GLAS Kranj, torek, 6. februarja 1996 DANES UGODNI POSOJILNI POGOJI Gorenjska y Banka Banka * posluhom_ Usoda kranjske Planike še vedno ni jasna Rešitev v prisilni poravnavi »T . - . • • •»_______________U~ wwr*Xw%n Vsi partnerji bodo morali doseči soglasje, sicer prisilna poravnava ne bo možna. Kr*nj, S. febr. - Kakšna bo vilo predlog prisilne porav-kranjske Planike, naj nave, s katero naj bi omilili kratkem vendarle težko breme 26 milijonov bančnih posojil j>> bilo v jasno in lahko rečemo, da bo ■"ešitev odvisna od soglasja vseh partnerjev: vlade, upnikov, vodstva, delavskega sveto in sindikatov, saj brez tega Prisilna poravnava ne bo •nožna. Vodstvo Planike je pripra- mark bančnih posojil in milijonov mark dolga dobaviteljem. Vendar pa delavski svet na četrtkovi seji predloga ni sprejel (pet članov je bilo za in devet proti), vendar je načelno z njim soglašal, saj ne želi, da bi Planika prešla v sklad za razvoj, kar zagovarja sindikat. Delavski svet je zato sprejel zahtevo, da se vsi partnerji uskladijo pred začetkom prisilne poravnave. Prav tako delavski svet ni sprejel sindikalne zahteve po razrešitvi vodstva, za razrešitev je glasovalo osem članov, potrebnih pa je devet glasov. • M. V. Glasova preja s štirimi žirovskimi likovniki be$e' 5* februai3a " Miha Naglic je k svetovljanski Tomaž Kržišnik s svojim ^jf*-1 povabil štiri likovnike, doma iz provokativnim modernističnim izrazom; Jih PriPadaJ° šl>rim generacijam in m Pavle Sedej iz mlajše generacije, ki slo0^a2vian,U^0 tudi *tirle raz,ični "virni prav tako izvira iz likovne družine, pa niso ju« V.,asta Kolača, Jožeta Peternelia - edini ustvarjalci iz likovnega raja pod ^userja, Tomaža Kržišnika in Pavleta Blegošem. Od tod izvirajo tudi številni . ljudski umetniki, slikarji in rezbarji. Kako rav Jevi hiSi v CerklJah> ki j° Je da so ravno v Žireh tako rodovitna tla za skal? P£ed.sedmimi leti obnovila Gorenj- umetnost, je razmišljal tudi eden od gostov a oanka, je z rojaki moževal o stvareh, ki Glasove preje, arhitekt in prav tako ; Zaznamovale njihovo likovno ustvar- Plečnikov učenec Tone Mlakar, sicer pa L Je" Vlasto Kopač, sin slikarja Franja scenograf pri sedmih slovenskih filmih. . °Paca, sam pa arhitekt, Plečnikov učenec Likovnega fenomena pod Blegošem ta &tWč u ruS*m "rešitelj" izvirne planšarske večer ni uspel docela razjasniti, je pa ra t Ure na ^e^i planini; slikar samo- vsekakor dal veliko snovi za razmišljanje iiv r ^°^e Peternelj • Mauser, ki se je ob slovenskem kulturnem prazniku, uveljavil z motivi iz vaškega življenja; • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik ^ČUNALA//^/ PROGRAMI KRANJ - Labore, Ljubljanska c.21. tel. 22 33 73 PipHgl log*, UGODNO! KURILNO OUE NARoj, PO NIŽJIH CENAH UC|LA: skladišče Medvode te\.:061/611-340. fi11-341 ^ B.S. Radovljica tel..064/715-242 ®2&S&LA SPREJEMAMO 24 UR KA DAN l Desni breg Save po enoletnem življenju v občini Radovljica Upniška dolina -radovljiški "juf? STRAN 3 ib roscr TEL: 064/224-574 FAX: 064/224-575 /KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE vaše oči in ušesa 486/80 od 132.558,00 SIT ali 7.111,00 SIT mesečno! Tel./Faz: 064/ 22 10 4* Zaradi športnikov prijetnejši teden Alpski smučarji so morali zaradi vremena počivati, sedaj pa odhajajo na svetovno prvenstvo v Španijo, biatlonci so dosegli manj od pričakovanj, zato pa nas je razveselil Primož Peterka. Kranj, 6. februarja - Ta fant je neuničljiv. V nedeljo je osvojil srebrno kolajno v skokih na svetovnem mladinskem prvenstvu, potem je z Moravčani po vrnitvi slavil dolgo v noč, ko se je le blilalo jutro, včeraj pa je bil najprej na ekonomski šoli v Kranju, od koder ga je ravnateljica Marija Simčič odpeljala v dom kranjskih skakalcev na Gorenji Savi, kjer so mu v klubu Triglav, katerega član je, priredili prisrčen sprejem. Glavni sprejem ga še čaka, zato mu je tokrat predsednik kluba Jole Javomik izročil le spominsko darilo. Primol se je vsem, ki so mu pomagali na poti k športnemu vrhuncu, zahvalil, posebej očetu Tonetu in mami Ivanki. Od obljubljenega počitka ni bilo skoraj nič. Primol je le na poti v Ameriko in Skandinavijo. V Kulm na polete ne gre, vendar mu trener Jelko Gros ne da dihati. Biatlonci so na svetovnem prvenstvu predvsem slabo streljali, naši alpski smučarji pa so povedali, kaj lahko pričakujemo na svetovnem prvenstvu v Sierra Nevadi v Španiji. Na slikah: Primol Peterka in reprezentančni trener Jelko Gros in naši alpski smučarji pred odhodom na svetovno prvenstvo. • J. Košnjek, slika G. Šinik III. slovenska razstava NARAVA - DIVJAD - LOVSTVO • prikaz slovenskega lovstva • najmočnejše trofeje • likovna dela in fotografije • prodaja lovske opreme KRANJ, 9. -18. 2. '96 GORENJSKI SEJEM g^, radio triglav 64270 Je»«nice, Ćut.f/.v trg 4 STERE0 96 MHz RDS cggr Kaposi ESCORT Že Od - 22.499 DEM Super popusti za modele ESCORT v zalogi! Ugodni KREDITI ter LEASING! Staro za novo! Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, isu Jezerska c. 121, tel.: 064/241-358 p GORENJSKI GLAS • 2. STRAN • _ PO SLOVENIJI Torek, 6. februarja 1996 Minister Jelko Kacin v Cerkljah - V petek zvečer je obrambni minister Jelko Kacin na pogovoru v Cerkljah, ki sta ga vodila Igor Šimenc in Janez Osojnik, organizirala pa LDS, govoril o slovenskem sistemu obrambe, zaščite in reševanja. Po ministrovem mnenju je položaj zadovoljiv, čeprav gre za obrambo vedno manj denarja, letos le 1,2 odstotka BDP. Država je pri nakupu orožja in opreme varčna, čeprav se lansira v javnost mnogo lazi. Varčevanje je tudi nov način služenja vojaščine, ki ukinja prekomande sredi roka in predvideva sluzženje le na eni lokaciji. - Foto: G. Šinik Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA OBVESTILO Upravni odbor Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1941 - 1945 Kranj sporoča članom, osebno tistim, ki še niso izpolnili "Zahtevka za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja" in uredili z njim vezane dokumente, da to lahko storijo v mesecu februarju vsak ponedeljek, sredo in petek v pisarni združenja v Kranju, Poštna ul. 3, II. nadstropje, soba 203 od 9. do 13. ure. Upravni odbor Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1941 - 1945 Kranj SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Gorenjski odbori SDSS vabijo na okroglo mizo: "ZA GORENJSKO REGIJO" Okrogla miza bo v torek, dne 6, 2. 1996, ob 19. uri v restavraciji hotela Creina v Kranju. Gostje okrogle mize bodo gorenjski župan in predsedniki občinskih svetov iz vrst SDSS. Gorenjke in Gorenjci, vljudno vabljeni! Vsak teden ena srečna družina več Nagrada na Mošjanco in v Zlan Čeprav nekaj časa nismo objavljali "skritih" naslovov, očitno na našo akcijo Še niste pozabili. Letos smo namreč objavili ie dva sončka, ki sta zasijala eden na Možjanci in drugi v Bohinjski Bistrici. Prvi naslov je bil Možjanca 4 in od tam nas je vesel poklical gospod Mirko Jagodic. Pozneje smo se pogovarjali tudi z gospo Antonijo, ki nam je povedala, da so jih o nagradi sicer obvestili znanci, pa je niso bili zato nič manj veseli. Kako tudi ne, masažni aparat Vibroser je namreč zelo koristen in praktični pripomoček pri ohranjanju oziroma vzpostavljanju vašega zdravja. Gospodu Mirku, gospe Antoniji in njunim trem otrokom iskreno Čestitamo. Čestitamo pa tudi drugim letošnjim izrebancem nagradne igre Vsak teden ena srečna družina več. To je družina Žen, ki stanuje v Bohinjski Bistrici. Točneje v Žlanu številka 3, odkoder nas je poklical gospod Ivan Žen. Kot nam je vesel povedal, jih je sreča z Gorenjskega glasa k njim prišla v kratkem času že drugič, saj so bili malo pred novim letom žrebani v akciji, kije za nagrado ponujala udeležbo na enem od naših izletov. Skupaj z njim smo bili veseli, druge pa vabimo, da skrbno prelistate današnji časopis, v njem poiščete sončke, v katerih je morda skrit vaš naslov. Če ne dane, pa gotovo naslednji torek... • L. Čolnar, K. Stroj Državni zbor po vnovičnem glasovanju dokončno sprejel spremenjen pokojninski zakon Upokojenci bodo šli na cesto Ker se čutijo prikrajšane, bo jutri, 7. februarja, pred vlado in parlamentom protestni shod. Od 11. ure dalje se bo v Ljubljani zbralo nekaj tisoč upokojencev. Ljubljana, 6. februarja • Vladna zirati jutri v Ljubljani proteste koalicija je pri ponovnem glasovanju o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zdržala. Zaradi odložilnega veta državnega sveta je morala zbrati vladna naveza vsaj 46 glasov. S pomočjo glasov poslancev narodnosti, samostojnih poslancev in poslancev Slovenske nacionalne desnice je bilo za spremembo 52 poslancev, 24 pa jih je bilo proti. Če je bilo pretekli teden v upokojenskih organizacijah še nekaj pomislekov, ali organi- ali ne, in upanj, da v državnem zboru spremenjen zakon le ne bo sprejet, je po petkovem glasovanju jasno: protestni shod pred parlamentom in vlado, ki se bo začel ob 11. uri, bo! Upokojenci niso zadovoljni samo zaradi tega, ker so jim vzeli poračune in im realno zmanjšali prejemke, ampak tudi zato, ker s kapitalskim skladom sedaj upravlja država. Upokojenci sumijo, da bo šlo spet za nečiste račune in za prelivanje denarja med pokojninskim skladom Samostojna poslanska skupina Nismo podaljšana roka vlade Samostojna poslanska skupina, ki jo sestavljajo Andrej Lenarčič, Marijan Poljšak, Jožef Kopše in Brane Eržen, je sicer del opozicije, vendar ne podpira brezglavo opozicije in ruši vlade, je pa tudi notranje različna zaradi različnih pogledov Članov na posamezne probleme. Brane Eržen iz Tržiča, ki se je vrnil v poslanske klopi, po zadnjem glasovanju za spremembo pokojninskega zakona poudarja, da zaradi tega niso podaljšana roka obeh vladnih strank. Podpirajo predloge, ki koristijo slovenskemu narodu, ne glede, iz katere strani prihajajo. Zaradi vladne ali nevladne zaplankanosti je propadel že marsikateri koristni predlog. Sprememba pokojninskega sistema je nujna, ker preprečuje Zlom sistema, poračuni pa niso potrebni, ker ni več visoke inflacije. Velika pretekla napaka pa je bilo administrativno in predčasno upokojevanje z dokupom let. Nasprotovanje spremembam je predvsem v funkciji bližnjih volitev. Združena lista je prinesla v opozicijo določen nemir. Brane Eržen pravi, da ne podpira interpelacije zoper zunanjega ministra Zorana Thalerja niti zahteve po odstopu predsednika državnega zbora Jožefa Školča. Argumenti so smešni, oboje pa bo zavrlo delo državnega zbora do volitev. Dogovor glavnih v koaliciji. Sedaj še ni bilo problemov.. in proračunom. Slednji pokojninski blagajni sedaj intenzivno vrača dolg. Vladna opozorila, kako katastrofalno bi bilo za državo, če spremembe zakona ne bi bile sprejete, imajo upokojenci za zavajanje javnosti, saj milijarde, ki naj bi jih prihranili, ne bi smele biti usodne za državo. Če je tako, potem nam pa res slabo kaže, vendar ne zaradi upokojencev. Minister za finance Mitja Gaspari je povedal, da je imel v mislih tudi odstop, če državni zbor sprememb pokojninskega zakona ne bi sprejel, in da manjkajočih 15 milijard nikjer ni, razen če bi se zadolževali ali odpovedali nekaterim drugim pomembnim nalogam proračuna. Zanimivo je, da je bil zakon v ponovni obravnavi sprejet, čeprav jc matični odbor za zdravstvo* delo, družino in socialne *a' deve glasoval proti. Zgodba o pokojninskem sistemu za zdaj še ni končana. Državni zbor je zadolži1 vlado oziroma pristojno min' istrstvo za delo, družino ifl socialne zadeve, da do src dine leta pripravi izhodišča zfl nov pokojninski sistem. Naloga čaka predvidenega novega ministra za delo, družino m socialne zadeve Toneta R°Pa' ki je to področje že omenil kot svojo prednostno nalogo, v tem naj bi iskal soglasje tud] z upokojenskimi organizacij3* mi. * J.Košnjek, foto: G.S- Opozicija napada vlado Komu se še maje stol Premier dr. Janez Drnovšek ob vloženih interpelacijah meni, da v tako kočljivem času ni dobro skakati v hrbet državi in jo poskušati destabilizirati. Ljubljana, 6. februarja - Po ministrih Združene liste, ki so odstopili in odšli z vlade, se je zamajal stol tudi pravosodni ministrici Meti Zupančič, ki jo je predlagala LDS. Premier dr. Drnovšek naj bi namreč ta resor ponudil krščanskim demokratom v zameno za ministrstvo za kulturo. Od te kupčije ni bilo nič, zato bo vlada v hudo spremenjeni postavi, posebej če jo primerjamo z letom 1993, delala naprej. Kar zoper dva pomembna politika je vložena interpelacija, zoper predsednika državnega zbora Jožefa Školča in zunanjega ministra Zorana Thalerja, napoveduje pa se še interpelacija zoper notranjega ministra Andreja Štera. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek graja tako početje in ga ima za presenetljivo skakanje v hrbet državi v trenutku občutljivih pogajanj z Italijo in Evropsko unijo. Ti dve interpelaciji sta zanimivi še zaradi nečesa drugega. Prvič zaradi ugibanj, kako bo ravnala Združena lista kot nova opozicijska stranka. Podporo pri rušenju Školča je že odrekla, glede odnosa do Thalerja pa se še ni izrekla. Zanimivo pa bo tudi ravnanje Slovenskih krščanskih demokratov, ki so sedaj v tesni navezi z Liberalno demokracijo. Školč je bil tisti, ki je vzel mesto predsednika državnega zbora Peterletu, slednji pa je bil tudi glasen kritik ministra Thalerja in LDS - zunanje politike. Kot kaže, bosta stranki to rešili na "štiri oči", vsaj kar se zunanje politike tiče, ko je bila ustanovljena posebna skupina, sestavljena iz predstavnikov obeh strank. • J.Košnjek Praznujmo rojstvo, ne smrti Ljubljana, 6. februarja - Slovenska nacionalna desnica bo predlagala državnemu zboru, da 3. december, dan, ko se je rodil dr. France Prešeren, izbere za državni kulturni praznik. Očitno Slovenci še vedno raje objokujemo smrt kot pa novo rojstvo, kar potrjuje tudi praznovanje 8. februarja, dneva smrti dr. Franceta Prešerna. Gorenjci smo začeli praznovati 3. december. Rojstvo praznujejo tudi vsi kulturni evropski narodi. Nismo proti upokojencem Liberalna demokracija Gorenjske v izjavi za javnost poudarja, da ni proti upokojencem, spremenjeni sistem pa tudi ni vzrok za realno padanje pokojnin. Socialna varnost upokojencev je zagotovljena, prav tako pa je varovano tudi gospodarstvo. Na koncu lahko vsi lahko pridobimo, LDS pa mora kot najpomembnejša vladna stranka to vlogo odigrati. Jutri volitve novih ministrov Dular, Rop in Umek Ljubljana, 6. februarja - Dogovarjanje o novih ministrih je bilo v novi vladni navezi SKD -uspešno. Od štirih praznih ministrskih mest je vsaka stran dobila po dve mesti. Pogajanja, ki sta j"1 vodila generalna tajnika strank Hilda TovŠak i» Gregor Golobic, usmerjala pa Drnovšek in Peterle, so bda uspešna. Jutri bo državni zbor že sklepal Še o ttea manjkajočih ministrih. Imena v slovenski politiki niso neznana. Četrti, minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, je bil že izvoljen-Kandidat za ministra za kulturo je dr. Jane* Dular, ki je bil v Peterletovi vladi zadolžen za Slovence po svetu, sedaj pa je urednik in lektor v Časniku Slovenec. Ministrstvo za delo, družino i° socialne zadeve naj bi prevzel mag. Tone Rop> javnosti zelo znan kot prvi človek privatizacije & očitno tudi uspešen, bil pa je tudi kandidat za vodjo kabineta predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Je predstavnik LDS linije. Kandidat za ministra z* znanost in tehnologijo pa je dr. Andrej Umefc univerzitetni profesor in prorektor mariborske univerze za raziskovalno delo. Je zvesti član SKD in odgovoren za mednarodne odnose in znanost. B« je tudi kandidat za zunanjega ministra, vendar je tek s Thalerjem izgubil. * J. Košnjek .. VALENTINOVO 14.2.1996 W ČESTITKA v našem časopisu za vse tj t ZALJUBLJENE, za vse PRIJATELJE! Cena samo 500 SIT! Pokličite nas najkasneje do 12. februarja do 9. ure zjutraj po telefonu:064/223-444 (mwmsssM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direk'o P Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, y''JJa Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Mencanje nekaterih podeželskih ob- radovljiškem 26-članskem občins-Jo*y, ki so ostala v okvirih starih kem svetu zasedel kar deset mest, občin, povečujejo med ljudmi in enoletne izkušnje z življenjem v "njevnimi voditelji občutek krivde radovljiški občini kažejo, da je tistih, j«, obžalovanje, čes - zakaj se nismo ki se jim vsaj malo kolca po samos-«»krat, ko je bila za to priložnost, tojni občini, več, kot jih je bilo ob »dločili za samostojno občino. O razpravah o oblikovanju novih občin. !akŠnih razmišljanjih smo že slišali « dela sedanje kranjske občine, "Ta dolina je bila vedno Predvsem z golniško- goriškega "Lokalpatrioti neradi pogledajo čez Savo" "Ne predstavljam si, da bi bila Lipniška dolina svoja občina; bolj sem razočaran nad tem, da se v radovljiški občini ne znamo dogovoriti in se lotiti reševanja problemov. Ne vem, kaj bi še morali narediti, da bi že enkrat prlŠU do boljše ceste. Bi se moral po njej peljati Clinton, bi moral Kacin na njej organizirati dirko Glro d' Italia... ? Radovljiška občina bolj "diha" s svojim središčem kot z ostalimi deli občine. Temu ni kriva strankarska pripadnost, problem je lokalpatriotizem ljudi, ki neradi pogledajo Čez most na desni breg Save, ki je še vedno radovljiški jug oz. radovljiški Balkan. Če občina ne bo uspela izterjati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju kamnoloma Kamna Gorica, bomo v Upniški dolini zagrozili cestnemu podjetju z zaprtjem kamnoloma." Ca? kjer se spogledujejo z uspehi nakelsk e in preddvorske občine, pa z "Verjetno bi več naredili, če bi bili samostojni" Svetnik Viktor Frelih iivi v radovljiški občini, kot direktor nakelske kmetijske zadruge pa dela v nakelskt občini, kjer lahko dobro spremlja, kaj je **ala občina v enem letu norela predvsem na komunalnem Področju. "Čeprav je po enem \'tu teiko ocenjevati, kaj je oz. JW bi bilo za Lipniško dolino °°lje, se mi vsaj na podlagi Primerjav z nakelsko občino Z porabo denar-pr občinskega proračuna, so Is'cdl»jem vprašanju *e "»nenja najbolj kresa-aradi nuje nadaljevanja vencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Tržič svetniki niso nasprotovali. Ker pa so imeli za pospeševanje živinoreje več novih predlogov, bodo poskrbeli za dopolnitev gradiva. Po uskladitvi s planskimi prihodnje, zato bo najbrž , precej zanimanja za enome-•gradnje mestne obvoznice in prostorskimi dokumenti sečno javno razgrnitev gra- s»» »— j- . . ... v_ —*----:j4KkWfwrftak. diva v občinski stavbi ter po memb in dopolnitev pro- naselila stanovalce z Balo- storskih sestavin dolgoroč- sa. Kljub dolgotrajni razpra- nega in družbenega plana vi o pravilnosti porabe občine v letih 1986 - 2000 denarja pred sprejemom ter prostorskih ureditvenih proračuna, višinah kupnin Kogojev za občino Tržič. To in načinu plačila ter sklepan- o temeljni dokument ob- ju pogodb brez vednosti čine za izrabo prostora v občinskega sveta so svetniki z večino glasov podprli podpis obeh pogodb, da ne bi zadržali projekta obvoznice. Sani*.!"" ,,,s' rrvo naJ L^ndadi podrli, v drugo pa bodo Preselili stanovalce. Po sprejemu odloka o začasnem financiranju letošnje javne porabe so svetniki na pobudo direktorjev razpravo na občini in sprejel spremeinuc uuiuka u krajevnih skupnostih, zazidalnem načrtu Senično - Podovnca. Ta dokument bo Na bližnjo prihodnost pa omogočil izgradnjo 14 hiš v se nanaša odločitev za nak- dveh podjetij sklenili ohra- nanc °8 pravilnika o sofi- prvi fazi in še štirih v drugi up dveh stanovanjskih hiš v niti vrednost točke za izra- kih 2 ,JU ureJanja kmetijs- fazi. Za prebivalce Tržiča bo Tržiču. Občinska uprava je čun nadomestila za uporabo ki sj,!'