prave
roke
V prejšnji številki Našega časopisa je bilo podjetje COM-TAR iz Vrhnike sponzor nagradne križanke. V uredništvo smo prejeli veliko število rešenih križank, čeprav so bile poletne počitnice in dopusti. Izžrebali smo pet pravilno rešenih križank, nagrade pa prejmejo:
1. nagrada: tečaj CPP % 3 ure vožnje
Majda Šmigoc, Opekarska 14, Vrhnika
2. nagrada: izlet v Garda-land
Sabina Ahčan, Verd 248/a, Vrhnika
3. nagrada: tečaj CPP % 1 ura vožnje
Edgar Peternel, Polhov gradeč 118
4. nagrada: tečaj CPP Vera Celarc, Dol 81, Borovnica
5. nagrada: tečaj CPP Kati Žgavec, Krožna pot
8 b, Vrhnika
Vsi nagrajenci nagrade prejmejo na sedežu podjetja COM-TAR, v poslovno trgovskem centru LOKA, na Vrhniki, Robova 46 in to lahko vsak dan od 9.00 ure do 18.00 ure, ali v soboto od 9.00 do 12.00 ure.
S.S.