^ z melioracijami, predvsem pomemben spre- namreč pripravila pogodbi stavbnih zemljišč na lanski dena msko ureja porabo jem odloka, ki določa pros- za odkup hiše na Balosu 8, ravni. Z nekaj pripombami nami-13 *? proračuna za te torske ureditvene pogoje za ki jo bo potrebno rušiti so sprejeli osnutek poslovni- nitvah ' ^e ob nekaJ dopol- staro mestno jedro na ožjem zaradi nadaljnje izgradnje ka občinskega sveta, na 2a f d.ODil dovolj podpore območju. Na prihodnost bo mestne obvoznice, pa odk- koncu pa so si vzeli čas še PravY^em" ^di predlogu vplivala tudi odločitev za up hiše v Partizanski ulici 7, za vprašanja in pobude. llnika o finančnih inter- program priprave spre- kjer bo v dve stanovanji S. Saje SNEŽNE RAZMERE Poglejmo debelino snežne oddeje na nekaterih smučiščih: Krvavec včeraj je bilo 10 cm novega snega na 55 cm podlage, ie pa snežilo; Kranjska Gora snega je okrog 30 cm, vozijo večmoma vse vlečnice, smuka je ugodna tudi v Podkornu in v Planici; na Voglu je 115 cm snega in včeraj je rahlo snežilo; na Soriški planini je okrog 70 cm snega, vozijo vse naprave, cesta je prevozna; na Kobli imajo do 90 cm naravnega in umetnega snega in seveda obratujejo vse naprave; tudi na Starem vrhu vse vlečnice delujejo, imajo pa 30 cm novega snega; na Veliki planini so danes začele obratzovati vse vlečnice, imajo pa do 40 cm snega; tudi v Cerknem so snežne razmere zelo ugodne, vozijo pa vse vlečnice razen Loma. pravično in pošteno porazdelila med mesto in podeželje. Zdaj je tako, da velike naložbe ostajajo v Radovljici, izjema je le most v Globokem, ob katerem pa je tudi treba priznati, da bi ga verjetno težko sfinancirali že prvo leto, če bi bili samostojna občina. O odcepitvi od radovljiške občine Še nismo razmišljali, vsekakor pa se bomo z desnega brega Save ne AMZS Pri AMZS so čez konec tedna opravili 21 vlek vozil, 4-krat pa so nudili pomoč pri nesrečah ali okvarah. GASILCI Kranjski gasilci so prejeli poziv o sproženem alarmu v Merkurju na Koroški 1. Pozneje se je izkazalo, da je bil lažen. Posredovali so tudi pri prometni nesreči na Trati v Cerkljah, koder so iz jarka potegnili vozilo in ga ponovno postavili na cestišče. Poklicali pa so jih tudi iz AMZS, kamor so prepeljali poškodovano vozilo po prometni nesreči. Gasilce so potrebovali, da so iz vozila izrezali dokumente. Pripetil pa se jim je tudi dokaj nenavaden dogodek, saj so iz zdravstvenega doma kar k njim pripeljali bolnika, ki mu je tako zatekel prst, da mu niso mogli sneti prstana. Gasilci so prstan nato preščipnili. Gasilci Zasipa in Bleda so hitro in učinkovito posredovali pri požaru, ki je izbruhnil v kuhinji hiše na Zasipu in so tako preprečili nastanek večje materialne škode. Jeseniški gasilci so 2-krat z njihovim rešilnim avtomobilom prepeljali bolnika oz. poškodovanca iz obratne ambulante železarne, obžagovali so poškodovana drevesa na Jesenicah, pohiteli pa so tudi v Dom Franca Berglja, kier je v eni od sob izbruJinil požar. Za vsak primer pa so imeli med predstavo v gledališču Tone Čufar tudi {gasilsko stražo. Škofje-oški gasilci so uspešno pogasili goreči dimnik v bloku v Novem Svetu, pogasili 3 kontejnerje za smeti, 2 v Frankovem naselju in enega Pod Plevno, 1-krat pa so lastniku pomagali odpreti vrata v stanovanje. NOVOROJENČKI Gorenjska je v nekaj dneh dobila 20 novih prebivalcev. V Kranju se jih je rodilo 17, 9 deklic in 8 dečkov. Tokrat so bili vsi precej vitki, saj je bil najtežji deček .rojen s 3.700 grami, najlažjemu pa je tehnt-nica ob rojstvu pokazala 2.600 gramov. Na Jesenicah sta se rodili 3 deklici in pa 1 deček. Najtežja deklica je ob rojstvu tehtala 4.190 gramov, najlažja pa 2.670 gramov. URGENCA Na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice so imeli 105 urgentnih primerov, na internem oddelku 45, na pediatriji 25 na gine-kološko-porodniškem oddelku pa poleg 3 porodov še 10 bolnic po-trebnih urgentne pomoči. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 tmovma f roniJrvoa spodnja utrne a si UGODNI KREDITI DO DVEH LET OB SAVI IN KOKRI Ambrož bo Sv. Ambrož Cerklje, 6. februarja - Ko so bili člani občinskega sveta Cerklje konec minulega leta povabljeni na Ambrož k predstavitvi projekta CRPOV, so vaščani prišli na dan s pobudo, naj se njihova vas preimenuje v Sv. Ambrož. Priložnost za formalno preimenovanje se je ponudila na zadnji seji občinskega sveta, ko so obravnavali osnutek odloka o območjih naselij ter imenih naselij in ulic občine Cerklje na Gorenjskem, vendar se je zataknilo zaradi malenkosti. Sedanje uradno ime vasi je Ambrož pod Krvavcem, v občinskem svetu pa niso natanko vedeli, ali Ambro-žani želijo preimenovanje le v Sv. Ambrož ali v Sv. Ambrož pod Krvavcem. Zato so se odločili, da Jih o tem natanko povprašajo, še bolje pa bi kajpak bilo, če bi z Ambroža dobili pisno pobudo. • D.Ž. Prednost imajo domačini Preddvor, 6. februarja - Občinski svet v Preddvoru je na zadnji seji spremenil lani sprejeti sklep o odmeri sorazmernega deleža pri opremljanju stavbnih zemljišč. Dogajale so se namreč zlorabe, ker so "vikendaši" od danes do jutri prijavljali stalno bivališče v občini Preddvor, da bi bili upravičeni do 80-odstotne olajšave pri plačilu sorazmernega deleža. Svetniki so vsi po vrsti podprli misel, naj imajo domačini pri gradnji in plačevanju prispevkov za stavbna zemljišča ugodnejši položaj. Odločili so se, da enake olajšave veljajo za investitorje, ki imajo najmanj tri leta pred vložitvijo zahtevka neprekinjeno stalno bivališče v občini Preddvor ali pa v skupni dobi 10 let s prekinitvami. S slednjim določilom so med drugim odprli vrata tudi domačinom, ki se po bivanju v drugih občinah spet vračajo v preddvorsko. • D. Ž. Kranjska tekstilna šola si pridobiva bodoče dijake Šolarji sestavljajo mozaik spoznanj o tekstilnih poklicih Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola v Kranju na izviren način seznanja osnovnošolce s šolanjem za množico poklicev v teh strokah* Kranj, 6. februarja - Ponudba poklicev v tekstilni in obutveni stroki je zelo široka (zajema jih tam okoli dvajset), zgolj formalna informacija o njih pa osnovnošolce težko pritegne k odločitvi za enega od njih. Zato so se na kranjski tekstilni šoli odločili za izvirnejši način: za osnovnošolce priprejajo nekakšne naravoslovno-tehnične dneve, kjer jim več kot besedi prikaz izobraževalnih in poklicnih možnosti na šoli pove sodelovanje v njihovih delavnicah. "Osnovnošolci tako prek lastne izkušnje dobijo predstavo o poklicih, za katere izobražujemo v naši šoli," je Eovedala šolska svetovalka arbara Oman. "V delavnicah se pod vodstvom naših učiteljic praktičnega pouka in ob sodelovanju naših učencev lotijo strojnega pletenja, tkejo na ročnih statvah, barvajo majice s pigmentnimi barvili, v usnjarski delavnici sami izdelajo enostavnejši usnjeni izdelek, medtem ko si konfekcijsko delavnico le ogledajo. Ta oblika seznanjanja osnovnošolcev o poklicih jih veliko bolj pritegne kot zgolj predavanje o njih. Ko smo pripravljali ta koncept, smo Barbara Oman se vživeli v učenčevo vlogo in njegov način sestavljanja mozaika spoznanj o poklicih. Očitno smo uganili pravo, saj je odziv osnovnih šol, kjer očitno pogrešajo tovrstno "poklicno usmerjanje", kakor smo včasih rekli načrtovanju poklicne kariere. Hkrati pa je to tudi naložba v prihodnost naše šole, kjer imajo nekateri programi (predvsem poklici iz primarne tekstilne stroke) že nekaj let zapored premalo odziva. Kakšen je učinek teh prijemov, se bo sicer pokazalo dolgoročno. Naše delavnice Pri slikanju malic se je izkazalo, da domišljija nima meja. Preddvorski sedmošolci so pokazali največ zanimanja li ročno tkanje. tekstilne in usnjarske poklij? pobliže ogledovali sedmog iz osnovne šole Matije Val' javca iz Preddvora. V vsen delavnicah so z zanimanje^ sledili navodilom učiteljev }J učencev, ki že obiskujejo tekstilno šolo. Kot že mnog* vrstnike pred njimi pa s najbolj pritegnila ročn tkanje na statvah in poslih' vanje majic, kjer sta se spi"0?' tili njihova ustvarjalnost } domišljija. • D.'Z.Žlebi* foto: Tina Doki so usmerjene k sedmošol-cem, ki se imajo še čas odloČiti, za kakšno izobraževalno in poklicno pot se bodo odločili." Ko smo bili v začetku januarja na obisku v kranjski tekstilni šoli, se je na njihovih naravoslovno-tehničnih dnevih od novembra zvrstilo že več kot 600 učencev devetih osnovnih šol iz Kranja in okolice, načrtovali pa so še obisk šol iz Tržiča, Žirov in Škofje Loke. Tistega dne so si Vrtec za kakih sto otrok Tudi v Cerkljah Karitasov vrtec Z obnovo starih hlevov pri župnišču naj bi pridobili prostore za vrtec. Cerklje, 6. februarja - Zadrego pri otroškem varstvu v občini Cerklje naj bi rešil vrtec, ki bi ga uredili v starih "farovških štalah". S tem dejstvom je svetnike na zadnji seji cerkljanskega sveta seznanil tamkajšnji župan Franc Čebulj, ki je napovedal, da bodo v Cerkljah tako najbolj poceni in hitro prišli do možnosti za varstvo blizu sto otrok. Sedanji vrtec pri osnovni šoli v Cerkljah ne zadošča vsem potrebam po varstvu v Cerkljah in okolici. Več deset otrok je "na čakanju", ker ob letu vseh v pretesen vrtec ne morejo sprejeti. Kakih 50 otrok pa obiskuje vrtec zunaj občine, kar je za občino zelo drago, je povedal župan. Naložba v obnovo starih hlevov ob župnišču v Cerkljah bo terjala 25 milijonov tolarjev, le za izdelavo projektov bo treba odšteti več kot štiri milijone. Vrtec naj bi sprejel od 90 do 95 otrok, urejeno bi bilo tudi jaslično varstvo. Idealno bi bilo, ko bi vrtec lahko odprli že letošnjo jesen. Naložba že teče, zato te želje niso povsem neosnovane. V projekt je vključena tudi Karitas, je dodal župan, program vrtca, ki ga bodo dali v potrditev tudi šolskemu ministrstvu, pa bo katoliško usmerjen. Takšen vrtec so denimo lani odprli v Železnikih. • D.Ž. = ZRCALCE, ZRCALCE ... ^ Županovo načrtovanje družine -in vrtca Komaj se je cerkljanskemu županu rodilo novo dete, že prihaja na plan z zamislijo o novem vrtcu. Nastala naj bi v sodelovanju s Karitas v obnovljenih farovških štalah, poskrbljeno bo za katoliško vsebino vzgojnega programa, v. najboljšem primeru pa bi ga lahko odprjf ie jeseni. V njem naj bi bile tudi jasli-Zupanova najmlajša hči bo tovrstno varstvo potrebovala čez leto dni. Dobro načrtovanje občinskih investicij ali dobro načrtovanje družine? Očitno oboje. IN/I POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. PC PRESKRBA TRŽIČ PRODAJNI CENTER PLANINA - KRANJ SPROTI PEČENE žemlje, kajzerice in bombete po samo 25 SIT štručke in polnozrnate žemlje po samo 26 SIT SVEŽE PEČENI PIŠČANCI po 660 SIT/kom Mojca Jamnik s Podreče prejela mladinsko Tischlerjevo nagrado Nagradno potovanje na "ledeni otok 23. januarja je dijakinja četrtega letnika višje šole za gospodarske poklice v St. Petru v RožuJ Celovcu prejela Tischlerjevo nagrado kot najboljša na mladinskem govorniškem natečaju1 razpravo Ali je "zdrava prehrana" res zdrava? PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO O NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI V SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 AEK MAJA PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V2ALOQ«I Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Podreča, 6. februarja - Ujeli smo jo v soboto proti večeru, potem ko sta se s sestro Tjašo, ki hodi v drugi letnik iste šole, za konec tedna pripeljali domov na Podrečo. Pogovor se je seveda sukal okrog ugledne nagrade, ki jo vsako leto podeljujeta Krščanska kulturna zveza na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev, imenuje pa se po dr. Jošku Tischlerju, prvem ravnatelju slovenske gimnazije v Celovcu. Kajpak smo veliko zvedeli tudi o dvojezični višji šoli za gospodarske poklice v St. Petru, ki jo Mojca Jamnik že četrto leto zmaguje z odliko. Kako to, da si se sploh odločila za sodelovanje na govorniškem natečaju? "Spodbudila me je profesorica slovenščine, mag. Marija Perne, ki je bila tudi moja mentorica. Letos tema ni bila predpisana, odločila sem se za temo Ali je "zdrava prehrana" res zdrava? In uspela. Dobila sem prvo nagrado." Kaj ti prinaša? "Potovanje v eno od evropskih glavnih mest. Mika me, da bi spoznala Revkjavik na Islandiji. Verjetno bom potovala med počitnicami." In kaj si ugotovila v svoji nalogi o zdravi prehrani? "Da je v majhnih količinah vse, kar v velikih učinkuje kot strup, zdravilo." Kako si pravzaprav zašla v Rož? "Konec osnovne Šole je za vsakega mladega človeka prelomno obdobje. Odločiti se mora, kaj bi rad počel v življenju. Mene sta privlačili dve domači šoli: turistična in gimnazija v Zelimljah, v katero so me že sprejeli, nazadnje pa je pretehtala tretja, višja šola za gospodarske poklice v St. Petru v Rožu. O njej mi ie prva pripovedovala mamica, ki jo je spoznala na izletu z aktivom kmečkih žena. Potem smo si jo šli vsi skupaj ogledat..." Kaj te je v tej šoli tako zelo pritegnilo, da si hotela od doma? "Program šole, zlasti jeziki. Vseh pet let, kar traja šolanje, so obvezni štirje jeziki: slovenski, nemški, angleški, italijanski, razen teh so tudi izbirni. Pouk je dvojezičen. Med pomembnejšimi predmeti so še računovodstvo in gospodarsko poslovanje pa praktične vsebine, kot šivanje, tipkanje, stenografija, računalništvo, kuhanje. Take šole, žal, v Sloveniji ni." Kje stanuješ, kako poteka pouk? "Prva tri leta dekleta pre V varno v internatu, potem f1 preskrbijo sobe pri domač'0 jj ker je internat premajhen sestro stanujeva na neki k»V tiji tri kilometre stran od s° Pouk ie tako rekoč ves 0; maturo te šole lahko na , univerze, ko so lani P ^ maturantke želele študiran ^ fakultetah v Sloveniji, P% imele težave. Mislim, da « venija tudi na tem področj ^ ne izpolnjuje pogojev za ^ ropsko skupnost." H. — NA MEJI Avto-moto društvo Kamnik Bogate izkušnje so naložba ža jutri Kamnik, 5. februarja - Kar nekaj članov ima današnje Avto- moto društvo Kamnik, to se še spominjajo začetkov delovanja pred 50 leti. Najstarejši Član Jože Burja je bil pred koncem lanskega leta, ko smo se srečali z nekaterimi člani, Prepričan, da je bilo kamniško durstvo ustanovljeno pred Avto •noto zvezo, cestnošportno tekmovanje pa so organizirali v Kamniku le 1946. leta. Društvo je bilo takrat povedo s sindikati in vojsko. Tako > dobili avtomobil in na ta Janez Martinjak, Štefan Borin, Franc Goreč, Jože Burja, Gregor Goreč, Velimir Medja zano o aiiiuin.au m vojsk« so dobili avtomobil in na ta način so dvakrat na leto organizirali šoferske tečaje. Za ženske so se šoferski tečaji začeli Šele po letu 1956. Eden glavnih predmetov je bilo takrat motoroznanstvo. Jože, ki je ?il večkrat predsednik društva m različnih komisij, razen gos- podarske, se spominja, kako težko je bilo za rezervne dele, da so zračnice vedno pokale, da so tečajnike inštruktorji učili zastonj in da je bila takrat zelo cenjena v društvu družabnost. Kamniško društvo in športni funkcionarji v njem so bili poznani kot dobri in sposobni organizatorji dirk. Zadnje čase se nekako vrača nazaj motocik-lizem ugotavljata Gregor in Franc Goreč, državni prvak v cestnih hitrostnih dirkah do 125 ccm in njegov oče, ki je hkrati predsednik športne komisije v AMD Kamnik. Vendar pa društvo kaj več, kot zgolj ma-tičnost tekmovalcem ne more nuditi. Vendar pa Gregor Gor- Jože Gorjan iz Mengša j mojstra s trobento Jubilej J°že je najstarejši član Mengeške godbe, trobento pa igra že 70 let. Mengeš, 5. februarja - V nedeljo, 4. februarja, ie Jože J»°nan, ki že 42 let igra pri Mengeški godbi, v družinskem krogu štirih sinov praznoval 82. rojstni dan. Da ga bosta delo in sodelovanje v Mengeški godbi še dolgo "pokonci držala", kot pravi, mu želimo Mi v Gorenjskem glasu in ^!*Wtrati čestitamo ob pražil Y sestavi Mengeške godbe, .°o v soboto, 10. febraurja, Pnrediteljica že 12. Mengeške ?arele ob 17. in 20. uri v korani kulturnega doma v QgSu, med pokrovitelji pa tu?di letos Gorenjski Slas> *>< Me Ludi 82-letni Jože Gorjan. nik ed njegovim letošnjim praz-Kom nam je zaupal, da gpja tri leta, ko je "zamen- rn Z0^e' troDente sicer ne P°re več igrati, še vedno pa Poskoči k sestavu z igranjem £lnel ali pa bobna. Nekaj ;°^phnega semi bo najbrž godilo tudi v soboto na 12. ^ngeški mareli. Če ne dru-paP k° J°že vsekakor pomalo pri izvedbi obeh predstav, Jih bo posnela in potem Podvajala tudi TV3. "Rodil sem se blizu dagnje Nove Gorice, se izučil * model-mizarja, opravljal j>a Sem potem različna dela. o vojni sem imel med prvimi J0! ansambel Melodija v Kamniku. K Mengeški godbi sem prišel 1954. leta in sem od takrat njen član. Moj instru-met je bila trobenta. 70 let me že spremlja. Ko sem začel Kred 42 leti pri godbi, je bil lelodija edini ansambel. Iz vrst godbenikov jih je nastalo potem toliko, da imamo zdaj Mengeško marelo. Čeprav trobente ne morem več igrati pa bom pri godbi dokler bom mogel. Glasba in godba ob ženini podpori me pokonci držita." Jože se spominja, da je imela godba kar nekaj kriznih trenutkov. Ena večjih kriz je bila, ko je godbo zapustil kapelnik Lipar. Sicer pa je Jože v godbi zamenjal že pet kapelnikov, sedanji kapelnik Gornik je šesti v njegovem godbenem stažu. Že dvakrat, odkar je član, pa so v godbi zamenjali tudi instrumente. Prvi so bili uglašeni na visoki C, potem pa so 1959. leta dobili češke na B uglasitev. No, zdaj imajo godbeniki po večini svoje instrumente. Tisti denar, ki ga godba dobi od družbe, ni namreč niti za strokovni kader. Mengeška godba se mora večji del sama financirati. Upajo pa še vedno, da bo v novi občini morda vendarle bolje, kar zadeva njihovo financiranje, saj celo v "revnejših" občinah namenjajo danes precej več denarja za svojo, občinsko godbo. A. Žalar Tftžić tw svotcof u, u79o nac TO; 9tt M m. FAX; 0*4 50 790 OBVESTILO j V mesecu februarju 1996 zbira Urad za prostor in okolje občine Trtic predloge Posameznikov in organizacij za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in arulbenega plana občine Triič za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (predlogi za spremembo nezazidljivih zemljišč v zazidljive). *Pisne predloge je potrebno posredovati na naslov: Občina Tržič, Urad za prostor in okolje, Trg lobode 18, 64290 Triič do 1. 3. 1996. Kasnejših predlogov ne bomo upoštevati. Urad za prostor in okolje Ignac Primožič dLa. Župan Pavel Rupar ec, ki je tudi član športne komisije v AMD Kamnik, ne misli odnehati. Njegov oče pa ugotavlja, da zadnja leta lepo poteka sodelovanje s Codelli clasic klubom in z organizacijo rallvja veteranov. Štefan Borin, ki smo ga pred nedavnim v pogovoru, ko je šlo za znanega Mengšana, razglasili za ustanovnega člana društva, seveda nima tolikšnega staža v AMD Kamnik. Vendar pa je že vrsto let v društvu in najbolj zvest gospodarski in športni komisiji. Vedno so bili v kamniškem društvu zavzeti za ra-zlična tekmovanja in sodelovanje v njih. 1983 pa so z nekaj zanesenjaki organizirali celo autokross v Tunjicah. Štefan pravi, da so se po nekaj dirkah na tem področju dejavnosti žal razšli, vendar bi bil še vedno pripravljen strokovno pomagati, če bi bila pripravljenost za oživitev. Sicer pa predsednik AMD Janez Martinjak prihodnost delovanja AMD Kamnik vidi v pomladitvi in pridobivanju članstva. Še naprej bo ena prvih nalog preventiva v prometu in povezovanje s šolami. Športna dejavnost pa bo nedvomno tista, ki bo v programu delovanja imela vedno večjo povezovalno vlogo. Na tem področju imajo v društvu tudi Številne, bogate izkušnje, ki so v tem trenutku prav gotovo najboljša naložba za jutri. A. Žalar Gorenjski glas pokrovitelj v Smledniku Tokrat že četrto praznovanje Ob podpori župnika Rafka Kralja bo za kulturni praznik v farni cerkvi v Smledniku že četrtič praznična prireditev. Smlednik, 5. februarja • Trikrat so že za slovenski kulturni praznik v Smledniku pripravili v farni cerkvi praznični kulturni program. Tako enotno, kot so se praznovanja lotili letos, pa do zdaj še ni bilo. Na sestanku konec minulega tedna, kjer smo se dogovorili, da bo med pokrovitelji letošnjega praznovanja kulturnega praznika v Smledniku tudi Gorenjski glas, so povedali, da letos v pripravah poleg organizacijskega odbora sodelujejo tudi vsa turistična druStva, Soli in Kulturno umetniško društvo Smlednik. Svečanost ob prazniku bo v nedeljo, 11. februarja, ob 15. uri v farni cerkvi sv. Urna v Smledniku. V programu bodo nastopili mladinski cerkveni pevski zbor pod vodstom Rudolfa Cerca, Lovski pevski zbor Medvode pod vodstvom Janeza Čadeža, igralka Jerica Mrzel, ki bo pesmi spremljala na kitari, učenci osnovne šole Smlednik, Kamniški koledniki, narodne noše in pritrkovalci. Govoril bo novomeški prost Jože Lap, program pa bo povezovala Jožica Kumer. Po končani prireditvi bo priložnostno srečanje sodelujočih v programu s sponzorji. Poleg Gorenjskega glasa so med sponzorji kulturne prireditve tudi krajevna skupnost Zbilje, Mizarstvo Iskra Janez Zbilje, občina Medvode, StanCom, d.o.o., Smlednik, TD Zbilje, župnijski urad Smlednik, Ločniškar Drago, avtoprevoznik Smlednik, Mali Marjan elektronika s.p. Moše, Market Jenko Zbilje, Mizarstvo Malovrh Hraše, OŠ. Simona Jenka Smlednik, TD Smlednik, Turistična zadruga z.o.o. Dragočajna Moše, TD Hraše, VIZ Frana Milčinskega Smlednik, Vrtnarstvo Marjan Zupančič Hraše, Žeja servis Mihelca Valburga, Cvetličarna Zala Preska, Elektromehanika Zor-man Zbilje, Grašič Marjan Moše, K. N. Urh Smlednik in Okrepčevalnica Camp Dragočajna. A. Žalar Podružnična knjižnica v Vodicah Knjiga je družbena vez Vodice - Knjižnica Vodice je mesto družabnega življenja Vo-dičanov, zlasti otrok. Je ena redkih, kjer nimajo članarine in obiskovalcem nudijo brezplačno izposojo videokaset s slovenskimi filmi. "Želimo si le, da bi bila knjižnica nekoliko večja," je povedala vodja vodiške knjižnice Maša Uran. Knjižnica Vodice na Kopitarjevem trgu je podružnična enota matične knjižnice v Šiški. Na 145 kvadratnih metrih je bilo v letu 1989 približno 5.900 knjig, danes pa jih je že 13.600. V ptvih letih so nekaj knjig dobili celo od posameznih darovalcev. Vodiška knjižnica se lahko pohvali z velikim številom knjižnih naslovov. "Običajno imamo po en izvod vsake knjige, razen naprimer pri knjigah za domače branje. Če bi hoteli imeti več izvodov, bi morali omejiti število naslovov," je razložila Maša Uran. S pomočjo računalnika lahko obiskovalci vedno pregledajo knjižni fond celotne šišenske mreže. Sicer pa bralci redno vračajo izposojene knjige, saj imajo le dva do tri opomine na dan. Po zadnjih statističnih podatkih je v NEVRJETNO ZNIŽANJE OD 5»» 2E. - 18. 2. 1996 količin« m omejen« iB © SNOVVBOARD ŠOLA IZPOSOJA BOARDOV 64000 Kranj, Jenkova 4, tel.: 064 221-129, int. 2 knjižnico vpisanih 1030 članov, vendar so nekateri med njimi tudi taki, ki jih v te prostore ni celo leto - to so mirujoči člani. Med bralci je največ mladine in otrok. Do 1. oktobra lani je bila knjižnica odprta samo dvakrat na teden, ker pa se je število obiskovalcev znatno povečalo (tudi 100 obiskovalcev na dan), je zdaj knjižnica odprta vsak dan od 12 do 17.30 ure. Novejša pridobitev je video soba, v kateri je 728 filmov, in ki se po potrebi spremeni v kino. Na domiselni leseni tribuni si otroci velikokrat krajšajo čas. V knjižnici je vedno polno otrok, ki berejo, se pogovarjajo, delajo seminarske naloge, učijo m nasploh družijo. Predvsem pa si otroci želijo večjo čitalnico, kajti zaenkrat je to velika okrogla miza, okoli katere se gnetejo mladi radovedneži. Tudi periodični tisk bi potreboval več prostora, saj bi moral biti enakovreden knjigam. Zanj knjižnica Vodice ne dobiva denarja, ampak ga nabavlja s pomočjo lastnega dohodka, ki ga dobi z izposojo cd-jev in videokaset ter zamudnino. Pred časom sta knjižničarki Maša Uran in Sabina Leveč vodili prevljične urice, ki sta jih morali prekiniti, ker jih je uvedla tudi šola. Letos nameravata uvesti predšolsko bralno značko. Najmlajšim, ki še ne znajo brati, bi radi približali knjigo s slikami in pripovedjo zgodbe. Monika Kubelj Občinski svet Medvode Predragi potniki? Medvode, 6. februarja - Predsednik občinskega sveta občine Medvode Mitja Ljubeljšek je za danes, 6. februarja, sklical 13. redno sejo občinskega sveta. Začela se bo ob 18. uri, na dnevnem redu pa je med drugim pomembna točka za porabnike sredstev v občinskem proračunu. Svetniki naj bi sprejeli sklep o začasnem financiranju po dvanajstinah lanskega proračuna. Takšno financiranje bo trajalo do sprejetja letošnjega Občinskega proračuna. Na seji naj bi sprejeli tudi vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in obravnavali informacijo o javnem potniškem prometu. Poskusna dvomesečna uvedba lokalnega potniškega prometa je lani pokazala, da za tovrstni promet v center Medvod ni posebno velikega interesa med občani. Tako je občina k plačanim vstopnicam za vožnjo za vsakega potnika morala primakniti še skoraj šest tisoč na mesec oziroma skoraj 800 tisoč tolarjev iz občinskega proračuna. Telefon v TUhinjski dolini Kamnik, 5. febraurja - Dogovor na decembrskem sestanku na pobudo predsedstva občinskega sveta in župana občine Kamnik o financiranju izgradnje telefonije v Tuhinjski dolini je na dveh sestankih v januarju podprl tudi upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik. V Tuhinjski dolini torej bodo dobili želene in težko pričakovane telefone. Telekom bo financiral optični kabel Domžale - Kamnik in pomagal pri medkrajevni in Krajevni povezavi z njim. Celotna investicija je opredeljena na 112 milijonov tolarjev, upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik pa je namenil za uresničitev tega programa 19 milijonov tolarjev. Županove čestitke Mengeš, 6. februarja - Župan občine Mengeš Janez Per, ki sicer praviloma redno obišče najstarejše jubilante v občini v posameznem mesecu v letu, je v soboto, 3. februarja, obiskal in s priložnostnim darilom čestital ob visokem jubileju Valentinu Skoku iz Cankarjeve 2 v Mengšu za 85 let in Vincencu Cebulju iz Trstenove 36 v Loki pri Mengšu za 85 let. Med jubilanti, ki ju bo še obiskal pa sta tudi Štefanija Kristl iz Slam-nikarske 4 v Mengšu (80 let) in Franc Črnivec z Veselovega nabrežja 1 v Mengšu, ki praznuje 80. rojstni dan. čestitkam ob tokratnih visokih jubilejih občanov občine Mengeš se pridružujemo tudi v Gorenjskem gl%su. A. Ž. DEŽELA Nadaljevanje radovljiške seje 0 festivalu, stanovanjskem skladu... Radovljica - Občinski svet bo jutri, v sredo, nadaljeval s sejo, ki jo je začel in zaradi pozne ure prekinil pred dvema tednoma. V nadaljevanju bo med drugim obravnaval sklep o Festivalu Radovljica, poročilo usklajeval ne komisije o deležih blejske, bohinjske in radovljiške občine v stanovanjskem skladu in sklep o določtvi javnega interesa na področju kulture. Na dnevnem redu bodo tudi osnutek odloka o delovnih organih občinskega sveta, pobude in vprašanja svetnikov in odgovori na njihova vprašanja. • CZ. Ustanovili "Pučnikovo komisijo" Radovljica - Občinski svet je na prvi letošnji seji imenoval komisijo za povojne poboje, pravno dvomljive procese in druge tovrstne nepravilnosti. Komisijo bo vodil Mihael Cene, v njej pa so še Janez Globočnik, Aldo Jovan, Janez Resman in Valentin Šparovec. • CZ. Odlok že imajo, zdaj še plin Radovljica - Če bo šlo tudi pri gradnji plinovodnega omrežja tako hitro, kot je bil hitro (in brez zapletov) sprejet odlok o pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina iz omrežja, potem si bodo v radovljiški občini kaj kmalu kurili in se greli z zemeljskim plinom. Odlok, ki ga je občinski svet sprejel na prvi letošnji seji, ureja pogoje za dobavo in odjem plina, oskrbo ter obveznosti in odgovornosti dobavitelja in odjemalca plina za naprave, za dobavo in kakovost plina, za priključitev na plinovodno omrežje, za plino-mere, za prijavo, odjavo in obračun porabe plina in za prekinitev dobave. V občini se tudi že pripravljajo na ustanovitev delniške družbe, v kateri naj bi imeli deleže uporabniki plina, dobavitelj plina Geoplin iz Ljubljane, distributer plina v radovljiški občine in občine. • CZ. Mladinski dom - za življenje v naravi Tako je pač odločila država Janko fiamler: "Država z Mladinskim ampak mu le jemlje. Če bi mu hotela Bohinjska Bistrica - Mladinski dom v Bohinju, ki stoji na imenitni lokaciji ob Bohinjskem jezeru, ima že tako burno zgodovino, da bi lahko o njem napisali lepo in zanimivo zgodbo. V tej zgodbi bi nastopala razsipna država, ki je v ta dom vložila že velike denarja in še precej jih bo, vedno nezadovoljni Bohinjci, ki od doma niso nikdar kaj dosti imeli, pa seveda spretni podjetniki, ki so v zadnjem času poskušali z raznimi lastninskimi podvigi. Ob tem, ko tovrstne poskuse preiskujejo za to pristojni organi, je dom v predstečaj-nem postopku, več je tudi drugih tožb, državni zbor pa je predlogu odloka o lastninjenju v Triglavskem narodnem parku dodal nov člen, ki določa, da bo z dnem uveljavitve zakona lastnica in upravljalka doma postala država. Še več: država ga brez predhodnega soglasja tudi ne bo smela odtujiti ali ga prenesti na kako drugo podjetje in ustanovo. In kaj se bo potlej dogajalo v domu? Kot je povedal Janko Ham- izobraževalnim centrom Bohinju nič ne daje, kaj dati, bi zgradila kanalizacijo." Nekaj koristi tudi za Bohinj Janko t Iamler je zavrnil očitke, da Bohinj od Mladinskega izobraževalnega centra ne bo nič imel. Turistične takse res ne bo veliko kapnilo v občinski proračun, zato pa bodo v Bohinj redno prihajali starši otrok, ki se bodo potem morda še kdaj vrnili v Bohinj. V domu bo 12 do 14 delovnih mest (tudi za Bohinjce), z živili se bodo čimveč oskrbovali v Bohinju pa tudi Center bo poskušal skupaj z državo kaj narediti za Bohinj. Lokacija doma je res imenitna in primerna za komercialni turizem, toda dejstva so takšna, da to ni bil nikdar klasični turistični objekt. Ob tem, da je denar za izgradnjo novega doma (na stari lokaciji) zagotovila država, Je razumljivo, da se država upravičeno prizadeva za to, da ga dobi nazaj. ler, direktor javnega zavoda Center šolskih in obšolskih dejavnosti, bo to eden od objektov, ki jih bodo uporabljali za (ob)šolske dejavnosti, predvsem za programe življenja v naravi. Doslej so v Sloveniji za te potrebe uredili osem objektov (eden med njimi je tudi dom Trilobit v Javorniš-kem Rovtu), še pet jih urejajo, dogovarjajo pa se tudi za nakup kranjskogorskega hotela Autocom-merce. Mladinski dom bodo deset mesecev uporabljali za programe življenje v naravi, ki jim bodo zato, ker bodo potekali v Triglavskem narodnem parku, dali poudarek okol- jevarstveni vzgoji, dva meseca na leto pa bodo svoje zmogljivosti in storitve prodajali na trgu. Država, ki je pred trinajstimi leti za izgradnjo doma dala 3,2 milijona mark "šolskega dinarja" (namenskih sredstev za izgradnjo študentskih in dijaških domov), bo tudi tokrat morala odvezati mošnjo in za preureditev in obnovo doma (stari, nevarni del bodo podrli in tam uredili večnamenski prostor, fitnes in v mansardi nekaj sob) nameniti približno milijon mark. Predvidevajo, da bodo prve skupine (v vsaki naj bi bilo 60 do 70 šolarjev) lahko sprejeli že maja letos. Ko je o načrtih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti pred kratkirn razpravljal bohinjski občinski svet, je bilo slišati, da je tako imenitno lokacijo škoda uporabiti za šolske programe življenja v naravi. Janko Hamler je pozdravil zamisel države in Centra, da nekdanje vojaške, gozdarske in druge stavbe ureja za potrebe šolske dejavnosti, a hkrati Eripomnil, da bi na lokaciji Mladins-ega izobraževalnega centra bilo smiselno razvijati le komercialni tur izem, od katerega bi tudi občina nekaj imela. Država s tem centrom Bohinju nič ne daje, ampak mu le jemlje. Če bi mu hotela dati, potem bi zgradila kanalizacijo. Stanka Zupan je povedala, da je že od nekdaj z bohinjskim prostorom gospodarila država in da se to, žal, nadaljuje tudi zdaj. "Če o svojem prostoru ne bomo mogli odlo; čati sami, z novo občino nismo dobili ničesar," je dejala in še poudarila, da so bili v Bohinju vedno proti Mladinskemu domu. Rešitev je kratkoročno dobra, dolgoročno pa zanesljivo ne, je menil Ivo Cundrič in še pripomnil, da bo občina od doma lahko le odvedla fekalije. Župan Franc Kramar je bil kratek, jedrnat: "Občina tu ne igra nobene vloge, vse poteka na državni ravni." Predsednik sveta Jože Cvetek-pa se je ob tem spraševal, kdo bi se potegoval za lastnino doma in kakšna dejavnost bi se razvijala tam, če ne bi vmes posegla država. • C. Zaplotnik Kamp Danica Inšpektorji so postavili rok Bohinjska Bistrica - Vodnogospodarska inšpekcija je turističnemu društvu Bohinj že nekajkrat izdala odločbo, da mora v avtokampu Danica v Bohinjski Bistrici zgraditi kanalizacijo in odpadne vode speljati do čistilne naprave. Ker zadnjega roka, to je 1. julij 1996, ne namerava več podaljšati, kampu grozi zaprtje v glavni turistični sezoni. Če sodimo po prizadevanjih turističnega društva, se to očitno ne bo zgodilo. Društvo je namreč že zaprosilo radovljiško upravno enoto za lokacijsko dovoljenje, na podlagi katerega bo kamp lahko komunalno uredilo in opremilo. Kot je povedal tajnik društva Marjan Malej, želijo letos poleg kanalizacije zgraditi še nov "sanitarni blok" z desetimi stranišči, dvanajstimi tuši, prostori za pomivanje in pranje ter straniščem za invalide. Za 450 gostov, kolikor jih je v kampu poleti, so zdaj na voljo le štiri stranišča, prerhalo pa je tudi tušev in prostorov za pranje in pomivanje. Naložba bo omogočila, da bo v kampu lahko naenkrat tudi šeststo do sedemsto gostov, medtem ko sedanje zmogljivosti "sanitarnega bloka" omogoča normalno bivanje v kampu le 200 do 250 kampistom. Lani so v Danici beležili okoli 13 tisoč nočitev, od tega približno polovico nočitev tujih gostov. Število je bilo za štiristo manjše kot predlani, vendar je temu botrovalo predvsem slabo vreme. Društvo bo v kratkem tudi izdalo nov prospekt o kampu. • CZ. Odlok o postavljanju reklamnih tabel Za postavitev ni dovolj le kramp Napisi morajo biti v slovenskem jeziku, vsebina pa "v skladu z dobrimi običaji • preklica. Ob prvi pridobitvi dovoljenja za postavitev nepr°' metnega znaka ali reklarnn table je treba plačati 5.0^ tolarjev, potlej pa za znake, & Radovljica - Občinski svet je na prvi letošnji seji po hitrem postopku sprejel nov odlok o postavljanju neprometnih znakov in reklamnih napisov. Čeprav se novi odlok bolj malo razlikuje od prejšnjega, še ne tri leta starega, pa vendarle vsebuje nekatere novosti. Po novem krajevna skupnost daje za postavitev znaka le mnenje, nov je znesek letne najemnine, spremenjene pa so tudi kazni, ki pretijo kršiteljem. Če kdo misli, da je za postavitev reklamne table ob cesti dovolj le soglasje lastnika in kramp, s katerim bo skopal luknjo, se hudo moti. Postopek je bistveno bolj zapleten. Za postavitev znaka enostranske površine več kot 3,4 kvadratnega metra ie potrebno lokacijsko dovoljenje, za manjše zadošča le priglasitev, prav tako tudi za table, ki opozarjajo na prireditve in druge dogodke. Pa ne le to! Potrebno je tudi mnenje krajevne skupnosti, upravljalca ceste, lastnika oz. upravljalca zemljišča, v spomeniško varstvenem območju pa tudi mnenje zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Napisani na tablah morajo biti v slovenskem jeziku, vsebina znakov pa "v skladu z dobrimi običaji". Dovoljenje za postavitev znaka velja dve leti, le za znake podjetij na lastnih stavbah ali ob njih do stojijo na občinskih oz. JaV£$ zemljiščih, vsako leto po 5.0W tolarjev za vsak začetni kvadratni meter enostranske p0;, šine znaka. Za podjetja }jj posameznike, ki bodo krši odlok, je zagrožena kazen 48.000 tolarjev, za odgovorno osebu v podjetju pa 24.0^ tolarjev. Za vse znake in taf' le, ki so bile postavljene n» črno", bo treba pridobiti doj voljenje v tridesetih dneh uveljavitvi odloka, sicer jih j* občina odstranila na stros* lastnika. • CZ. Občinski svet sprejel odlok o komunalnih taksah Če se lokal razširi na pločnik Radovljica - Občinski svet je na prvi letošnji seji sprejel odlok o komunalnih taksah, ki podrobno določa, za kaj vse je treba plačati takso v občini, kdo je lahko kot izjema oproščen plačila, do kdaj jo je treba plačati in drugo. Čeprav je višina takse izražena le v točkah, katere vrednost je šest tolarjev, so v občinski upravi ob pripravi odloka za lažje razumevanje izračunali, kolikšne bodo takse. Za glasbeni avtomat ter za vsako balinarsko ali kegljaško stezo bo treba plačati 6.000 tolarjev takse na leto, za elektronski igralni avtomat 60.000 tolarjev, za biljard, teniško igrišče in stenski igralni avtomat pa 30.000 tolarjev. Za uporabo 20 kvadratnih metrov javnega pločnika pred poslovnimi prostori bo glede na namen uporabe treba plačati 14.400 (gostinstvo, slaščičarstvo) oz. 7.200 tolarjev (trgovine) takse na mesec, glede na opremljenost (ograja, nadstrešek) 3.600 tolarjev in za čas uporabe (turistična sezona) pa še 3.600 tolarjev. Za pet kvadratnih metrov veliko reklamno tablo trajnega značaja bo letna taksa 30.000 tolarjev, za enako veliko tablo, ki bo postavljena le za določen čas, pa 300 tolarjev na dan oz. 9.000 tolarjev na mesec. Za police, vitrine in stojala, velika do dveh kvadratnih metrov, bo letna taksa 9.000 tolarjev, za večje pa 18.000. In kolikšna bo taksa za začasno uporabo 20 kvadratnih metrov javne površine? Za kiosk bo 6.000 tolarjev na dan, za stojnico 3.600, za razne komercialne prireditve (cirkus) 600 tolarjev, za gostinsko prikolico 4.800 tolarjev, za trgovsko prikolico 3.600, za parkirišče osebnih vozil 300 tolarjev na dan - in tako dalje. • CZ. Poštarski problemi v Lescah Posta je, po pošiljko pa v Radovljico Pošta Slovenije se že več let prizadeva pridobiti v Lescah nove prostore, ki bodo med drugim omogočili dvigovanje priporočenih pošiljk v domačem kraju. Lesce * Lesce imajo svojo pošto s svojo PoŠta je pridobitev prostorov v Lescah številko, uradom, uradnicami, telefonom, bla- uvrstila med prednostne naložbe že lani. Ke» gajno, nimajo pa pismonoš. Pošto nosijo v Lesce pismonoše iz Radovljice. In če dopoldan ni nikogar doma, da bi mu, denimo, lahko izročile priporočeno pošiljko, pustijo le obvestilo, Lešcani pa morajo popoldne po pošiljko v je odpadla možnost, da bi odkupila dodatne prostore v stavbi sedanje pošte, se je začela zanimati za nakup prostorov v načrtovanj a še ne zgrajenih poslovnih stavbah. Tehtala je med dvema možnostima, med stavbo Radovljico. Ni problem razdalja do Radovljice, nasproti Železniškega skladišča in-stavbo v gre za vprašanje, zakaj pošiljke ni (ne bi bilo) Finžgarjevi ulici, in se po analizi odločila, da možno dvigniti v Lescah, ko pa je v kraju pošta,% pristopi k soinvestitorski pogodbi za gradnjo se sprašujejo v radovljiškem klub svetnikov objekta v Finžgarjevi ulici, ki bi bil oo sedanje pošte oddaljen okoli tristo metrov- združene liste socialdemokratov. V kranjski poslovni enoti Pošte Slovenije pojasnjujejo, da težave, o kakršnih govorijo v klubu svetnikov, izhajajo iz prostorskih problemov. Pošta se že več let prizadeva, da bi v Lescah pridobila večje prostore, kamor bi preselila tudi del pismonoš. S tem pa bi krajanom omogočila, da bi lahko priporočene pošiljke dvigovali v domaČem kraju. Pri izbiri ie upoštevala, da je nova lokacija, bližini blokovskega naselja, stanovanjskin hiš in načrtovanega poslovno trgovskega središča. Ko so se "poštarji" že letoS.kj svojih načrtih pogovarjali s predstavnic krajevne skupnosti Lesce, so pokazali vecj zanimanje za lokacijo ob železniškem skladišču. • CZ. na obisku NA OKROGLEM Zgodovine ne soustvarjajo samo veliki kraji Za Okroglo ie znano, da obstaja več kol sedem stoletij. Med našim obiskom smo se prepričali o klenosti sedanjih rodov tamkajšnjih prebivalcev. 6 J — - i---— 1 tilne niti zaradi nepovezanosti naložba občine Naklo v pove- Okroglo, 3. februarja - Če se v v*si z 29 hišnimi številkami zbere na pogovoru kar šestnajst ljudi, ni moč podvomiti o predanosti prebivalstva svojemu kraju. Poseben izraz take naklonjenosti pa je obsežna Rudija o Okroglem, v kateri je študentka Marija Kokalj še kot gimnazijka raziskala bogato preteklost naselja na zakraseli Dobravi. Kot je napovedala, si obeta izdajo vsaj skromne brošure o Okroglem. Okroglo je med gozdovi skrita vas, ki ie le slabe tri kilometre oddaljena od Nakla. h edino naselje na zakraseli Dobravi nad levim bregom Save. Njegovo ime izdaja, da le bilo nekdaj obkroženo z vodo; jezera oziroma močvirja ^ več, reka pa še teče pod yasjo. Kraj so prvič omenili Jeta 1263. Obsežnejši zapis v Loškem urbarju je moč zaslediti v letu 1291. Do začetka 12. stoletja je bila vas last mejnih grofov VVeimar-Orlamunde, vse od. 1263. do 1805. leta pa je Pripadala gospostvu Freisingov. "V preteklosti je bil najbolj zastopan sloj kmetov, podlož-nikov. Mogoče je med njimi Jvel kakšen obrtnik - kovač, čevljar ali mlinar. Bili so preprosti ljudje, ki so znali izkor-istiti tisto, kar jim je nudila narava," je Marija Kokalj z besedami opisala nekdanje Prebivalstvo. Iz številk je moč izbrati, da so v vasi leta 1811 našteli 30 ljudi, leta 1837 že 101, slabo stoletje pozneje spet Wiaj"79, po drugi svetovni V(%ii pa se je število prebi- Prešerna, bil pa je velik dobrotnik. Svoje posestvo je zapustil slepim in slabovidnim. Po njem so poimenovali pevski zbor in šahovsko društvo in eno od ulic v Naklem. "Dom oddiha zveze slepih in slabovidnih Slovenije je bil mnogo bolj obiskan v preteklosti, saj so prihajali gostje iz vse Jugoslavije. Sedaj je namenjen le slovenskemu članstvu za preživljanje poletnih počitnic in za razna srečanja. Prav v drugem tednu februarja bo tod državno prvenstvo slepih in slabovidnih v šahu, morda pa bomo pripravili pustovanje in kakšen izobraževalni tečaj za ženske. Največ težav je pozimi z ogrevanjem prostorov in nasploh z vzdrževanjem stavb, ki jih bo v prihodnosti potrebno obnoviti," je ocenila Marija Kastelic iz Ljubljane. V bližini gradiča je vredna ogleda cerkev sv. Marije Magdalene, ki je v osnovi romanska, ob koncu 18. stoletja pa je bila barokizirana. V sedanjosti zaživi vsako leto le nekajkrat, zagotovo pa je maša v njej 22. julija na svetničin god, po hišah pa je popoldan "smn". Na drugačne čase spominja tudi stari mlin ob Savi, ki je verjetno deloval že v 18. stoletju. Prvotna stavba je leta 1926 pogorela, vendar jo je mlinar Peter obnovil. Mlin je obstal leta 1971 po smrti njegovega brata Jožeta, Petra pa so zaradi prevažanja partizanov z brodom ob mlinu med vojno ustrelili pri Begunjah kot talca. Kozina Milan Jezeršek Vera Uranič afctva povečevalo. Sedaj je v 2*29 hišnih številk; ob starih h;* an Je nekaj novih, tako je 35. V 45 gospodinjstvih prebiva Že 164 ljudi, kar potr-tnoč knaTašcaJ0Č0 življenjsko &iane osebnosti ^zanimivosti p0^ub tipično kmečkemu v Naklem. Največji ribogojec, profesor ali vasice se Je tam rodilo nih 0 lcar nekaJ pomemben mož. Z Okroglega izvirata leta i^vena dostojanstvenika; tot . 7 se Je tam rodil kaplan ž,*tel Pravhar, leta 1810 pa slX,k JosiP Pavli«; oba sta Rovala genski ... I88n Franke »z Kranja, je leta pJJux naredil vališče iker pri gurakovem mlinu na Okro-Zerv!' dogodek je zapisan v j|°aovini kot začetek umetne-fj ?°Jenja rib. Še večji pečat je ŽuiU Vtlsnil monsignor Tomo leta i o'doma iz Smokuča, ki je 8rart-x zSradil na Okroglem Tam Podobno poslopje. l9fKSe ]e za stalno naselil leta let Jn v kraJu preživel še 32 l- "ozr '-nan je kot oboževalec v O medvojnih strahotah priča spomenik padlim partizanom, ki so jih aprila 1942 v jami na Okroglem Nemci po obleganju zastrupili s plinom, ujetnike pa pobili. Naravne znamenitosti so prav kraške jame v konglo-meratnem svetu, nad savsko obalo pa se ob številnih izvirih nabira lehnjak. Srečanje z domačini "Menila sem, da se je tudi za obronki skritimi vasicami zgodilo marsikaj pomembnega, a večini neznanega. Zato sem se v gimnaziji lotila raziskovalne naloge o Okroglem. V dveh letih napornega zbiranja podatkov sem hotela dokazati, da imajo tudi manjši kraji svojo zgodovino, pa da so kljub majhnosti odigrali v preteklosti pomembno vlogo. V našem sorodstvu smo se vedno zanimali za preteklost, zato ni čudno, da sem se odločila za študij slavistike in zgodovine. Zbrano gradivo o Okroglem na 94 straneh s 35 fotografijami zaenkrat hranijo v kopiji le v narodni univerzitetni knjižnici, občini Naklo pa se obeta Del družine Triler - sin Andrej, mama Ana z malo Magdo, oče Marjan in hči Barbara (od leve). Na pogovoru v njihovi hiši so se zbrali še Marija Kokalj, Jože Resman, Vinko Kozina, Andrej Eržen, Peter Kokalj, Brane Kalan, Janko Drinovec, Milan Jezeršek, Pavel Mubi, Kristina Uranič, Francka Kri ž nar, Vera Uranič in Bojan Katrašnik z Okroglega ter župan Ivan Stular. kraja z avtobusnim prevozom. Zadovoljni so, da so pred desetletjem dobili dobro asfaltno cesto, pred dvema letoma Ea so asfaltirali še bližnjico v raj. Posodobili naj bi še cestna odseka v zaselek Podovnica in k mlinu ter dokončno uredili kanalizacijo. Čeprav nimajo svojega predstavnika v nakels-kem občinskem svetu, se ne bojijo, da bi nanje pozabili. Kot jim je na srečanju povedal župan Ivan Štular, bo največja čavo osnovne šole pomembna tudi za Okroglo in tukajšnjo mladino. S tem so se domačini strinjali. Župana so vprašali le, ali je opazil, da pred vasjo ne stoji niti tabla z imenom kraja. Po njegovih zagotovilih bodo to popravili že letos. Kraj s tako bogato zgodovino in toliko znamenitostmi pa bi si morda zaslužil tudi turistično oznako v centru nove nakelske občine! • Stojan Saje, foto: Tina Doki izdaja vsaj drobne brošure," je zaupala študentka 3. letnika Marija Kokalj. Življenjska usoda je preprečila podobno poklicno pot še enemu Okroglancu. Andrej Triler je namreč po končani gimnaziji v Želimljah hotel študirati zgodovino. Tam ni bil sprejet, a ker ga je lani bolezen priklenila na invalidski voziček, je še bolj zadovoljen glede odločitve za študij organizacijskih ved. Sicer pa je v hiši, ki nas je gostila, še po dvoje fantov in deklet. Andrejev brat Klemen, ki je izučen pek, obiskuje tudi srednjo šolo za živilskega tehnika, v prostem času pa tekmuje za nogometni klub Živila Naklo. Za mizarja izučeni brat Marjan bo verjetno nadaljeval z delom na kmetiji, osmošolka Barbara namerava v srednjo-turistično šolo, triletna Magda pa je zaenkrat vsem v zabavo. Njihov oče, 56-letni kmet Marjan Triler, je zadovoljen v veliki družini. Na domačiji, kjer je bil doma tudi nekdanji Glasov novinar in urednik Andrej Triler, so bili večkrat gostje njegovi sodelavci, mnogo znancev pa obiskuje hišo še danes. Zadovoljni s sedanjim življenjem Če so nekdaj Okroglanci živeli zgolj od zemlje, danes temu ni več tako. V vasi je sicer še vedno deset družin, ki se ukvarjajo le s kmetijstvom. Po ocenah gostitelja pri tem izsto- Ea kot dober gospodar Janko brinovec, ki si je od mladih let fmzadeval za modernizacijo astnega gospodarstva in skupni napredek. Zato ni čudno, da so prav na Okroglem leta 1966 osnovali prvo strojno skupnost za pridelavo krompirja. "Vas je res precej zrasla in napredovala, vseeno pa ji tudi česa manjka. Kmetje pogrešamo kakšnega obrtnika, predvsem kovača in mehanika. Čeprav danes nimamo nobenega konja, pa bi prav prišla za razna popravila strojev," je ugotovil Drinovčev Nande, kot mu pravijo domači. Mlajši gospodar, 33-letni Vinko Kozina, je dodal, da je še po-sebno zadnja leta zaradi vse slabšega zaslužka vse težje posodabljati stroje. Brez teh pa ne gre, posebno pri njih, kjer sta za delo v hlevu s 30 glavami živine in na krompirjevih poljih sama z mamo. Večina odraslih prebivalcev je v službi v Naklem ali Kranju. Kot je zaupal 31-letni komercialist Pavel Mubi, on dela v bližnjem Merkurju, žena pa v kranjski konfekciji Triglav. Z njim je prišla komaj dobro leto stara Anja; doma je še petletna Teja. Večino prostega časa tako namenjata otrokom in urejanju nedokončane hiše. Mladina, ki še nima takih obveznosti, se druži ob pogovorih, športu ali prepevanju. Petju so naklonjeni tudi upokojenci. Kot je povedal Milan Jezeršek, od upokojitve pred tremi leti sodeluje skupaj z ženo v zboru nakelskih upokojencev. V kraju se počuti povsem domačega, čeprav se je priselil iz Poljanske doline. Enako je povedal ob koncu srečanja Bojan Katrašnik, ki je pred štirimi leti prišel živet z Jamnika v novo hišo s štiričlansko družino. Skoraj 70-letna domačinka Vera Uranič, ki so jo leta 1942 Nemci skupaj z mamo in bratoma izselili v taborišče, je kot najsrečnejši dan v svojem življenju izbrala vrnitev po vojni na Okroglo. Ker je ostala sama, se rada pridruži ženskam na izletih, predavanjih in igrah. Okroglanci so res skromni. Niso se pritožili niti zaradi pomanjkanja trgovine ali gos- Krajanom Okroglega in okolice, ki so minulo soboto dopoldan prišli na gostoljubno kmetijo Marjana Trilerja na Okroglem pri Naklem in se pridružili županu Nakla, predstavnikom krajevne skupnosti ter novinarski ekipi Gorenjskega glasa v dveurnem klepetu, smo - med drugim -razdelili tudi 16 reklamnih Glasovih čepic z oštevilčenim kuponom, kar je bila tudi tokrat naša priložnostna nagrada za sodelovanje v razgovoru. To pa nI vse - enako, kot je že na prejšnjih obiskih veljalo za kupone z Glasovih čepic, velja tudi tokrat:vsi, ki ste v soboto sodelovali v pogovoru z Glasovo novinarsko ekipo, sodelujete v treh žrebanjih: 1. neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; 2. vsake tri mesece v vmesnem žrebanju; 3. enkrat letno v zaključnem žrebanju. To seveda pomeni, da bo nagradni fond vsakič večji, v zaključnem žrebanju pa sodelujejo vsi kuponi z Glasovih čepic, razdeljenih med sobotnimi obiski Glasove novinarske ekipe širom po Gorenjski. Nagrade z obiska Gorenjskega glasa na Okroglem prejmejo imetniki kuponov s Številkami 5687 in 5798 (za poljubno izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); ter 5797in 5803 (vrednostni bon za tisočaka). Čestitamo! Gorenjski glas na Poljšici pri Podnartu V soboto, 10. februarja, bo ekipa Gorenjskega glasa na obisku v vasici Poljšica pri Podnartu. Nalprej se bomo potepali po vasi, se kam povabili na klepet in kaj zanimivega zapisali o kraju ln ljudeh, ob 11. url pa se bomo dobili še na kmečkem turizmu Pri Vidi, kjer bo drugi, "komercialni" del našega obiska. Vsi, ki bodo ob tej url prišli "na turizem" bodo dobili kape Gorenjskega glasa in z njimi priložnost pri žrebanju za nagrade. Vsakdo z naslovljenim izvodom Gorenjskega glasa bo prejel majico. Oddali boste lahko tudi brezplačni mali oglas (do 20 besed), se naročili na Gorenjski glas... Zapis o Poljšici bomo objavili v prihodnji torkovi številki. BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA d.o.o., Tržič razpisuje na podlagi sklepa Upravnega odbora z dne 27. 2. 1995 JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB za prodajo trisobnega stanovanja v stanovanjski hiši Preska 6, Tržič Opis lokacije Stanovanjska hiša stoji na pare. št. 591/8, k.o. Tržič Opis objekta Stanovanje se nahaja v pritličju in ima tri sobe s skupno površino 33,01 m2, kuhinjo 9,88 m2, sanitarije 2,56 m2, hodnik 4,38 m2, dve kleti 9,47 in ima skupno površino 59,30 m2. Najnižja cena prodaje stanovanja je 2.541.000,00 SIT. Rok prijave in vsebina ponudbe Pisne ponudbe je treba poslati s priporočeno pošiljko v zaprti ovojnici z oznako "zbiranje ponudb -Preska 6" na naslov BPT, d.o.o., Tržič, Predilniška cesta 16, 64290 Tržič. Pisne ponudbe morajo prispeti na sedež družbe najkasneje do dne 13. 2. 1996 do 12. ure. Ponudba mora vsebovati: - naslov kupca - ponujeno ceno v SIT in plačilne pogoje - overjen izpiske iz sodnega registra ali registracija, s katerim pravna oseba kot ponudnik izkaže sedež v R Sloveniji, oz. potrdilo o državljanstvu, če je ponudnik fizična oseba. Plačilni pogoji Prednost pri nakupu ima ponudnik, ki ponudi višjo ceno in boljše plačilne pogoje. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v enem dnevu po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora prodajno pogodbo skleniti v enem delovnem dnevu po obvestilu, da je izbran za najugodnejšega ponudnika. Posebni pogoji Stanovanje je zasedeno, najemnik ima v skladu s stanovanjskim zakonom predkupno pravico pri odkupu. Kupljeno stanovanje kupec prevzame v last in posest po plačilu celotne kupnine. Vse stroške, ki so povezani s prodajo stanovanja, prometni davek in morebitne druge dajatve in stroške, plača kupec. Zemljiško knjižno stanje nepremičnine, ki je predmet prodaje, uredi kupec na svoje stroške. Prodajalec si pridržuje pravico, da ne opravi izbire med ponudniki. Ogled prostorov Za ogled stanovanja, ki je predmet razpisa, je mogoč telefonski dogovor vsak delovni dan med 8. in 10. uro pri g. Teranu 064/53-571. * OD RATEČ DO RODIN Komu BRAMAC-ova streha? Kranjska Gora, 5. februarja - Kranjska Gora se je kot turistični kraj zelo visoko uvrstila na tekmovanju Turistične zveze Slovenije pod naslovom Moja dežela, lepa urejena in čista. Za nagrado je dobila - 200 kvadratnih metrov BRAMAC strešnikov z vsemi dodatnimi elementi. BRAMAC, d.o.o., Škocjan želi s takimi nagradami opozoriti na ekološko neoporečne materiale in na svoj način prispevati k preoblikovanju pogosto preveč stereotipnih streh m nuditi možnost za individualno prilagoditev strehe naravi. V kranjskogorski občini bodo ustanovili komisijo, ki se bo odločila, komu nameniti to lepo nagrado. Nagrada obsega še dostavo materiala na gradbišče, svetovanje pri izdelavi strehe in svetovanje pri izbiri izvajalca krovnih del. • D.S. Srečanje upokojencev bo v Planici Rateče, 5. februarja - Srečanje vseh slovenskih upokojencev letos pripravlja občina Kranjska Gora, ki bo shod organizirala 12. junija v Planici. Zato, ker pričakujejo okoli 25 tisoč ljudi, so že ustanovili pripravljalni odbor, saj organizacija tako velikega shoda terja obilo Eriprav. Vključila so se upo-ojenska društva Zgornje-savske doline, pripravljalni odbor pa vodijo: Srečko Strajnar, Ludvik Misotič in Ludvik Burja. • D.S. Solidarnostna akcija za prizadete Hrušica, 5. februarja - Prizadetim družinam, ki so izgubili vse v požaru na Hrušici, naj bi pomagali v široki solidarnostni akciji. Jelovica nudi ugoden popust. Krajevna skupnost Hrušica bo ob koncu tedna začela z veliko solidarnostno akcijo zbiranja denarne pomoči za družini Cejevih in Mandeljčevih s Hrušice f»ri Jesenicah. Ob koncu anskega leta je družini Cej do tal pogorela stanovanjska hiša na Hrušici, sosednji dvojček Mandeljčevih pa je tudi uničen. Krajani Hrušice so se takoj ob nesreči odzvali in namenili pomoč v obleki, kajti Cejevi so ostali brez vsega. Občina Jesenice jim je ponudila dve stanovanji in namenila denarno pomoč, zdaj pa se začenja širša solidarnostna akcija, v kateri naj bi zbrali več milijonov tolarjev in postavili novo montažno nišo. Na pooč je priskočila tudi Škofjeloška Jelovica, ki je pripravljena nuditi kar precejšen popust. V krajevni skupnosti dela 25-članski odbor, ki bo vodil akcijo na vseh področjih. Za denar naj bi zaprosili vse Hruščane, Jeseničane, okoličane, firme, zasebnike in vse druge dobre ljudi po sosednjih občinah. Pričakujejo, da bo akcija uspešna, kajti družini Živita zaradi znanih težkih gospodarskih razmer v hudi socialni stiski. Vse občane bodo o akciji obvestili, saj so natisnili okoli 10 tisoč obvestil, ki jih bodo razposlali po vseh družinah. • D.S. Kip Marije zavetnice s plaščem v zasebni lasti Z otrokom na cesti? Kje je kip, vreden milijon nemških mark? | piat žalostne zgodbe ti v I ' J g Vsaka medalia ima dve olati. vsaka zgodbi Kranjska Gora, 5. februarja - Kranjskogorska občina si prizadeva, da bi dragoceni kip Marije zavetnice s plaščem vrnili kranjskogorski župnijski cerkvi. Kip je v lasti zasebnika Nicholasa Omana iz Podkorena. V Sloveniji je malo lesenih kipov Marije zavetnice s plaščem - najbolj znan je na Ptujski gori, med kipci Marije zavetnice s plaščem, ki so se še ohranili, pa je tudi kip iz kranjskogorske župnijske cerkve. Kakor omenjajo viri - knjižica 600 let župnije Kranjska Gora - je kip Marije zavetnice s plaščem prišel v kranjskogorsko cerkev leta 1665 in je stal v stranskem oltarju matere božje, ki je posvečen sv. Nikolaju. Vendar pa danes kipa ni več v kranjskogorski cerkvi in je domnevno v zasebni lasti. Kaj se je zgodilo? Občina Kranjska Gora je zaprosila kriminaliste, naj raziščejo primer, kajti v občini so prepričani, da se mora kipec vrniti tja, od koder je bil odnesen. Kip je visok 120 centimetrov in širok 85 centimetrov in je neprecenljive vrednosti, še posebej za kulturno dediščino kraja. Kot so kriminalisti do zdaj ugotovili, ima danes kip, ki je bil razstavljen tudi v jeseniškem Doliku in v galeriji Avsenik v Begunjah, v lasti zasebnik Nicholas Oman iz Podkorena. Menda naj bi zanj plačal okoli 750 tisoč nemških mark ali celo milijon mark. Kranjskogorska občina je prosila tudi Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, naj posreduje in sodeluje pri prizadevanjih, da se kip zaseže in vrne v kranjskogorsko župnijsko cerkev, ki je tudi vsa pod spomeniškim varstvom. Iz Nadškofijskega ordinariata so odgovorili, da... »se je umetnostno gradbeni svet ljubljanske nadškofi je seznanil z obvestilom o kipu Marije zavetnice s plaščem, ki je bil nekoč v župnijski cerkvi v Kranjski Gori, nato pa v kapelici v Gozd Martuljku. Od tam je bil po navodilu upokojenega župnika Jožefa Lavti-žarja shranjen pri njegovih sorodnikih v Kranjski Gori. Umetnostno gradbeni svet meni, da se Cerkev ni nikoli odrekla lastništvu tega kipa, ampak je bil v vojni nevarnosti samo dodeljen, po posredovanju župnika Lavtižarja, v hrambo zasebnici v Kranj ki Gori, ki pa ga ni več vrnila pravemu lastniku - domači župnijski cerkvi. Prosili bomo gospoda župnika, naj sodeluje pri prizadevanjih, da bi ta kip izjemne kulturno • zgodovinske vrednosti prišel nazaj v roke pravega lastnika...« Dragoceni kip Marije zavetnice s plaščem . Župan občine Kranjska Gora Jože Kotnik pravi: »Kip Marije zavetnice s plaščem je bil stoletja v kranjskogorski župnijski cerkvi in je dragocena kulturna dediščina kraja, zato bomo vztrajali, da se v cerkev tudi vrne. Ne zanima me, kdo je lastnik • do konca bom vztrajal, da se kraju ne odtujujejo take dragocenosti, ki so krajevna last. Kip Marije zavetnice s plaščem naj se zaseže in odda v hrambo sodišču. Saj se v pravni državi vendarle ne more zgoditi, da se odtujuje narodova dediščina in prehaja v zasebne roke.« • D. Sedej Literarni prvenec Gabi Kristan Roman o ljubezni med Bogom in človekom Koroška Bela, 5. februarja - Spomenka Hribar je o romanu Gabi Kristan Razdrobljena skala dejala: »Še nisem zasledila, da bi nekdo na tak način prikazal ljubezen med Bogom in človekom.« »Prodor iz anonimnosti je zelo krut,« pravi pisateljica Gabi Kristan s Koroške Bele. »Ko sem pisala knjigo, nisem pričakovala, da bom morala prehoditi tako dolgo pot do založništva. Doživela sem marsikatero razočaranje, tako z leve kot z desne in ne morem razumeti, da je pri nas tako malo posluha za literarno ustvarjalnost. Pri nas je veliko dobrih avtorjev, ki pa nikoli ne bodo prodrli v javnost, kajti zaradi denarnih preprek so jim enostavno zaprte vse možnosti. Pisateljica Gabi Kristan se bo marca slovenski literarni javnosti predstavila s svojim prvencem, romanom Razdrobljena skala, ki bo izšel pri založbi Mondena. »Roman pripoveduje o odnosu med žensko in moškim in poskuša prikazati, kako krivičen je ta svet in koliko več tolerance in strpnosti bi moralo biti med ljudmi. Roman je nastajal iz mojih zapiskov, saj sem si nekaj let dogodke beležila in jih pozneje strnila v pripoved. Kot verna kristjanka v romanu Gabi Kristan razmišljam o tem, zakaj je katoliška cerkev spremenila deset Mojzesovih zapovedi in s tem spremenila biblijsko sporočilo. Ne mislim polemizirati s teologi, menim le, da se ne bi smelo ničesar spremeniti... Le nespametni pravijo, da ni boga in... po mojem prepričanju brezbožnim ni zaupati. Eno izmed sporočil v mojem romanu, ki nosi podnaslov in Bog je ustvaril žensko, je nenehna bitka med dobrim in zlim. Kako sem lahko napisala tako obsežen roman/ Ko začnem s pisanjem, sploh ne morem nehati, izpoved kar vre iz mene... Zdaj, ko sem upokojena, imam čas in tudi slovenščina mi ne dela preglavic. Rodila sem se na Mad* žarskem in ko sem kot mlado dekle prišla v Slovenijo, nisem znala slovensko. Veliko sem hodila v knjižnico in kar požirala slovenske knjige, tako, da mi je nazadnje knjižničarka rekla: »Saj tebi pa nimam več kaj dati... Saj si vse knjige že prebrala...« Roman Razdrobljena skala sta prebrala tudi dva znana književnika. Boris A. Novak ji je dejal: »Če človek kot vi napiše tak roman, je to tako kot bi skladatelj napisal simfonijo...« Spomenka Hribar pa ie dejala: »Do zdaj v slovenski literaturi še nisem zasledila, da bi kdo na tak način prikazal ljubezen med Bogom in človekom...« Pisateljica Gabi Kristan je v roman vložila ogromno truda in že zato zasluži vse priznanje. Hvalevredno je, da je vztrajala in bo tako roman tudi izšel -roman, v katerem je iskreno izpovedala svoja občutja, nag-nenja in svojo trdno vero v pravični svet in boljše medčloveške odnose. • D.Sedej Vsaka medalja ima dve plati, vsaka zgodba i (vsaj) dve resnici. - Cecilija Arih pravi, da je I življenje s hčerko nevzdržno. I Jesenice - Dober mesec je od takrat, ko ste V j Gorenjskem glasu lahko prebrali žalostno zgodbo Maje I Jovanovič Arih in njene nekajletne hčerke Kristine, ki I večino dni preživita na jeseniških ulicah; denarja za I najem, kaj šele za nakup stanovanja ni, Majina mama ju I meče iz svojega stanovanja. Pred kratkim se je oglasila j tudi ta, Majina mama in Kristinina babica. "Napišite še I mojo zgodbo, da ljudje ne bodo mislili, da sem res tako brezsrčna, kot pravi moja hči." Sedemdesetletna Cecilija Arih živi v skromnem, a skrbno urejenem stanovanju enega od blokov na Jesenicah. "Saj sploh ne vem, kako naj začnem," pravi. "Vdova sem. Mož je umrl, ko sta bili hčeri še v plenicah. Da sem bila lahko čim več z njima, sem delala v glavnem ponoči in ju tako došolala. Čistila sem umazane jeseniške lokale, samo da bi imele prijeten dom, in da bi ju spravila do kruha. Z mlajšo ni bilo nikoli nobenih problemov, tudi sedaj, ko je poročena in ima svojo družino, se lepo razumeva. Maja pa je bila vedno bolj problematična. Najhuje pa se je začelo, ko je bila stara štirinajst let. Samo stopnjevalo se je, dokler ni pred devetimi leti odšla v Srbijo, kjer se je kmalu prvič poročila. Pa tudi ločila in I februarja 93 rodila hčer. Tudi pri drugem možu ni dolgo I zdržala, pobegnila mu je, ko je bil otrok star nekaj I mesecev in decembra istega leta prišla nazaj na Jesenice. I Še vedno hranim obupana pisma, ki jih je Kristinin oče I pisal Maji v Slovenijo, v upanju, da se vrneta." Kot pravi Cecilija Arih, je hčerki, ki se je vrnila iz Srbije, dovolila, da pri njej ostane samo štirinajst dni, ker je vedela, da bi se tudi po nekaj letih ločitve ne ujeli v skupnem življenju. "Pa da ne boste mislili, da sem m pozabila, ko je ni bilo. Nasprotno. Po ves teden sem jedla samo krompir, da sem ji lahko potem poslala kakšen I paket v Beograd, tudi denar je bil zraven... zdaj pa tO-I Besede, ki mi jih meče v obraz, me je sram ponoviti)" j Zaradi hčerinega obnašanja je na koncu z živci. "Trikrat I sem imela kompliciran zlom noge, roki sem si popekla. *° 1 sem za Majin rojstni dan pripravljala čokoladni liker I Dvakrat sem doživela srčni infarkt in Maja mi v vsem tem I času ni niti enkrat pomagala. Še do danes mi ni nikoli niti i čaja skuhala, v časopisu pa piše, da bi mi hotela na stara 1 leta pomagati... Da ne govorim o tem, kako je z denarjem-1 Njene trditve, da je pripravljena poravnati del stroškov za I skupno življenje, so čista laž. Nikoli ni prispevala niti I tolarja. V času, ko je pri meni, si je kupila nov televizor, I omaro in še veliko drugih stvari, med drugim mačko, za I katero je morala plačati dvesto nemških mark." I Maja in njena mati sta zadevo pripeljali do sodišča, ki Je I odločilo, da je pravica na Cecilijini strani. Hči se je 1 pritožila na drugostopenjsko sodišče. "Nikoli je nisem podila, ona je tista, ki se hoče znebiti mene. Moje zdravje m živci so uničeni. Že otroštva nisem imela lepega, zdaj pa me še lastni otroci takole trpinčijo. Družina me prezira in sestre uživajo, če se mi kaj slabega zgodi. Z mlajšo hčerko se sicer dobro razumem, potarnati pa niti njej ne morem-ker pravi, da se je to ne tiče." Na koncu bo seveda obveljala resnica sodišča. Maja 1° Cecilija Arih imata žal vsaka svojo, in tudi zato jima je> obema, skupno življenje neznosno. Tisti, ki breme tako globokega nerazumevanja najbolj občuti, pa je praV gotovo otrok. • M.A. 9 Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE C. M. Tita 78, 64270 JESENICE Tel.: 064/81-052, fax: 064/85-039 za konom- objavlja prosto delovno mesto REFERENTA I v Oddelku za okolje in prostor Pogoji: Poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana VI. stopnja družboslovne usmeritve - 3 leta delovnih izkušenj - strokovni izpit Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen Čj*s s polnim delovnim časom z dvomesečnim poskusnim delom Kandidat(ka), ki nima strokovnega izpita za delavce v državo organih, ga mora opraviti v roku enega leta od skleni^ delovnega razmerja. Kandidati(ke) naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanj pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v roku 8 o na naslov: Upravna enota Jesenice, Kadrovska služba, Tiotv 78, 642270 Jesenice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljene^ postopku. ANNO 973 Klub ljubiteljev nemških ovčarjev Škofja Loka eno leto po ustanovitvi Vzgajamo najprej vodnika, šele nato psa Kljub temu da je nastal klub prav iz potrebe po posebni pozornosti, ki jo zahteva pasma, pa pri začetnem šolanju med pasmami ne delajo razlik. Mord Jinovi ljubitelji zbrali skupaj s svojimi štirinožnimi prijatelji v {jasen Pojest pred občinskim parlamentom, kot je znano, da ni V2?°ja psov v tem kraju precejšnjo tradicijo. Iz izdv "flSega kino,oškega društva na Gorenjskem se Je lani „ °J" Uub ljubiteljev nemških ovčarjev, ki je imel pred dnevi iJ!!?n? ,e,no zasedanje. Ob tej priložnosti smo se z c*atenmi predstavniki tudi pogovorili. Skupaj za šolanje in družabnost ."Naš klub ljubiteljev nemških ovčarjev je bil ustanovljen Pred enim letom in registriran *pt društvo z 24 ustanovitvenimi člani," je uvodoma dejal Ker pa je naša pomembna naloga tudi družabnost, načrtujemo, poleg redno organiziranih srečanj in izletov, letos tudi kinološki ples. Ljudje, ki imajo iste interese se namreč radi pogovorijo in izmenjajo svoje izkušnje. Sodelujemo s Slovensko vojsko, Civilno zaščito, Gorsko reševalno službo, čeprav se ti organi na možnosti, ki so v naših vrstah, premalo odzivajo. Na Škofjeloškem trenutno nimamo psov za reševanje iz plazov, iz ruševin, znana pa je Z VZrejO dragocena pomoč psov v takih sledjj0 vzorom y Nemčijj primerih. Tudi v primerih J J pogrešanih oseb, ki so sedaj ' na* k,I,h 'e nasemski znani, bi psi lahko pomagali. Izredno pomembno se nam zdi, da bi lahko z vzgojo o fisih prišli v tudi v šole, saj bi ahko to prispevalo k boljšem ravnanju z njimi. Lani smo Eriredili že drugo vseslovens-o razstavo psov, kamor so ^aksimitjan Borštnar iz Gor-JjjUa vasi, predsednik kluba. Osnovni namen je ustrezno ,f?!anje. Letos se bomo posve- prišli tudi iz šestih držav, •ju urejevanju poligona v nek- skupno več kot 150 psov, ^nji vojašnici, vendar bi radi ustvarili pa smo si že tudi PHl bolj trajno rešitev. Če bi sloves dobrih organizatorjev p kdo pripravljen odstopiti in pravičnih sodnikov. Z vesel- ^ttiljišče v bližini Škofje Loke jem tudi ugotavljamo, da je ^ namen (dolgoročni najem bila razstava v Škofji Loki Približni velikosti nogomet- dobro sprejeta in obiskana, "e&a igrišča), bi bih tega dobe glas o Loki pa je segel Ta naš klub je pasemski klub, ki združuje predvsem ljubitelje nemških ovčarjev. To nam omogoča, da se posvetimo predvsem izbrani pasmi, ki ima določene posebnosti pri vzgoji in vzreji, pa tudi politika Kinološke zveze po vzoru zahodnoevropskih držav gre v to smer. Lanko rečemo, da smo se osamosvojili iz škofjeloškega Kinološkega društva, ki je bilo ustanovljeno že leta 1958 in najstarejše na Gorenjs- Naj do-letos uvedli seveda'zelo veseli Jam, da bomo ludi priprave psov na razstave ' ti. dresuro za ring, in to za ^Se pasme. Organiziramo strokovna predavanja za naše Ciane (vzreja, prehrana, Nravstveno varstvo in teh-s so- n'^e. Šolanja), srečanja aujimi klubi, ter organizacija neddruštvenih tekmovanj. preko meja. Vsako leto organiziramo tudi prevoz in obisk svetovne razstave psov v Nemčiji, kjer se določajo tudi standardi pasme, saj je tudi na tem področju nekaj "modnih trendov." Dobri in pravi vzreditelji te razstave, ki je hkrati tudi velik "shoV preprosto ne smejo zamuditi." Šolanje psa ni zahtevno, pač pa sprostitev . Konkretno izkušnjo o šolan-* psom nam je povedala ramara Draksler: "Začela Sern z malo šolo in nato nadaljevala tudi z A in B tftajem. Ker imam rotvajlerja, ldaPl da upa ni^ čimprejšnje dejavnosti vseh MMt »Prejetje zakona, da ne bi se s turizmom ukvarjajo na turistične dejavnosti. Širše ie tudi dodal, da nekaj stvari, ki jih zakon omenja, vanj ne spada, saj gre za konceptualen zakon, ki se tako napri-mer ne bi smel ukvarjati s Eroblemom turističnih vodni-ov. Zavzel pa se je tudi za ustanovitev nacionalnega sve- tak ali drugačen način. Vesenjak mu je na to odgovoril, da svet ni potreben, ker bi opravljal tista dela, ki jih sedaj njegov sekretariat in bi se delo s tem le podvajalo, odgovornost pa bi še vedno nosil njegov sekretariat. Vesenjaku so tudi očitali, da zakon predpisuje previsok prag za določitev turističnega območja (1000 ležišč, 100 tisoč turističnih prenočitev na leto). Ob tem je predsednik upravnega odbora Borut Mokrovič vprašal, ali je in- teres Slovenije, da ima veliko turističnih krajev ali malo. Vesenjak je razložil, da so pri določitvi praga gledali na to, da ne bi onemogočali razvijajoča se območja, hkrati pa je potrebna tudi učinkovitost na turističnih območjih. Predlagani zakon predvideva, da so lahko turistična območja tudi tista, ki ne dosegajo predpisanega praga, vendar mora v tem primeru razliko do zaslužka s 100 tisočimi Erenočitvami pokriti občins-i proračun. • S. Šubic proizvodnja na Gorenjskem večja za dobro desetino Največji padec v čevljarski industriji Jjj^nJ» febr. - Območna gospodarska zbornica iz Kranja je Pro da Je bi' po staIlst'cn'h podatkih obseg industrijske vey!2v°dnje v enajstih mesecih lanskega leta za 11,6 odstotka cJa kot v enakem razdobju leta poprej. v09^Se8 industrijske proiz- ji končnih tekstilnih izdelkov |a .nje na Gorenjskem se je pa upadla za 5,3 odstotka, v Lblstveno bolj povečal kot Negativen predznak ima ^ aloveniji, saj je bil na samo še živilska industrija, ki ja ([enJsKem porast od januar- je obseg proizvodnje zmanjša- odt vklJučno novembra 11,6- la za 0,8 odstotka, vse druge rgjoten, v Sloveniji pa le 2,6- najpomembnejše indstrijske j^stoten. Prav novembra lani panoge na Gorenjskem pa so °dst Proi^t If 00se8 industrijske zabeležile rast obsega proiz- ^kor? me na GorenJskem vodnje. 0,5 "ko zmanjšal, saj je za Zanimivo je, da so v enajstih °rom St0tka zaostal za okt°- mesecih lanskega leta v pri-Slow.medtem ko J'e bil v merjavi z enakim razdobjem Prijaj nm Porast 5,4-odstoten. leta poprej obseg proizvodnje dlanlrjava lanskega in pre- daleč najbolj povečali v proiz- kaže ^a novembra pa po- vodnji tekstilne preje in tkanin Gore ■'}' odstotno rast na in sicerkar za 39,4 odstotke. 0.5-oh1 em' v Sloveniji pa Sledi proizvodnja električnih prgtotno. strojev in aparatov s 25,3- % • g.,ed po najpomembnej- odstotnim povečanjem, ko- G0r 9ustnjskih panogah na vinsko predelovalna dejavnost sta v J .em jasno kaže, da s 15,7-odstotnim povečanjem, *n tek S^Ve9' krizi čevljarska proizvodnja končnih lesnih stjfj * llna industrija. V enaj- izdelkov s 9,2-odstotnim povc- primg ^se?ih lanskega leta je v čanjem, predelava kavčuka ; leta nr!3Vlz enakih razdobjem 8- odstotnim povečanjem, črna Podjetniška akademija dobila soglasje Kranj, febr. - Gea College je s ponosom sporočila, da je Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije 30. januarja izdal soglasje k ustanovitvi Visoke strokovne šole za podjetništvo. "Podjetniška akademija" bo z vpisom rednim in izrednih študentov začela že letošnjo jesen. S pripravami na ustanovitev zasebnega visokošolskega zavoda je Gea College začela že pred tremi leti. Tako imenovana "Podjetniška akademija" deluje pod okriljem Združenja podjetnikov Slovenije pri GZS, ob podpori Obrtne zbornice Slovenije in Obalnih občin ter Visokošolskega središča na slovenski obali. Poleg dodiplomske-ga študija pa naj bi v prihodnjih letih ponudila tudi več programov specializacije z različnih področij podjetništva. Pri nastajanju programa so Gea Collegeu veliko gomagala znanja in izkušnje, ki so jih pridobili pri abson Collegeu, eni najboljših šol podjetništva na svetu, s katero bodo tudi v prihodnje tesno sodelovali. Visoka šola za podjetništvo je zahteven projekt, njen direktor mag. Jordan Berginc pravi, da se ie pravo delo šele začelo, gre pa za nov podjetniški izziv, ki se ga more veseliti tudi naša družba. Vzgajali in uspodabljali bodo namreč inovativne podjetniške vodje za prihajajoče stoletje. Vesel sem, pravi Berginc, da se vizija Gea College postopno uresničuje in da v njej aktivno sodelujem, Prepričan sem, da bo s tem programom slovenski podjetniški duh bogatejši in želim, da bi bila naša šola drugačna, boljša in življenjska. em, predelava kavčuka z odstotnim povečs " daj P°PreJ 0Dse8 proizvodnje metalurgija s 5-ods iiid? naJD°lJ padel v obutveni večanjem in predeL.-......- Za li ki Je bila manjša kar nih izdelkov z 2-odstotnim u>7 odstotka. V proizvodn- povečanjem. -odstotnim po-ava kemič- Vplivi neioniziranih sevanj na človeka Kranj, febr. • Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je pripravil mednarodni simpozij o vplivih neioniziranih sevanj na človeka, sodelovalo bo 30 tujih in več kot 100 domačih strokovnjakov. Mednarodni simpozij se bo začel danes, v torek, 6. februarja, ob 9. uri v kristalni dvorani hotela Lev v Ljubljani, odvijal pa se bo dva dni. Tuji in domači strokovnjaki bodo predstavili najnovejše znanstvene izsledke na področju proučevanja negativnih vplivov elektromagnetnih sevanj, podan bo celovit pregled razmer na področju BIR, obravnavali bodo tudi strategijo razvoja na področju zaščitnih standardov in razumne preventive v svetu in pri nas. Blagovna menjava gorenjskega gospodarstva s tujino Presežek večji kot lani V enajstih mesecih lanskega leta je gorenjsko gospodarstvo ustavilo v blagovni menjavi s tujino za 241 milijonov dolarjev presežka. Kranj, febr. - Gorenjsko gospodarstvo je v enajstih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim razdobjem leta poprej izvoz povečalo za 28,5 odstotka, uvoz pa za 32,2 odstotka. Presežek je znašal 241 milijonov dolarjev, kar je 36 milijonov dolarjev več kot pred letom dni. Izvoz gorenjskega gospodarstva v enajstih mesecih lanskega leta je znašal 1.064 milijonov dolarjev, uvoz pa 823 milijonov dolarjev. Prva tri izvozno najmočnejša središča na Gorenjskem so Kranj s 515 milijoni dolarjev izvoza, Jesenice s 140 milijoni dolarjev izvoza in Škofja Loka s 108 milijoni dolarjev izvoza. Takšen je tudi vrstni red pri uvozu, saj je uvoz kranjskega gospodarstva znašal 406 milijonov dolarjev, jeseniškega 117 milijonov dolarjev in škofjeloškega 72 milijonov dolarjev. Lestvica pa se nekoliko spremeni pri presežku blagovne menjave s tujino, kjer je s 109 milijoni dolarjev presežka še vedno odločno na prvem mestu Kranj, sledi mu Škofja Loka z dobrimi 36 milijoni dolarjev presežka, na tretjem mestu pa so Železniki s slabimi 36 milijoni dolarjev presežka. Pretežni del predstavlja blagovna menjava s "pravo" tujino, skromna pa je z državami nekdanje Jugoslavije. Izvoz v "pravo" tujino je v enajstih mesecih lanskega leta znašal 944 milijonov dolarjev in bil za 30,5 odstotka večji kot v enakem razdobju leta poprej, uvoz pa 777 milijonov dolarjev in je bil večji za 36 odstotkov. Gorenjski presežek v blagovni menjavi s "pravo" tujino je tako znašal 167 milijonov dolarjev in bil večji kot v enajstih mesecih leta 1994, ko je znašal 152 milijonov dolarjev, V države nekdanje Jugoslavije pa je gorenjsko gospodarstvo v enajstih mesecih lanskega leta izvozilo za 120 milijonov dolarjev blaga, v primerjavi z enakim razdobjem leta poprej je bil izvoz večji za 14,9 odstotka. Uvoz blaga s tega območja pa je znašal le 46 milijonov dolarjev in je upadel za 10,2 odstotka; presežek je tako znašal 74 milijonov dolarjev. Pri izvozu v države nekdanje Jugoslavije je s 67 milijoni dolarjev na prvem mestu Kranj, sledi Škofja Loka s 13 milijoni dolarjev, na tretje mestu pa je Radovljica z 10 milijoni dolarjev. Več kot polovico presežka je imelo kranjsko gospodarstvo, saj je samo v Kranju znašal 46 milijonov dolarjev, na drugem mestu je Radovljica z 8,5 milijona dolarjev, prav toliko presežka ima na tretjem mestu Škofja Loka. Izobraževanje v turizmu Kranj, febr. - GEA College je s sodelovanjem gospodarske zbornice, vlade in Visoke sole za hotelirstvo in turizem pripravil izobraževalni program, ki je namenjen predvsem vodilnim delavcem v turizmu. S programom usposabljanja vodilnih delavcev v turizmu "Management v turizmu" nameravajo zapolniti vrzel v znanju zaposlenih v turizmu, naučiti jih nameravajo predvsem celotnega trženja, ki je bilo zaradi pomanjkanja turistične strategije v zadnjih letih ob strani. V turizmu pa je veliko neizkoriščenih možnosti in pospešeno naj bi jih izkoristili tudi s pomočjo dodatnega izobraževanja. Program, ki se bo začel 4. marca, je sestavila skupina svetovalcev in vodilnih delavcev v turizmu pod vodstvom programskega sveta, ki mu predseduje Borut Mokrovič, direktor Term Čatež. Sestavljen je iz petih modulov: poslovanje turističnih podjetij, marketing v turizmu, ekonomika in finance v turizmu, ravnanje s kadri in tuje izkušnje pri razvoju turizma. Zadnji modul, ki je namenjen spoznavanju tujih izkušenj pri oblikovanju turistične strategije, je izbiren in bo potekal v tujini. Slušatelji bodo izdelali zaključno nalogo, v kateri bodo obravnavali konktretna vprašanja, nanje poiskati odgovor oziroma možne rešitve. Telekomunikacijski sistemi Ljubljanska 24a 64000 Kranj Vabilo k sodelovanju V ISKRATEL načrtujemo za naše in Siemensove kupce razširitev servisnih storitev na najsodobnejših ISDN telekomunikacijskih sistemih v vzhodnoevropskih državah. K sodelovanju vabimo sodelavce - za predavanja kupcem - za tehnično asistenco kupcem - za montažna in preizkusna dela na terenu - za vodenje servisnih dejavnosti pri tujih licenčnih partnerjih Za izvajanje del omogočamo šolanje od 3 do 12 mesecev v Iskratel in v tujini. Od kandidatov pričakujemo znanje angleškega ali ruskega jezika ter srednjo, višjo ali visoko izobrazbo elektro ali računalniške stroke. Pričakujemo tudi samostojnost in komunikativnost v odnosih s kupcem. Vse zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo pisno ponudbo v roku 8 dni na naslov: ISKRATEL, d.o.o., Kranj, Ljubljanska c. 24 a, kadrovski sektor. Dodatne informacije lahko dobite pri g. Vitjanu Kovačiču, telefon (064) 27 31 85. £1» ^ m mm m* m M !ui m M *# POSLI IN FINANCE GORENJSKI GLAS • 12. STRAN UREJA MARIJA VOLČJAK Torek, 6. februarja 1996 <** NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: FORD TOURNEO 2.5 TD NA TURNEJI Širokost pri ponudbi karoserijskih in namenskih različic, motorna paleta štirih agregatov, dve različni medosni razdalji in dolg spisek dodatne opreme zaznamujejo Fordov razred lahkih dostavnih vozil. Pestrost programa sega tako med dostavnike kot tudi potniške kombije, pri katerih se bolje opremljena izvedba imenuje tourneo. Zunanjih sprememb je sicer malo, oziroma natanko tri: na nosu ima transit novo masko hladilnika in na novo oblikovan prednji odbijač, ki celotni podobi avtomobila dajeta lepši videz, na zadku pa sta novi le oznaki. +++oblika ++udobje +ok-retnost/- - - glasen motor -■ skromna serijska oprema Ne glede na izvedbo je osnovno voznikovo okolje vsakokrat enako in oblika armaturne plošče ne more skriti Fordovega porekla. Plastika na njej seveda ni tako žlahtna kot pri osebnih avtomobilih, vendar pa za ta avtomobilski razred dovolj ugledna. Vsi merilniki so lični in dobro pregledni, enako velja tudi za stikala, ki so po večini v voznikovem vidnem in dosegljivem polju. Prostora je v sprednjem delu že po tradiciji za voznika in še dva potnika, ki se morata zadovoljiti z dvojno klopjo, brez možnosti nastavitve hrbtnega dela. Voznikov sedež ie dober skorajda v vseh pogledih, saj je nastavljiv tudi po višini, tako da tourneo, ki je sicer velik avtomobil, ne sme biti prevelik tudi za voznike z nekoliko krajšimi nogami. Med dobre lastnosti voznikovega delovnega mesta gre prišteti tudi velik in čvrst volanslci obroč, ki Udobje za voznika in osem potnikov. ROTROX d.o.o. Tel. 140 33 19,44 21 30 Delovni ftai od 8.30 -18.30 FIAT UNO 1.D Le. FIRE, 1.93,8.950 DEM Še zadnji leden pred zvišanjem davka (5% na 20%) Omejena količina Punto 55S,1.94 Popolna razprodaja, nizek podjetniški tečaji Šmartinska 134 B, Ljubljana - BTC •PloclBvo v tolorllh do podtotnBkofn prodanem te&okj LB Ford tourneo: razkošnejša potniška različica transita v kombijevski podobi. je sicer skoraj nekoliko predebel, vendar pa zaradi dodanega servo ojačevalnika zelo lahkoten za vrtenje. O devetih sedežih se seveda govori, ko gre za potniško izvedbo, torej tourneo, ki ima v osnovni izvedbi krajšo medosno razdaljo in z normalno višino karoserije. Ob že omenjenih prednjih sedežih je v osrednjem potniškem delu na dveh klopeh prostora še za šest oseb in za njimi še za nekaj kosov prtljage. Sedeži so, kljub temu da jim ni mogoče nastavljati hrbtnega dela, čvrsti in dovolj udobni, zaradi transitove širine pa se potniki med seboj tudi ne bodo stlačeni. CENA do registracije: 43.728 DEM (Summit Motors, LJubljana) V testnem avtomobilu je bil 2,5-litrski dizelski motor , ki s pomočjo turbinskega polnilnika razvije 85 konjskih moči. Vrtenie mu je po volji, tako, da voznik lahko tudi po mestni gneči vozi v tretji prestavi ali na odprti cesti požene do zelo solidnih 140 kilometrov na uro. Motor je pri priganjanju kar glasen, vendar pred vsem na račun slabše izolacije, čeprav je po drugi strani kultiviran in za dizla dovolj lahkoten. Motor z dobrim navorom in dobro preračunan petstopenjski menjalnik imata tudi zaslugo za dobro ekonomičnost. Motor poganja zadnji par koles in tudi to je del Fordove kombijevske tradicije. Čeprav zdrsavanja gnanih koles skorajda ni, predvsem na mokri ali spolzki manjka diferencialna zapora. Pri prenagli vožnji v ovinke namreč tourneo predvsem takrat, ko ni obtežen, nekoliko preveč rad zdrsne iz ovinka, toda za izkušenega voznika to ne bo predstavljalo večjih težav in bo vožnjo zlahka prilagodil. Takšnim pa je Ford tourneo tudi namenjen. TEHNIČNI PODATKI: kombinirano vozilo, 4 vrata, 9 sedežev. Mere: d. 4616 mm, š. 1974 mm, v. 2012 mm. Motor, štirivaljni, štir-Itaktni dizelski, turbinski polnilnik, 2476 ccm, 85 KM, poraba goriva po ECE: 7,41 12,21 9,4 litra plinskega olja na 100 km. Voznikov delovni prostor: zgledovanje po mondeu. V ASA VEDEZEVALKA ■z 090 42 08 VAŠA PRIHODNOST IZ TAROK KART r*na klica 0,3 min iarn» .V> SITI M. Gregorič, slike: Tina Doki DO ZNANJA TUJIH JEZIKOV Z Ljudsko univerzo Kranj centrom za izobraževanje in kulturo Kranj c. Staneta Žagarja 1 izkušeni tel.: 217 481 andragoške metode ^ — domači ln tuji predavatelji tradicija X intenzivni 90-urni tečaji X pridobitev spričevala o aktivnem znanju X pridobitev mednarodnega certifikata X obnovitveni tečaji - 30 ur X tečaji poslovnega jezika X učenje v skupini do 5 slušateljev X individualno učenje X izobraževanje v tujini vpisujemo v spomladanski semester, do 9.2.1996, od 7.00 do 17.00 ure posebni popusti za zvestobo: X 21% za udeležence višjih stopenj X 10% za študente in dijake X 5% za takojšnje plačilo Neznanje tujih jezikov je lahko neprijetno, zato pokličite Ljudsko univerzo Kranj tel.: 217 481 MEŠETAR Nov katalog traktorjev Časopisno založniška družba Kmečki glas bo tudi letos izdala katalog traktorjev, v katerem bodo predstavili vse traktorje, ki so naprodaj pri nas, pa tudi unimoge, goseničarje in enoosne trkatorje. Ob vsakem tipu traktorja bo štirideset tehničnih podatkov pa tudi cena v tolarjih in v markah. Del kataloga bodo tudi naslovi izdelovalcev in zastopnikov proizvajalcev traktorjev, posebno poglavje pa bo tudi o varnem delu s traktorji. Katalog bo izšel 14. februarja. Vsi naročniki Kmečkega glasa ga bodo prejeli brezplačno, ostali pa ga bodo lahko naročili. GG Kranj prodaja rabljene gozdarske stroje Delavski svet Gozdnega gospodarstva Kranj je sklenil, da odproda del rabljenih gozdarskih strojev in naprav, starih od devet do osemnajst let. Naprodaj sta dva štirinajst let stara traktorja, eden z gozdarsko opremo in drugi brez nje, pa zgibni traktor, tn večbobenske žičnice, gosenični traktor, kamion z gozdarskirn dvigalom, trije kombiji in grader. V javnem razpisu za zbiranje pisnih ponudb za prodajo so navedli tudi izhodiščne cene. Za večbobensko žičnico na kamionski prikolici Turmfalke, na primer, je izhodiščma cena (brez prometnega davka) 150.000 mark. Gozdno gospodarstvo sprejema pisne ponudbe do 8. februarja. Koliko za njivo Za cene zemljišč se največkrat zanimajo kupci in prodajalci, občasno pa tudi ljudje, ki morajo biti z vsem, tudi s cenami, na tekočem. Cene zemljišč so odvisne od bonitetnega razreda, sicer pa tudi od ponudbe in povpraševanja, lege, oddaljenosti in dostopnosti parcele ter od drugih ekonomskih vplivov, ki začetno, izhodiščno ceno lahko dvignejo tudi za polovico. In kolikšne so, na primer, na Gorenjskem izhodiščne cene za njive? Če sodimo p° informativnih cenah, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec in cenilec ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, se te cene na Gorenjskem precej razlikujejo. Najvišje so na območju kranjske in škofjeloške upravne enote, najnižje pa na območju jeseniške in tržiške. (Cene upoštevajo uradni tečaj 86,43 tolarja za marko.) Bonitetni Cena (v sit/m2) na območju upravnih enot: razred *Kranj, Šk.Loka 'Radovljica 'Jesenice Tržič 340,90 307,00 272,50 238,50 204,50 170,50 136,50 102,50 1. 440,00 403,10 343,90 2. 396,00 363,00 309,50 3. 352,00 322,50 275,00 4. 308,00 282,00 240,50 5. 264,00 242,00 206,50 6. 220,00 201,50 172,00 7. 176,00 161,00 137,50 8. 132,00 121,00 103,00 MAKLER BLED d.o.o. 64260 Bled, Ljubljanska cesta 3, tel.: 064/76-461, fax: 064/77-026 ZANIMIVE PONUDBE * POSLOVNA PRILOŽNOST Na Bledu na Izredni lokaciji neposredno ob jezeru oddamo v dolgoročni najem popolnoma obnovljen reprezentančni objekt z restavracijo in štirimi luksuznimi apartmaji. Skupna površina v objektu je 361 m2, od tega gostinski del 128,5 M2. Zemljišče meri 1.600 mz. Najemnina po dogovoru. Vse resne interesente vabimo na razgovor v našo pisarno. * V Radovljici v "vila blokih" prodamo dve trisobni stanovanji: - prvo stanovanje meri 70 m2, je v I. nadstropju, odličen razpored prostorov, balkon s pogledom na Jelovico, CK, telefon in ostalo za ceno 118.000 DEM; - drugo stanovanje meri 64 m2, podobno je prvemu, razgled je še lepši (Triglav, Stol), cena pa je 105.000 DEM . * Na Bledu v nižji zgradbi ob alpskih blokih prodamo 2,5 sobno stanovanje v izmen 60 m?, v l. nadstropju, CK, telefon, kab. TV, cena 119.000 DEM MAKLER BLED, d.o.o., Bled, Ljubljanska c. 3, tel. 064/76-461 UGODEN NAKUP POSREDUJEMO PRI KREDITIRANJU KUPCEV DODATNA OPREMA POSREDUJEMO PRI PLAČILU S CEKI BATERIJE POSREDUJEMO STARO ZA NOVO SVETOVANJE POSREDUJEMO STARO ZA STARO DOBAVA TAKOJ AVTOINSTALACIJE GARANCIJA mobitel m d.o.o. P.E. KRANJ . KIDRIČEVA 6D KOROŠKA 26 FAX 064/ MOBILNA TELEFONIJA 224-575 POKLIČI ZDAJ! 064/225-060, 225-06] VREME Vremenostovci nam za danes napovedujejo pretežno jasno, po nižinah bo del dneva nizka oblačnost. Hladno bo, temperature se bodo čez dan gibale od-7 do-2. V sredo in četrtek se bo nadaljevalo suho in mrzlo vreme. LUNINE SPREMEMBE Ker je v nedeljo polna luna nastopila ob 16.58, bo po Herschlovem vremenskem ključu do naslednje spremembe položaja lune (to bo v ponedeljek ob 9.37) vreme lepo. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IZBIRAMO MAJ GLASBENIKA PRIPRAVLJA; UROŠ ŠPEHAR ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnji torek smo na tem mestu objavili staro razglednico, na kateri je bila fotografija Mavčič ob Savi, ki so danes znane predvsem po hidroelektrarni. Blizu je tudi vas Podreča, kjer se je rodil slovenski pesnik Simon Jenko. Zgleda, da je bila tokratna naloga kar težka, saj prav veliko vaših odgovorov nismo prejeli, in tudi od teh so pravilni samo štirje, tako da nam tokrat ni bilo l potrebno žrebati. Nagrade torej prejmejo naslednje štiri reševalke: j p-Mojca Goričanec, Virmaše 76, Škofja Loka; 2. Andreja Škrjanc, °r'fOf 142, Kranj; 3. Francka Novak, Jama 16, Mavčiče; 4. B°gomila Rozman, Kalinškova 24, Kranj, čestitamo! T°krat pa objavljamo staro razglednico, verjetno še iz časa J^jnke Avstro-Ogrske. Na njej pa je slika nekega gorenjskega *raJa, katerega in katere so njegove značilnosti, pa nam na dopisnicah odgovorite do petka, 9. februarja, in pošljite dopisnice ^a naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet Pravilnih odgovorov bo izžrebanih za nagrade v vrednosti po ] 000 tolarjev. T jasa Grah Hja, vse velike zvezde so bile enkrat majhne. Iz malega raste veliko, kot povsod tudi na področju glasbe. Verjetno je vsakdo med vami že slišal za Tjašo Grah. 'A za Tjašo? Za tisto, ki poje?' Jasno. Desetletna Gorenjka s svojim petjem že uspešno osvaja srca poslušalcev, pri tem pa ji pomagajo znana imena slovenske zabavne glasbe. Tjaša Grah je doma iz Škofje Loke. Četrtošolka je že posnela samostojno kaseto. Peti je začela s petimi leti. Najprej tako, za zabavo, nato pa zares. Najprej je prepevala z Brendijem in malimi korenjaki, pred kratkim pa je izšla njena prva samostoj- na kaseta Očka in jaz. No ja, kot že naslov pove, ji je ob strani stal očka, poleg njega pa še nekaj znanih slovenskih pevcev, med njimi tudi Braco Koren, pa Jan Plestenjak, Spini in še kdo. Kljub temu da je še mlada, Tjaša neutrudno nastopa. Včeraj je imela predstavitev svoje nove kasete v Kinu Sora v Škofji Loki, z očetom pa bosta nastopala po vsej Sloveniji. Seveda pa, kot je v naši rubriki običaj, zvezdam slovenske estrade tudi sami lahko zastavite kakšno vprašanje. Izpolnjen kupon čimprej pošljite na naslov Gorenjskega glasa, Zoisova 1, 64000 Kranj, in na odgovore počakajte do prihodnje številke našega barvnega ASa. KUPON "IZKIRAMO ISiAJ GLASBENIKA" GORENJSKI GLAS in televizija TELE-TV Kranj Vprašanje za Tjašo Grah:.................................................... Ime in priimek:..................................................................... Naslov:........................................:....................................... Pošta:.................................................................................. GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE Časopisna vest pravi: »Novega ministra za gospodarstvo Metoda Dragonjo vra-*ar ni spustil mimo vratarnice -Zahteval je, da se izkaže z osebnim dokumentom. Prišlo ie do medsebojnega prepričevanja, kajti novi minister, ki je °H namenjen v parlament, je dokumente naivno pustil v ^tomobilu. Varnostnik sicer n} bil nič kriv - krivi so bili "Sti, ki niso zmogli toliko °bčutka za vsaj minimum Protokola, da bi novega minis-tra vljudnostno pričakali pri vratih...« Opla, tako pa vendarle ne! Ob inflaciji ministrov, ki jih v zadnjem času uprizarja naša °blast, se je neumno čuditi, Zakaj da so varnostniki v čuvajnicah pred vstopom v Parlament tako strogi in neizprosni. Lepo vas prosim - si misli sleherni varnostnik, pa n*l bo na dopoldanski, popoldanski ali nočni vahtariji: kdo Pa lahko od nas zahteva tak nečloveški napor, da bomo pa Zdaj poznali vseh tristopetdeset Ministrov, ki so bili ali še bodo Zamenjani, preden oddidemo v Penzijon? Red je red - če ga le nikjer drugje ni, naj bo vsaj pri varnosti. Medaljo zasluti tisti vratar, ki je gospodu manage-f}u leta, direktorju Leka in 5edanjemu ministru strogo delal Ja kva pa ti si, da misliš v ta Posvečeni hram od parlamen-ta? Te ni, dragec moj, ne na evidenci znanih, nisi bil nikdar Poslanec, nisi član čisto nobene franke - te tičke vse dobro Poznam, tebe pa ne, zato pokali - osebno! Kajti pri nas poznamo zadnjega poslanca, ki nekaj blebeče v parlamentu, dobri gospodarstveniki pa so nekje v zatišnih legah in daleč daleč od oči slovenske javnosti.. Gospod Dragonja je torej po pripovedovanju prisotnih ob Zakaj da ni bilo kakšne gospe iz vlade ali kabineta, ki bi ga pričakala pri vratih in bi vse skupaj zgledalo malo bolj protokolarno, da ne rečemo vljudno in olikano? Zato ne, ker se verjetno le tem gospem in gospodičnam Tema tedna Glosa Po novem ministru diši Vsi dosedanji slovenski ministri, ki so biii odstavljeni, so večinoma odšli z oznako: malo vredna, tako rekoč pokvarljiva roba. To najbolj vedo vratarji v parlamentu, ki novodošlim ministrom že takojci pokažejo, da v resnici niso in ne bodo nič vredni... parlamentarni čuvajnici skrivaj malo zavil z očmi, se psihično obdrlal na vajetih in ubogljivo, kot kakšen učenček, potegnil iz denarnice dokument, ki ga je pač imel pri sebi. In imel neznansko srečo, da je nato lahko odkorakal v parlament. Vratar je prikimal: no ja, naj ti bo, če le praviš, da si novi minister. vse skupaj zdi - preneumno! Kaj pa bi ga čakale, saj bo itak minister teh par mesecev in bo v tem času komajda spoznal svoje sodelavce? Kdo pa -oprostite - sploh šiša te ministre, ki so od danes do jutri? Oblizneš prst, ga nastaviš vetru in rečeš: aha, z desne piha! V vlado prihaja desni minister. Tako kot reče vremenoslovec na TV: po snegu diši! Tako pravi tudi enormna birokracija po ministrstvih v naši Ljubljani. Oblizne kemični svinčnik, ga dvakrat zavrti in ugane: nekaj se spet kuha. Po novem ministru diši... In se čisto nič ne zmotijo, kajti vsake tri do štiri mesece prikoraka kakšen nov minister, ker se še vsak aktualni prej ali slej izkale za nesposobnega. Ali je le kdo izračunal, koliko ministrov je bilo odstavljenih z oznako: pokvarljiva oziroma nesposobna roba? Žalostno, a resnično: še nikomur, ki je tako ali drugače odšel, niso rekli: hvala, dober si bil, dečko! Adijo - s kočijo te bomo peljali, kamor hočeš, tako si nam koristil! Namesto tega pa: marš! Novi prihaja, ki je... »ki je nestrankarski, politično neopredeljen, a s strokovnimi referencami, da dol padeš!« Vsake pet minut si izmišljujejo nove ministre. Ali tako kot je zadnjič dejal neki pronicljivi komentator: »Te dni je kar precej Slovencev lepo doma, v blilini telefonov. Čakajo, da jih morda pokličejo iz Ljubljane, kajti nikoli se ne ve, kdaj se bo kdo spommnil, da bi bili primerni za - ministra. Če pa le ne ravno za ministra, pa vsaj za - drlavnega sekretarja. Kmalu bomo res vsi prišli na vrsto, brez skrbi...« Zatorej! Če hočete kdaj pokazati čuvaju v parlamentu osebno izkaznico, čakajte doma, pri telefonu. Nihče ne ve, kdaj boste na vrsti... • D.Sedej RADIO 104.$ fjft 105.» 107.1 vy^pT io7.$ OGNJIŠČE •I. ISt II 16 fil. UMI-M GLASBENE STOPNIČKE r^7^ VAŠA PESEM Oddaja je vska ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnete spodnji kupon in aa pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 4, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOG ZA 12. 2. 1996 Popevke: 1. MLADE OČI - DITKA HABERL 2. PTICA VRH TRIGLAVA - BRACO KOREN 3. TI SI MOJA LJUBEZEN - ELDA VILER Nz-viže: 1. VESELI MUZIKANT - SLOVENSKI MUZIKANTJE 2. NA GORJANCE - FANTJE Z VSEH VETROV 3. JAZ PA VEM ZA ENO DEKLE - ans. RUDIJA BARDORFERJA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. ODPRI SREČI VRATA - BOŽO A. KOLERIČ 2. SLAP ŽIVLJENJA - ans. JAVORNIK VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo ob 14.30 Pozdravljeni! Ljubitelji narodnozabavne glase nas lahko poslušate vsako nedeljo na valovih Radia Tržič, na frekvencah: 95.0 FM in 88.9 FM-stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje 4.2.1996 je bila trgovina z drobno galanterijo - VIDA, Reševa 14, Kranj, tel.: 064/323-667. Nudijo vam veliko izbiro gumbov, zadrg, izbor ostalega šiviljskega materiala, montaža stiskačev znamke FIOC-CHI, oblačenje gumbov, gobeline, ušivanje zadrg... Kaj pa nagradno vprašanje? Tu je: Kakšne dolžine zadrg lahko kupite v trgovini VIDA? Napišite vsaj dve (2). KUPON Odgovor: Moj naslov: Odgovore pošljite čimprej na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 za Kolovrat domaČih. Nasvidenje čez teden dni. Marjan Murko Težave s slovenskim uGrcwrunyemu Zlata nota, zlati petelin, nota, petelin... "In vendarle zlati petelin..." nam je na novinarski konferenci, katere se je od 90. povabljenih novinarjev udeležilo le kakih deset, zatrdil Urban Centa iz agencije Ovura. Peripetije okrog tega, kdo je kompetenten organizirati prireditev, pred tem pa seveda nominiranje in glasovanje o najboljših dosežkih s področja slovenske glasbe (tudi naj- ovitek, naj-videospot...) v preteklem letu, so v medije pricurljale pred nekaj dnevi. Franc Matjašič - Nani in njegova agencija Nota ali Agencija Ovum in njen direktor Urban Centa. Očitno se je prvi prea dvema letoma prireditev izmislil, a imajo drugi od maja lani kot prvi pri uradu za intelektualno lastnino uveden postopek za zaščito blagovne znamke zlata nota. Precej očitkov je bilo slišati tudi o neprofesionalnosti agencije Nota, ki je prvo zlato noto organizirala leta '94 v Novi Gorici, pri lanski Zlati noti z zaključno prireditvijo na Bledu pa je le sodelovala kot izvajalec (na podlagi naroČila Agencije ovum je organizirala predhodne regionalne prireditve). Letos naj bi slovenskega "Grammv-ja" organizirala Agencija Ovum, ampak razpise za nominacije naokrog razpošilja tudi agencija Nota. Kdo torej? "Agencija Nota si ne more in ne sme lastiti organizacije prireditve," je bilo slišati s strani agencije Ovum. Tako naj oi se 20. aprila letos na Celjskem sejmu z neposrednim televizijskim prenosom Televizije Slovenija zgodilo zaključno dejanje na katerem bodo podeljeni zlati petelini (zaradi večje primernosti so v Agenciji Ovum spremenjenih tudi Ime nagrade), predhodno pa se bodo vsi nominiranci širšemu občinstvu predstavili v šestih petinštiredeset minutnih oddajah in sicer ob Četrtkih na 2. programu Tv Slovenija. Obe agenciji se bosta baje srečali na sodišču, upajmo pa, da se boto tudi najboljši slovenski glasbeniki aprila srečali v Celju. Slovenski glasbeniki pa si vsekakor ne zaslužijo tovrstnega obravnavanja in pošteno do njih bi bilo, da bi na eni, edini in pravi prireditvi za svoje delo v letu *95 dobili zaslužena priznanja. • Igor K. TUDI DRUGJE JE LEPO Vsak četrtek na Radiu Tržič - voditeljica oddaje Janja Budič in vsak torek v Gorenjskem glasu. POMURJE Reka Mura izvira v Avstriji v Nizkih Turah na višini 1898 metrov. V Slovenijo priteče pri Gornji Radgoni in teče 95 kilometrov do hrvaške meje. Mura ima snežni vodni režim. To pomeni, da ima največ vode od maja do avgusta, ko se topi sneg v visokih gorah. Čisto posebno pokrajino ob Muri (poplavni gozd, močvirni travniki, mrtva jezera, posebno rastje in živalstvo) hočejo ohraniti tako, kot je. Tu gnezdi več kot 80 vrst ptic, pozimi pa se število vrst zaradi prezimovanja močno poveča. V logih se prehranjujejo bela štorklja, siva čaplja, vodomec, detel in druge ptice. Se strinjate, da tako lepe narave res ne smemo uničiti? Tu se je čas ustavil. Prav gotovo vsi poznate videospot "Mlinar na Muri". Priljubljena velenjska skupina Chateaux ga je posnela prav tu. Rešitev prejšnjega tedna se glasi: MEDVED. Prejeli smo 60 pravilnih odgovorov. Kdo je nagrajenka, boste izvedeli na Radiu Tržič. Nagradno vprašanje: Kaj je bila včasih največja znamenitost reke Mure? Rešitve pošljite na Radio Tržič, Balos 4, za oddajo Turizem, do četrtka, 8. februarja 1996. » Poskusimo še mi Zakuhe Močnik v goveji juhi Za 6 oseb: 20 dag bele moke, 1 jajce, goveja juha. V skledo stresemo moko, naredimo v sredini jamico in ubijemo vanjo jajce. Jajce dobro stepemo in z vilicami zmešamo med moko, nato pa testo med dlanmi dobro usu-kamo. Močnik zakuhamo v vrelo govejo juho in ga na šibki vročini kuhamo približno 15 minut. Močnik lahko zakuhamo tudi v poljubno zelenjavno juho, ki pa seveda ne sme biti gosta. Včasih so močnik zakuhavali predvsem v juhe iz suhega mesa. Zdrobovi žličniki Za 6 oseb: 2 ilic olja, 1 ilica mleka, 2 jajci, 12 dag pšeničnega zdroba V skledi penasto umešamo olje, mleko in rumenjaka. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga z zdrobom vred dodamo k pripravljenim rumenjakom. Rahlo premešamo in takoj z žlico zakuhamo v vrelo govejo ali kokošjo juho, ki pa jo zavremo v precej prostorni kozici, da bi žličniki lahko narastli. Kuhamo pokrite približno 20 minut na šibkem ognju. Mozgovi cmočki 50 g ocvrtega precejenega mozga, 1 dl vode, 70 g moke, 1 večje jajce, sol, muškatni orešek, peteršilj. Vodo osolimo in dodamo mozeg. Ko zavre, zakuhamo moko, mešamo s šibo, nato še s kuhalnico, da postane testo gladko. Ko nastane cmok odstavimo. Ko je testo mlačno, primešamo začimbe in jajce. Desko potresemo z drobtinami, nanjo zvrnemo testo, naredimo daljši svaljek, ga razrežemo na enake rezine in iz njih oblikujemo cmočke, velike kot oreh. V vreli juhi naj se počasi kuhajo 10 minul. Cmočke potem razdelimo po krožnikih in prelijemo z dobro mesno juho. Masleni cmočki 2 jajci, 50 g masla, 2 ilici sladke smetane, 2 ilici mleka, 100 g ostre moke, sol. Ubijemo jajci in ločimo rumenjake od beljakov. Na sobni temperaturi zmehčano maso penasto umešamo. Med mešanjem dodamo drugega za drugim rumenjake. Ko se zmes speni, primešamo smetano, mleko, moko in malo soli. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga zamešamo v pripravljeno zmes. V kozici segrejemo osoljeno vodo. Ko zavre, zajemamo zmes z žlico in polagamo v soljeni krop cmočke. Lahko pa kuhamo cmočke tudi kar v juhi. Po 6 do 8 minutah so kuhani, vendar naj voda vmes komaj vre. Cmočke ponudimo z govejo juho, potresemo jih s peteršilj em. Vranični žličniki Za 6 oseb: 2 ilici olja, 2 jajci, 10 dag vranice, strok česna, sol, poper, 2 ilici drob-tin, 1 ilica moke. V skledi vmešamo olje in rumenjaka. Nato dodamo nastrgano vranico, s soljo strt česen, poper po okusu in iz beljakov stepen trd sneg. S snegom vred rahlo zamešamo še drobtine in moko. V vrelo juho zakuhamo žličnike, naj vro pokriti približno 10 minut na šibkem ognju. Zakuhamo jih lahko v govejo ali kokošjo juho. Moda Siva ■ barva letošnje pomladi Pravijo, da bo v modi letošnjo pomlad dominirala siva barva in sicer v vseh mogočih niansah in kombinacijah, od temne sive do skoraj bele. Dodani svetlikajoči se efekti bodo dali tej sivini še posebno eleganco, poživljali pa jo bodo modni dodatki, kot rute, torbice, rokavice, pasovi v neinih pastelnih zelenih, modrih, roza barvah. Največ poudarka pa bo danega kostimom z jakno, ki sega čez boke. LUČKA ,u'l!s.,n ZDRAVJE IMA SVOJO CENO Iz statističnih podatkov iz Inštituta za varovanje zdravja Slovenije za leto 1995 je razvidno, da v Sloveniji umrljivost za boleznimi srca in ožilja v zadnjih letih postopoma pada, od 52 odstotkov je skupni odstotek umrljivosti padel že pod 48 odstotkov. Na drugem mestu umrljivosti so rakaste bolezni z več kot 22 odstotki. Ta skupina bolezni je v porastu. Precej za tema dvema velikima skupinama je umrljivost zaradi infekcijskih bolezni, pljučnih bolezni in raznih drugih vzrokov. Vzroki za nastanek bolezni srca in ožilja so že dobro poznani. Tem vzrokom pravimo tudi dejavniki tveganja. Po številnih študijah, so med prvimi tremi glavnimi vzroki zvišane maščobe v krvi, zvišan krvni tlak in kajenje. Nato si sledijo: povišana telesna teža, stres, fizična neaktivnost, sladkorna bolezen, urična dieteza in dejavniki, na katere ne moremo vplivati, tb pa so: spol, dednostni faktor in pa leta. Dejavniki tveganja, ki so pomembni za nastanek bolezni srca in ožilja, so pomembi prav tako tudi za nastanek rakastih bolezni, kar preprosto pomeni, da, če omejimo vpliv dejavnikov na naš organizem, smo storili marsikaj za zaščito srca in tudi marsikaj za preprečevanje nastanka rakastih celic v organizmu. V zadnjih letih postopoma pada odstotek umrljivosti, predvsem zaradi spremenjenega načina življenja, saj so ljudje spoznali, da ima zdravje svojo ceno. S poznavanjem dejavnikov tveganja lahko sami vplivam na razvoj bolezni in tudi na kvaliteto svojega življenja. Danes človek živi v okolju, ki neposredno vpliva na nanj s hrano, vodo, zrakom, ki je lahko onesnaženo s številnimi kemikalijami in drugimi snovmi, ki vplivajo na sam organizem. Prav tako hrana vsebuje snovi, ki lahko organizmu koristijo ali pa škodujejo. Če želimo spremeniti tek svojega zdravja, moramo spoznati, kaj pomeni zdrava hrana, kaj pomeni fizična aktivnost in kaj pomeni premagovanje stresov. Tako danes številni strokovnjaki priporočajo stalno izobraževanje in ozaveščanje o dejavnikih tveganja. Tako se v številnih časopisih, revijah vse pogosteje pojavljajo članki, ki vsebujejo nasvete in pregledne tabele za zdravo življenje. Najbolj poznana je tabela, ki jo priporoča svetovna zdravstvena organizacija, kjer naj bi dnevno pridobili energijo iz ogljikovih hidratov v 60 %, iz maščob od 20 do 30 % ter iz beljakovin 10 % energije. Zdrava hrana mora vsebovati vse organizmu potrebne snovi. Ogljikovi hidrati morajo biti sestavljeni iz kompleksnih ogljikovih hidratov in vsebovati dovolj balastnih snovi in to vitamine, minerale, antioksidanse, ki pa jih zlasti dobimo iz sadja, zelenjave in žit. Zakaj so žita in stročnice, ki tvorijo osnovo piramide zdrave prehrane ter sadje in zelenjava in nezasićene maščobe ter čiste beljakovine bolj zdravi, kot mastno mleko ali mastno meso, prečiščeni sladkorji, rafinirana olja ter s kemikalijami pripravljena in konzervirana hrana, bomo videli v naslednjih sestavkih. V naslednjih sestavkih, praviloma vsak tretji torek v mesecu, vam bomo predstavili najpomembnejše oblike varovalne ali zaščitne diete, predvsem pa bolj zdravo hrano, ki nas v spremenjenih časih spremlja pod več tisoč let znanim geslom "Hrana naj bo naše zdravilo in zdravilo naj bo naša hrana". Za začetek boste zase veliko storili, če boste poiskali čimbolj kvalitetno hrano z znakom varovalnega živila ali pa z blagovno znamko Biotop, ki je že peto leto prisotno na našem trgu. V februarski številki bomo predstavili varovalno dieto Biotop za preprečevanje nastanka arteroskle-zore, za zniževanje holesterola in tlaka v krvi, za zmanjšanje telesne teže in uravnovešanje delovanja ledvic in jeter. To je prvi varovalni program, ki v slovenskem prostoru zajema tako širok zaščitni spekter delovanja in je plod domačega znanja in receptov. Dr. med. Janez Tasič spec. internist - kardiolog Te in številne vašemu organizmu še kako koristne proizvode boste lahko kupili v trgovinah zdrave hrane in zeliščnih lekarnah po Gorenjskem, ki so navedeni v okvirčkih. Vsi kupci, ki boste s sabo prinesli priložen kuponček z napisom "Biotop proizvodi - za vaše zdravje in boljše počutje14, boste na vse proizvode Biotop prejeli 10 % popust. BIOTOP Proizvodi za vaše zdravje in boljše počutje PROIZVAJA MEDIACOR CELJE tel., fax: 441631 /h tEDEK TRGOVINA MBTA SREDA, 7. FEBRUARJA 1996 TVS 1 10.05 Otroški program 10.05 Povodni mož 10.25 Skok med zvezde, novozelandska nanizanka 10.50 Tedenski izbor 10.50 Roka ročka 11.40 Razgaljeni mediji, angleška dokumentarna serija 12.30 Slavnostni koncert Štrekljeve ljudske pesmi, 1. oddaja; Ljudski pevci in godci 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev TV igrice 13.35 Zgodbe iz školjke 16.00 Made in Slovenija, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Pod klobukom 18.05 V najboljših družinah, norveška nanizanka 18.35 Kolo sreče, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 22.40 TV dnevnik 3, Vreme 23.00 Šport 23.10 Umori, ameriška nanizanka 0.00 Kraljestvo, 5., zadnji del danske nadaljevanke 0.50 Poročila 0.55 TV jutri, Videostrani TVS 2 12.10 Tedenski izbor 12.10 Da ne bi bolelo 12.40 V žarišču 13.10 Pisma: Edvard Kocbek: Pisma Borisu Pahorju 13.40 Somrak stoletja: Od Nuernberga do Nuernberga, francoski film 15.05 Revolveraševa smrt, ameriški film 16.40 Gospod Bean, angleška nanizanka 17.05 In morje bo povedalo, ameriška nadaljevanka 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Zvok lepote 19.05 V vrtincu 19.55 športna sreda: Chur: Kvalifikacije za SP v hokeju na ledu: Švica - Slovenija, prenos 22.15 Objem - ob 30-letnici umetniškega dela Vojka Vidmarja, ponovitev 23.10 L van Beethoven -M. Šparamblek: Pastoralna simfonija, balet 23.50 DP v rokometu: (m), Kodeljevo - Prevent, posnetek iz Ljubljane ko Peič 10.45 Vrhunske interpretacije 11.30 Novi stari kraj 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Veliki McGintv, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.35 Otroški program; Nekaj zelo pomembnega, švedska nadaljevanka 15.05 Poročila 15.05 Poročila 15.10 Antologija sodobne hrvaške književnosti 16.15 Otroški program: Novi stari kraj 16.45 Hrvaška danes 17.40 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 V obnovi Hrvaške 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.45 Slikar Mladen Veža, dokumentarna oddaja 21.15 Moje pesmi, moje sanje, glasbena oddaja HTV 2 15.35 Video strani 15.50 TV koledar 16.00 Kino za en groš, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Hrvati, ribiči na Pacifiku, dokumentarna oddaja 18.30 Pozor, steklo 19.00 Pogumni, nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.10 Naključni turist, ameriški barvni film 21.50 Oljkov dvorec, francoska nadaljevanka 22.40 Klub 1, glasbena oddaja KANAL A 7.00 CNN poroča 8.00 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik 8.05 Novice 8.45 Obalna straža, ponovitev 9.65 Novice 10.00 Družina Adams, risana serija 10.25 Karma, ponovitev 11.35 A shop 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Metko Centrih Vogelnik, ponovitev 16.15 Spot tedna 16.20 A shop 16.45 Tvegani podvigi, dokumentarna serija 17.15 Državnik novega kova, ponovitev angleške nadaljevanke 17.45 Obalna straža, ameriška nadaljevanka 18.35 A shop 19.00 Pika na i 19.30 Družina Addams, ameriška risana serija 20.00 Sirene, ameriška nanizanka 20.50 Unpato 22.00 Dance session 22.30 Gost pike na A, ponovitev 22.45 Burleska 23.00 Novice 23.30 Spot tedna 23.35 Video strani 0.00 CNN poroča POP 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev 12.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 13.00 M.A.S.H., ponovitev 13.30 Kuhajmo skupaj 14.00 Točka pravice, ameriška nanizanka 15.00 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 16.00 Avtodrom, ponovitev 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Mac-Gyver, ameriška nanizanka 19.00 Roseanne, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Trije amigosi, ameriški film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 Pop 30, ponovitev 1.00 Video strani TV 3 7.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Medical center vVest, ponovitev filma 10.00 Pot v Avonlea, ponovitev 11.00 Avtomobilistična oddaja, ponovitev 11.30 Družinski studio 12.00 Otroški film 13.30 Slovenski pesniki in pisatelji: Simon Gregorčič, ponovitev 14.00 Andre Blu-mauer z glasbo v srcu, ponovitev 15.00 Dobro jutro, Slovenija, izbor 15.30 Ponovitev torkove burleske 16.00 Otroški program 18.00 Pot v Avonlea 19.00 Poročila 19.30 Burleska 20.00 Film 21.45 Dom in svet 22.15 Medical center VVest 23.15 Zdrava video glava, ponovitev HTV 1 7.15 TV koledar 7.30 Santa Barbara, 1188. del 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program: Obiski 10.15 Antologija sodobne hrvaške književnosti: Mat- AVSTRIJA 1 11.35 Kjer so moški še moški, ameriška komedija 13.00 Otroški program: Ostržek 13.25 Confetti paletti 13.40 Alfred J. Kwak 14.05 Am dam des 14.20 Uganke s Tho-masom Brezino 14.30 Kečup vampirji 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Nove Popavjeve dogodivščine 15.25 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 A-team 17.20 Golden palače, ameriška humoristična serija 17.40 Kdo je šef? 18.10 Dr. Quinn 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Smrtonosni sum, ameriška TV srhljiv-ka 21.45 Kraj zločina: Umor na počitnicah, nemška TV kriminalka 23.20 čas v sliki 23.25 Vaba za lopova, ameirška kriminalka 0.55 Santa Barbara - Kalifornijski klan, ponovitev AVSTRIJA 2 13.00 čas v sliki 13.10 Na prizorišču, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi, 27. del 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Klinika pod palmami, 1/3 del nemškega filma 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.30 Čas v sliki - posebna oddaja 0.50 Gospodarica hiše, ameriški bibliografski film 2.25 Bil sem vojna nevesta, ameriška komedija 4.10 Kultura, ponovitev 4.50 Pogledi od strani, ponovitev 4.55 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 152.19.25 Marko Milic "zabija" koše na osnovni šoli Matija Čop 19.51 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Slovensko kmetijstvo pred vstopom v evropsko unfjo - Ob obisku slovenskega ministra za kmetijstvo prof. dr Jožeta Osterca v Križan 20.30 2upan z vami: Mestna občina Kranj - Vitomir Gros, dipl. ing., voditeljica: Beti Vallč (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56); voditeljica: Beti Valič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 152. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Mesto Tržič 21.40 Halo, halo... - kontaktna oddaja zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Martina Vidali) 22.45 Poročila 152. 22.59 Z vami smo bili... nasvidenje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.01 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Scena -kontaknta oddaja, vodi Majda Lov-renčič, gosta sta ansambla Avia band in Kinstone 21.30 EPP blok 21.35 Nedeljska reportaža, ponovitev 22.15 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Odrska predstava OŠ Železniki 20.00 športna oddaja; Naj, naj avtomobili 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.1» Kronika tedna (ponovitev) 18.39 belica Maja (ponovitev) 19.17 Video* trani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tisi" 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled UW» 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Delo krne tijske zadruge Naklo 9.50 EPP tO* Novinarski prispevek 10.40 Zaposi° vanje 10.50 EPP 11.20 KoznwW" nasveti 11.50 EPP 12.30 Osmrtnic8, zahvale 12.40 Novinarski prispevS 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 1*£ Novinarski prispevek 13.40 Nov^t Naj-naj pesem tedna 17.15 18.00 Glasovanje za pesem ,ct 18.15 RGL na rajćžo gre 19.15 19.25 Vreme 20.00 RGL klub Avstralska glasba 22.00 Pole P°5'p 22.00 Velike radosti življenja -Sivka 24.00 New age glasba -Novak 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program °$ Duhovna misel, svetnik dneva ■. Dop. inf. oddaja 10.15 Mali 09' ( 11.10 Svetovanje 12.05 PoP-.rJ oddaja 16.05 Čestitke in poz°' , poslušalcev 17.15 Pogovor ^ 18.30 Večerna inf. oddaja 1"% Glas Amerike 19.40 Za najm"^ poslušalce 20.35 Klic dobrote Luč v temi oz. Prijateljstvo boinjjj 21.35 Radijski roman 22.00-=" Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. rom. kom. FRANCOSKI POLJUB ob 16., 18. in&O-ii. STORŽIČ KONCERT TROBILNEGA KVARTETA GALUS V POCA&'_ TEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA ob 19.30 uri, am*f rom. kom. AMERIŠKI PREDSEDNIK ob 17. in 21. uri ŽELEZAR am * krim. MLADI AMERIČANI ob 18. in 20. uri TIGER BOH. BISTR"«' amer. kom. CORINA - CORINA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. l)u film NORA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri , VSEBINA 79 IEA MENCINGER: Kultura pri nas še nima prednosti MARKO ELSNER GROŠELJ: Drugi letnik Nove Atlantide FRANC KRIŽNAR: Vokalna in orgelska glasba KOZMA AHAČIČ: Pesmi DUŠAN LIPOVEC: Po monografiji še vodnik Beseda urednice Tokratna Snovanja, ki izhajajo tik pred slovenskim kulturnim Praznikom, prinašajo pogovor z ministrom za kulturo v odstopu Sergijem Pelhanom: v pogovoru je Sergij Pelhan navedel ^Zanimivejša dogajanja v kulturni politiki v zadnjih treh letih njegovega mandata, ki ga prav zdaj predčasno zaključuje zaradi izstopa njegove stranke iz vladne koalicije. Marko Elsner Grošelj le pregledal izhajanje gorenjske revije Nova Atlantida v preteklem letu, Franc Kriinar piše o orgelski glasbeni literaturi, Dušan Lipovec pa predstavlja vodnik o Sv. Primolu nad Kamnikom, ki )e sledil kmalu po izdaji monografije o tej znameniti cerkvi. Z lzborom najnovejše in še ne objavljene poezije se predstavlja mladi pesnik Kozma Ahačič. • Lea Mencinger PESNIK Foto: Jure Furlan hea Mencingei KULTURA PRI NAS SE NIMA PREDNOSTI ^ergiju Pelhanu, dosedanjemu ministru za kulturo, bi se letos iztekel štiriletni mandat. Čas ministrovanja pa se mu zaradi izstopa njegove stranke k vladne koalicije in posledičnega odstopa ministrov iz vladnih resorjev, zdaj skrajšuje. V pogovoru je minister v odstopu navedel nekaj za slovensko kulturo v zadnjem času najpomembnejših premikov - med njimi je vsekakor nekaj zakonov - o zagotavljanju javnega interesa na Področju kulture, avtorskih pravicah, ljubiteljski dejavnosti ter se ozrl tudi na delo, kije bilo opravljeno v zadnjih treh letih. Prepričan je, da bo nlegovemu nasledniku tudi zaradi tega dosti lalje voditi kulturni resor. Ali pa se bo kaj bolje godilo tudi kulturi? Najbrž ne, saj ni na prvem ^estu programa nacionalnega razvoja tako kot na primer pri Avstrijcih. No, pri nas zaenkrat še programa razvoja nimamo... Sredi januarja letos so se začele Prireditve v Kobenhavnu, letošnji evropski prestolnici kulture, ludi vi ?*e bili na otvoritveni slovesnosti. Se ^a smisel primerjati s kulturnim standardom dežele Hamleta? .."Danska je država, ki se s Slove-JlJo lahko primerja le po velikosti in »tevilu prebivalstva. Po kulturni tradiciji in pa po narodnem dohod-*u> ki presega 23.000 dolarjev na prebivalca, pa je seveda daleč pred Jami. V tem tisočletju jo po dohod-Ku vsekakor še ne bomo dohiteli. Pr lahko ima tamkajšnja kultura ^o« Kobenhavn ie seveda lahko av tako tudi ne glede standarda, ki Tik , . .»uuviuiavn je sntuo i«i»«v~ Kulturna prestolnica Evrope, Ljubljana pa je po sedanjih evropskih P^rilih lahko samo kandidat. Nekaj KuUurne pozornosti bo Ljubljana J^veda deležna prihodnje leto, ko °° lahko organizirala evropski me-5?c kulture. To seveda ni isto. Razlika pa je tudi v denarju. Ko-oenhavn bo namenil za celoletno pulturno akcijo, nekaj bo sicer tudi "vesticij vmes, kar okoli 380 mili-J,0rjov dolarjev. V Sloveniji pa za *u turo namenjamo letno približno Polovico te vsote." ,n°b teh vsotah je potemtakem tudi drugače brez tako imenovane državne podpore - mislim na odmevnost in uspeh gledaliških, plesnih predstav, filmov in videofilmov... Po teh uspehih slovensko kulturo že bolje poznajo na primer v Južni ma prireditve in razstave, ki bodo tudi sicer v središču pozornosti v sezoni, in ki bodo primerno predstavile slovensko kulturno dejavnost. To velja seveda za dejavnost v Cankarjevem domu, v Narodni galeriji, Ameriki, kjer zaradi mariborskega Narodnem muzeju, takrat bo odprt gledališča tudi dobro vedo, kje je Mednarodni grafični bienale. " Slovenija in tudi kje je Maribor.' Najbrž ni prezgodaj govoriti o programu meseca kulture v Ljubljani? "Ni. Mesto je že pred časom imenovalo programski odbor, pravzaprav obstaja še en odbor, v njem pa so tudi predstavniki institucionalne kulture. Povsem napačno bi bilo misliti, da bo v prihodnjem letu treba pripraviti vrsto povsem novih prireditev, razstav in podobnega. Te stvari kaže tudi racionalizirati. Zato bodo v posameznih kulturnih institucijah raje v tistem času - maja in junija - pripravili iz svojega progra- J*sno, da zdaj Slovenija še ne more ^anizirati takšne celoletne Diire- takih prireditvah nosi mesto, le leto 1997 odmenlo kulturi nekaj več kak h dvajset odstotkov primakne denarja."Ah je bilo predstavljanje drfava Pri nas bo morala država slovenske kulture v tuj.n.med Ljubljani prireditelju meseca kul- pomembnejšimi tockamidosedanje- ture k stroškom primakniti veliko ga kulturnega programa/ £?' Li nolovico ali še več. Iz "Mislim, da je bilo vse obdobje po letu 1990 predstavljanje naše kulture tujini kar precej zapostavljeno. Denarja za promocijo te vrste ni bilo dosti. Prvi pomembnejši premik djj*"121™*" takine celoletne prire- ture, pro ' *' je brzda tudi sijajna več, vsaj polovico ali še ved C'Ja De'ie d"ave " Prav *° Pa preprostega razloga - pri nas je "Tr n° 2C'° P0*reDuJemo? financiranje kulture drugače ureje- eyro er)utno s* lahko privoščimo le no kot pa v evropskih deželah, kjer SeverfS x mesec kulture. To pa država kulturi ne namenja niti terrj a. j* pomeni, da ne bomo v petdeset odstotkov potrebnega de- glede tega je bil v letu 1994 in tudi Predst VlrU mog^ Evropi dostojno narja; pri nas pa delež države sega lani, pa tudi letos bo kar nekaj Povah 111 ^ SV°^e ku'ture oz»roma celo čez sedemdeset. denarja v te namene." pine yl k nam zanimive tuje sku- Vlado in finančno ministrstvo bo Seveda pa je treba vedeti, da se • VeČino finančnega bremena ob zato treba še prepričati, da bo za slovenska kultura predstavlja v tujini Maja letos bo pomembna predstavitev Plečnikovega dela v Pragi, za kar je treba nameniti kar okoli okoli 80 milijonov tolarjev. Predstavitev Plečnikove arhitekture bo vsekakor ena večjih promocij slovenske kulture v zadnjem času. Obenem bodo za javnost prvič odprli tudi Hrad-čane, za katere je, kot se ve, Plečnik načrtoval vso notranjo opremo. Gre za pomemben projekt, pri katerem si finančne stroške delita slovensko in češko ministrstvo za kulturo. Na otvoritvi bosta kot se predvideva tudi oba predsednika driav. Bo v tem programu prostora tudi za kaj povsem novega? "Prav gotovo. Rad bi omenil načrte, da bo v tistem času odprl vrata tudi Etnografski muzej Slovenije v svojih novih prostorih na Metelkovi. Predvideva se, da bosta urejeni v muzejske prostore dve stavbi od petih namenjenih muzeju. In morda še kaj takšnega, kar ne bo ravno zahtevalo velikega finančnega deleža." Kultura pri nas ni kakšna prioriteta. V začetku vašega mandata ste se zavzemali za povečanje deleža za kulturo na 1,5 odstotka. Za zdaj še ne kaže, da bi bili temu cilju kaj posebno blizu? "Še ne, prav gotovo, vendar pa gre postopoma na bolje. V letu 1993 je bilo najprej treba zaustaviti padanje sredstev za kulturo, saj so se znižala kar za tretjino v primerjavi z letom 1990. No, padanje deleža se je res ustavilo še v istem in tudi naslednjem letu; lani pa se je odstotek že povečal, tako da se skupaj z občinami namenja kulturi 0,80 odstotka bruto družbenega proizvoda - doslej pa le 0,60. Letos bo ta delež porastel na 0,85. Izboljšal se bo delež sredstev za upokojence, umetnike, boljši bo položaj knjige, sicer nekaj manj kot je bilo v načrtu, v teku so investicije v Etnografski muzej in v dve regionalni knjižnici." Nadaljevanje na 16. strani _ Nadaljevanje s 15. strani Cilju - 1,5 odstotka - se sicer slovenska kultura bliža... "...vendar pa kaže, da do konca tega tisočletja takega odstotka še ne bomo imeli. Vlada se je pač odločila, da imajo v tej državi prednost druga področja - ceste, šole, vojska. Treba je bilo popustiti pred temi usmeritvami. Vendar pa bi se že z letošnjim proračunom dalo marsikaj narediti, tudi s tako imenovanim kulturnim tolarjem. To bi lahko pomenilo skok na cel odstotek že v prihodnjem letu, žal parlament tega ni sprejel. Naslednja leta pa bo delež za kulturo najbrž spet bolj počasi rasel, le po desetinkah." Na katero področje v kulturi bi bilo po vašem mnenju potrebno najprej usmeriti denar? "Predvsem v obnovo in zaščito spomenikov kulturne dediščine. Ne le, da jih je treba obnoviti, da ne bi propadali naprej; obnovljeni bi z dejavnostjo omogočili tudi kaj precej novih delovnih mest. Pri predlogu o kulturnem tolarju, predlog je bil vladi posredovan že za lansko leto, pa ni bil sprejet - smo seveda naredili seznam spomenikov, ki zaradi svoje kvalitete izstopajo med okoli 4000 spomeniki, kolikor jih ima stroka evidentiranih, od gradov, do kapelic, posameznih fresk. Kaj od tega je najbolj pomembno tudi v vseslovenskem merilu, se še ne ve. Z novim zakonom o varstvu kulturne dediščine, ki bo letos sprejet, bo spomenike pomembne za celotno Slovenijo mogoče uvrstiti po kvaliteti, in to bo tudi prednost pri obnovi. Za obnovo in oživitev dejavnosti teh spomenikov po v celoti morala poskrbeti država." Kako je z zasnovo kulturne politike? "Tu smo še kar na začetku. Ponekod pri naših sosedih je to dokaj enostavno urejeno. Ko so pred časom v EU predstavljali italijansko kulturo, so predstavili dve knjigi; v prvi so bili podatki, kaj finančno podpira država, kaj dežele in kaj občine, v drugi knjigi pa so predstavili zakone, ki urejajo to področje. Nikjer pa ni bilo napisano, da je italijanska kultura Država že zdaj namenja okoli 600 milijonov tolarjev vsako leto za obnovo spomenikov, ostalo, med 60 do 70 odstotkov potrebnega denarja, pa se zbere drugje; nekaj zberejo občani sami, tudi iupnišča dajejo za obnovo cerkva in podobno. Pri cerkvah, ki se res pospešeno obnavljajo, včasih v telji po lepšem videzu celo pretiravajo, saj ne popravijo najprej streh, zaradi katerih zamaka na primer na dragocene freske v notranjosti, pač pa obnavljajo zunanjščino, ki se pač najprej in od daleč vidi. posebnega pomena za Italijo, za Evropo in svet - pa čeprav vemo, da je. Pri nas pa pišemo dolge traktate o pomenu slovenske kulture, pri tem pa pozabljamo, da ni samo slovenska kultura na tem ozemlju, pred njo je bila pač še kakšna, pa še kakšna narodnostna kultura je zraven, da ne govorim tudi o multikulturalnosti na našem ozemlju. Vendar pa oblikovanje kulturne politike še vedno poteka po starem modelu: sprejeli smo - kar s precejšnjimi mukami - zakon, ki določa temeljna razmerja v kulturi in še nekatere druge zakone s tega področja (o avtorskih pravicah, o arhivih, kulturni dediščini). Ustanovljena sta bila tudi dva sklada -filmski in ljubiteljski, pripravlja pa se še sklad o slovenski knjigi in o alternativni kulturi. Model kulturne politike torej obstaja, potrebujemo le še dolgoročni kulturni program. Ministrstvo za kulturo osnutek takšnega načrta pripravlja, predstavilo ga bo državnemu zboru, svet za kulturo pa bo prispeval načela in usmeritve. Po vsej verjetnosti bo torej letos mogoče dokončati pravni model kulturne politike, pa tudi vsebinskega. Letos bo torej temelj nove kulturne politike dokončno izoblikovan. Poslej se na tem področju verjetno obeta lažje delo." Ste si na začetku vašega mandata predstavljali, da oblikovanje kul- turne politike ni ravno najlažja stvar? "Morda sem res malo poenostavljal ta problem. Oblikovanje kulturne politike je seveda vezano tudi na druge elemente, ki vplivajo na kulturno politiko. Lani je bilo na primer izredno veliko problemov ob nastajanju lokalne samouprave oziroma problemi z njihovimi pravicami in dolžnostmi do kulture. Nekatere občine so kulturo enostavno odrinile na stranski tir, saj so na primer knjižnicam odrekli denar in podobno. Nekaj podobnega se je dogajalo z društvi, pa z davkom na knjigo, kar je vezano na finančno ministrstvo. Dosegli smo vsaj to, da se knjige, ki se uvozijo iz tujine, niso več obdavčene, to je praksa tudi v drugih državah. Novost je tudi nova olajšava pri napovedi dohodnine, zdaj se poleg nakupa knjig šteje kot olajšava tudi nakup likovnega dela. Nismo pa še uspeli zmanjšati davka na knjigo oziroma ga preusmeriti sklad za subvencioniranje knjig." Se je razmerje med institucionalno in neinstitucionalno kulturo kaj spremnilo in ali ?? "Sklada za neinstitucionalno kulturo še ni. Prvotno je bilo mišljeno, da bi bil skupen tako za ljubiteljsko kot za tako imenovano alternativno kulturo, predvsem zaradi varčevanja pri sredstvih za administracijo. Vsekakor je pomembno, da se stroški za državo in tudi za občine ne večajo, če uvedemo nov model - primer za to je nedavno ustanovljeni sklad za ljubiteljsko kulturo. Zakona o skladih pa tudi še ni. Pri ustanavljanju dosedanjih smo se zgledovali po španskem modelu, to je zakonu o skladih, ki je v EU ocenjen za najboljšega. Nekatere rešitve iz tega modela so za nas zelo primerne, predvsem glede davčnih olajšav za donatorje v kulturi, kar se pri nas že nekaj časa pričakuje. Dosedanje olajšave vsekakor niso dovolj spodbudne. Če bo zakon določil večje olajšave, se bo delež sponzorjev najbrž povečal. Ob večjih davčnih olajšavah bi se možnosti sponzoriranja povečale tako za kulturo kot tudi za druga področja dejavnosti." Bi lahko izdvojili kakšne posebne dosežke na področju kulture v preteklem letu? "Ne bi mogel izdvojiti le enega, mislim, da je bilo pomembnih dosežkov kar več. Predvsem je pomembna nova zakonodaja v kulturi, saj novi temeljni zakon določa odnos države do kulture, ustanovitev skladov. Z ustanovitvijo filmskega sklada in zakonsko urejeno tehnično bazo za film - Vibo se je tudi končala kriza slovenskega filma, ki je trajala vse po letu 1990. Sklad za ljubiteljsko kulturo je prav tako pomembna stvar preteklega leta. Država bo poslej zagotavljala denar za strokovno delo, občine pa dejavnost. Gre za pomembno dejavnost, ki v okoli 4400 društvih združuje kar 150.000 ljubiteljev. Lansko leto je pomembno tudi zato, ker smo uspeli zaključiti dve veliki investiciji v kulturi: dograjena sta bila mariborsko in novogoriško gledališče. Pa je bil tudi že čas, saj je bila gradnja tudi zelo dolga - kar deset oziroma petnajst let. V normalnih razmerah gradnja traja dve, tri leta." Če pa se za investicije v kulturi daje tako malo denarja kot pri nas, potem gradimo gledališče desetletje in več. Investicije v obrambi ali v kulturi seveda niso enakovredne. To seveda odraža miselnost, ki še vedno prevladuje v odnosu do kulture. Še vedno v nekaterih občinah mislijo, da je kultura nekaj, kar sodi čisto na konec, potem ko se položen ie ves asfalt in dograjena vsa kanalizacija, vse šole in zdravstveni domovi. Zelo malo županov poznam, za katere bi rekel, da imajo primeren odnos do kulture. Komaj jih je za prste ene roke. Vsi drugi pa skozi proračun namesto kulturi namenjajo denar za asfalt na gozdnih poteh..." Kultura je še vedno " potrošnja"? "Žal ta miselnost še vedno prevladuje, češ da ne more kaj prinesti k splošnemu razvoju in dohodku. No, zahodne države so to že spoznale. Njihova kulturna politika je razumljivo drugačna od naše." V kulturi delate že več kot dvajset let. Kaj bi bilo treba pri nas spremeniti, morda obrniti na glavo, da bi bil odnos do kulture drugačen? "Potrebujemo celovit nacionalni program, pa ne posebej za kulturo, znanost, šolstvo, gospodarski razvoj. Naši avstrijski sosedje na primer tak program razvoja države imajo. Zanimivo, da je na prvem mestu prav kultura, ne pa gospodarstvo, sanaci; ja bank ali gradnjo cest tako kot pn nas. No, oni imajo najbrž te probleme, ki so pri nas v ospredju, Že rešene. Toda - pričakovali bi tudi prj nas, da se kulturo gleda kot sestavni del razvoja države. Kulturni minister sam tega ne more doseči. Omenil sem delež, ki bi ga morali pri nas namenjati kulturi - to je med 1,3 do 1,5 odstotka bruto narodnega dohodka. S takim deležem bi lažje in hitreje obnavljali skomenike kulturne dediščine, uredili pr°' bleme knjižnic predvsem glede opreme.Naša gledališča, likovniki, glasbeniki dosegajo sicer zavidljive uspehe, vendar pa bi na splošno kazalo še bolj spodbujati ustvarjalnost tako v institucionalni kot v neinstitucionalni kulturi. Lahko bi rekel, da glede tega ni bati za prihodnost. Vendar pa je kultura občutljivo področje, vsak zastoj, zmanjšanje denarja se vedno poz* na. Kakšna škoda bi nastala, če bi na primer ne podpirali ljubiteljske kulture, če bi zamrlo pol ljubiteljskih skupin. Kaj takega v potrošnišk1 družbi pač ni nemogoče. Pravni m finančni mehanizmi morajo kulturo zavarovati pred usodnimi nihanji-Vse skupaj ni tak zalogaj, da bi bila država zaradi tega ogrožena-Bolj je bila in je še zaradi milijard, *J smo jih metali v železarne in druge sisteme, pa vse brez kakšnih posebnih rezultatov." Kaj zapuščate svojemu nasledniku? "Upam, da bo imel predvsem lažje delo." LITERARNA SNOVANJA Zaključen drugi letnik nove Atlantide V zadnjih dnevih lanskega leta je ponovno izšla revija Nova Atlantida (št. 8). Tako se je uspešno zaključilo dveletno obdobje, v katerem je bilo objavljenih osem, precej zajetnih in razkošnih, številk revije. Ze naslovna slika Klementine Golije (slike tudi na straneh 53-60) nas opozori, da vstopamo skozi vrata v notranjost literarne in mišljenjske hiše, v svet umetnosti in kulture, čeprav je res, da naslovnica, kot vizualni znak ali ključ za razumevanje vstopa, ponuja tudi drugačne interpretacije. Kakorkoli že, po prvih informacijah o izdajatelju, založniku in sponzorjih, ter kazalu vsebine, zdrsnemo na prve strani Leposlovja, ki ga začne pesnica Sonja Stergaršek s šestimi pesmimi (vsaka pesem ima vizualni naslov), napisanimi v korektni modernistični maniri in jezikovni brezhibnosti. Bolj odprta, skorajda prizadeta pa je poezija Jane Kvas z naslovom Himna anmih: "Moj način življenja je klečanje" v pesmi Pesniški manifest, ali: "Zaljubljam se v svojo bolečino" v pesmi Srečanje s Salomonom. Izbor pesmi v Novi Atlantidi je iz zbirke Pripoto-vanja in iz njenih rokopisov. Naslednji, ki objavlja svoje pesmi, je Zorman Klemen z naslovom Sobivanje. Pri Zor-manu skorajda vedno naletimo na izbrušenost izraza in na neko notranjo medbesedno skladje, ki nas očara in tudi zapelje. Čisto drugače je poezija Martina Kadivca, ki jim je dal skupni naslov Vaški obrazi; ta poezija zrelo zarisuje krog vaške nature, kar vsekakor ne pomeni, da opisuje vaško idilo, prav nasprotno, zunanje ponotranji in predela: "Meni se korak zatika /v glavi..." Iz podobnega, vendar tršega okoja, prihaja poezija Sonje Koranter, ki mrzloto in trdoto mehča s svojo žensko senzibilnostjo. Devetim pesmim je dala skupni naslov Zlatoličje. Pesem z enakim naslovom se začne takole: "Na robu vasi je stala hiša. Belo obarvana, z zlatom obsijana. Imela je široka vrata, ozka okna in dolgo senco pod večer." (Kako nenavadno naključje, na strani revije smo vstopili skozi sliko Klementine Golije, skozi vrata hiše, kot sem pogojno imenoval njeno sliko.) Sonetni venec iz Velikega sonetnega venca Oljka objavlja Milan Batista, prevod dveh italijanskih pesnikov Giorgija Caprona (pesnik, kritik, prevajalec, publicist) in Ferdinanda Camona (pisatelj, esejist, kritik, pesnik) je prispevala Jolka Milic, prevod magika in preroka Aleistera Crowleyja pa Andrej Lutman. Grd esej o lepoti objavlja Kristijan Muck, ki v Teatrali-jah nadaljuje s petim dejanjem Zgubljeni sli. Leposlovje zaključuje proza Rdeče čre-pinje Iva Antiča. Morda bo kdo vzkliknil; "To je napad na cerkev!" In jaz jim mirno odgovarjam: "Pod mečem izobčenosti, res je, to je napad na Cerkev!" Tako nekako bi lahko opisal dialog s samim seboj, preden sem se usedel za mizo in začel pisati radijsko igro "Sveti mož z gore"; posvečeno Pietru z Murroneja, poznejšemu nesrečnemu papežu Celestinu, ki je bil kaj lahka žrtev splet-karskega Bonifacija VIII. Zgodovina je vse polna takih in podobnih kršitev, da ne rečem zločinov, pa vendar se mi problem ne zastavlja v dokazljivih in preverjenih dejstvih, ampak nekje drugje, namreč v ideologiji oblasti, posvetne ali cerkvene. Tako v radijski igri, ki je objavljena na straneh Nove Atlantide, sledim rodbinskim spletkarjenjem tistega časa v Italiji, njihovim intrigam, predvsem pa ogroženosti krščanstva z vseh strani: vojna med Anglijo in Francijo, barbarski Španci na Siciliji, itd. Prav ogroženost je bil tisti povod, namreč ogroženost ideje, ki je nazadnje navidezno pomiril kardinale, da so končno lahko izvolili novega papeža. V senci "vladanja" papeža Ce-lestina pa je prežal poznejši Bonifacij VIII, ki se je že dolgo časa pripravljal na prevzem oblasti, saj je bil odličen pravnik, torej izobražen, vešč cerkvene birokracije, Celestin pa zgolj pošten, naiven in zmeden sveti mož, ki je vzkliknil tudi te besede, namenjene Bonifaciju VIII: "Noter si prišel kot lisjak, vladal boš kot lev, umrl pa boš kot pes!" Prerokba ali pa prekletstvo, kakor želite, se je pozneje uresničila. Strani Gorenjske revije nam prinašajo tudi Intervju Gite Vončina s pesnikom Valetninom Cundričem, v bloku Kazati jezik pa še prispevek Mire Omerzel Terlep Razglašeno in uglašeno v ljudski glasbi, Zagoričnikov Bravčev apokrif, H genezi velikega sonetnega venca in Valentina Cundriča Jezik v senci. V blok Dialektični anticolumbus nas uvede pesem Onstran Czeslawa Milos-za, Nobelovega nagrajenca, ki jo je prevedel Tone Pretnar. Sledimo lahko naslednjemu prevodu Francija Zagorični-ka, ki je prevedel tekst avtorja Zorana Mirkoviča in ima naslov Krvavi klovni (Noga gauleiterja Goeringa). Sploh lahko opazimo, da so v vseh številkah Nove Atlantide prisotni tudi avtorji iz nekdanjih republik skupne države, kar se mi zdi pomembno, saj bi si sicer zakrivali oči pred nečim, kar obstaja in ima nedvoumno pravico, da se izrazi, še posebno zdaj, v senci Balkanske morije. Spodaj podpisani sem prispeval tri pisma iz Mojstrane, ki so bila namenjena mojemu prijatelju pesniku v Mostar in nikdar odposlana, ker se je sled za njim, kot za mnogimi drugimi, izgubila. Ivo Antič objavlja aforizme Vrezi z verzi, Mi-tropsko - balkanske kvartine, Boris Ogrizek pa Kranjske grafite. Likovna scena prinaša besedilo Iva Antiča z naslovom Mučilno kolo fotografije, kjer piše o razstavi fotografij Alme Bajt (objavljena je tudi njena fotografija Moški akt na zadnji strani revije), Tatjane Pregl Kobe 0 slikarju Klavdiju Palčič (njegove slike so objavljene na straneh 145-152) in slikarki Klementini Golija, prvi pr's' pevke ima naslov Z rok^ slikarja in dušo pesnika, drU' gi pa ima naslov Te slike so dnevnik nemira, dialog s sam0 seboj, ter zapis Francija Z?' goričnika ob smrti slikarji Andreja Pavlovca. V Biblio*1' liji Franko Bušić piše o roma; nu Andreja Lutmana Lov, K je izšel pri založbi Mondena; Klemen Zorman in Franc Zagoričnik pa pišeta o Pry računalniški knjigi. Bibliofil se nadaljuje s pregledom VVesteast publikacij in Wes* teast razstav, objavljen pa L tudi seznam naslovov knjig« *■ so izšle v založbi Fondi Ory Pala v letu 1995. Osmo številko Nove At|*j* tide zaključuje kazalo za let 1994 in 1995, se pravi, od prve do osme številke. Ali naj iz tako natančne podatkovne baze sklepanj da Gorenjska revija N°v, Atlantida ne bo več izhajala Morda pa gre pri vsej ' natančnosti zgolj za dosle nost in pregled, ki bralcu lan omogoči lažje iskanje dol°c nega besedila. Upajmo najboljše! • Marko Elsner Grošelj Po monografiji še vodnik: SV. Primož nad Kamnikom Ob koncu minulega leta je slovenist in ljubitelj umetnosti, oskrbnik pri sv. Primožu, prof. Milan Šuštar izdal vodnik -Sv. Primož nad Kamnikom. Publikacija je pravzaprav skrajšana in predelana verzija monografije o sv. Primožu in predstavlja *ultumi spomenik v priročnejsem knjižnem formatu. Besedilo je, kot že v monografiji, prispeval umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj, fotografije je posnel Marjan Smerke. Spremljajoče risbe je 'zdelala Maja Črepinšek, knjigo pa oblikovala Urša Mihelič. Besedilo je Prevedeno še v nemščino (Hanka Stu-jar) in angleščino (Gerda Fras), lektror-jrala ga je Marjeta Humar, korigiral pa izdajatelj in založnik Milan Šuštar. Knjigo je natisnila in zvezala Tiskarna Mladinska knjiga v Ljubljani v nakladi 1500 izvodov. Nekoliko predelano in prilagojeno besedilo in slikovno gradivo nas seznanja s tem edinstvenim umetnostno-zgo-dovinskim spomenikom. Opis začenja s topografskim in zgodovinskim orisom cerkvene stavbe, ki sega po mnenju F. Šerbelja že v 11. stoletje. Predstavljene so umetnostno-zgodovinske znamenitosti cerkve, cerkvene notranjščine, Marijine kapele, župnišča in zgornje cerkve sv. Petra. Po uvodnih besedilih, tuid v nemščini in angleščini, se začenja slikovni del vodnika z opisi: panoramski in vedutni pogledi na spomenik, tlorisne skice, pogledi v notranjost cerkvene ladje. Več fotografij je namenjenih predstavitvi znamenitih gotskih sklepnikov, med katerimi je tudi klesana podoba kamniškega grba. Sledi opis s sliko groba mučencev sv. Primoža in Felicijana, ki je edini gotski nagrobni spomenik te vrste v Sloveniji, in pa fotografija Marijinega oltarja iz sedemnajstega stoletja. Najbolj znamenite so vsekakor cerkvene freske, slikarski biseri s praga novega veka, ki jim je posvečena glavnina vodnika. Omenimo, kot zanimivost, da je Pohod in poklonitev sv. Treh kraljev, s skoraj osemnajst metri dolžine, največji in najimenitnejši prizor v našem slikarstvu. Nadalje je predstavljena kamnita poznogotska plastika sedeče Marije iz leta 1455, zvon v prostostoječem baročnem zvoniku iz leta 1491, podoba s štiriindvajsetimi prizori mučeništva sv. Primoža in Felicijana, glavni in stranska oltarja iz sredine 17. stoleta. Zanimivost so še v sliki in besedi predstavljene Fallerjeve orgle iz leta 1680 in slike Valentina Metzingerja iz lea 1742 na prižnici. Zgradbe, ki sodijo v spomeniški komples, so še: osmerokotna Marijina kapela, edina te vrste pri nas, cerkev sv. Petra iz 15. stoletja in arhitekturno zanimiva starodavna mežnarija. V cerkvi sv. Pera so trije lepi baročni zlati oltarji, znamenitost pa predstavlja, s patroniranimi vzorci poslikan lesne strop cerkvene ladje, ki je najstarejši in najlepši še v celoti ohranjeni strop te vrste. V vseh pogledih dobrodošel vodnik, primernega formata in ličnega izgleda, nam z besedilom in fotografijami kratko in jedrnato, a dovolj izčrpno in nazorno, predstavlja ta naš edinstveni umetnostno-zgodovinski sakralni kulturni spomenik. • Dušan Lipovec Ko zrna Ahačič PESMI Novi glasbeni tiski - muzikalije... Vokalna in orgelska glasba glasbeni prostor; morda tudi mednarodnega, kdo vet Nazadnje je ponudila na glasbeni trg štiri nove notne (glasbene) izdaje, Muzikalije: AVE MARIJA, zvezek, ki UvaJa njihovo novo vokalno serijo z glasbenimi primeri, komponiranimi na tematiko popularne Ave Marie različnih skladateljev za glas in klavir (ali orgle; Partitura), zvezek popularnih ORGELSKIH SKLADB ZA POROKE I. ter dvoje MAP CERKVENO-GLAS-^ENIH NOVOSTI (št. 6 in 7). \VE MARIA v uredništvu njihovega j^ktorja in lastnika ter glavnega j eui)ika Astrum Vita Primožiča prina-pjneditacijo na 1. preludij J. S. Bacha ^ARLESA GOUNODA (Partitura JJ 8las in klavir ali orgle) v 11 različnih "Jalitetah. Omenjena serija je tako jjjceta z eno najbolj popularnih Ave ..Janj, ki jo je njen avtor C. Gounod nsP|etel okrog 1. Preludija v C-duru iz g°bro uglašenega klavirja J. S. Bacha". t0 Je natisnjeno v večini uporabnih v nalitet za vse glasove, moške ali nske. Na koncu pa so dodane tri i ansponirane Ave Marije za basovski P*vski gias (Zaradi izvirnega petja v asovskem ključu). Predvsem zaradi sP°r.abnosti omenjene zbirke lahko om^- P°ljUDni izvajalci zaradi višinskih niejitev izbirajo različne tonalitete ene p ,ste Bach/Gounodove Ave Marie. aljav tako partiturni zapis klavirskega ra orgelskega parta še vedno dopušča .žučne instrumentacije in improviza-teV' Na vse8a 35 oštevilčenih straneh b ga notnega zvezčiča je tako prikazan *ar>at rePertoar duhovnega glasbenega f^Pisa, Zdrava Marija, angelski pozdrav kot1'1' vellko D°1J razširjeno uporabljen sam Zgo1" °fertorijski spev ali glasba za Marijine praznike. ORGELSKE SKLADBE ZA POR-oro • -e zbirka privlačnih skladb, ki jih snrnist lanko izbere za glasbeno t> emljavo pri porokah in drugih slo-snostih. Prav tako je omenjena zbirka 17 del skladateljev (Boelmann, Handel, Bach, Schumann, Diana, Lemmens, Mendelssohn-Bartholdv, Purcell, Mac Dowell, Naudot, Beauvarlet-Charepen-tier, Croft in Wagner) namenjena posamičnim delom poročnega obredja, lahko pa jih vzamejo v roke organisti (ali pianisti?) tudi ob drugih priložnostih, v funkciji "zabavne" glasbe. Kakor sporoča urednik (Vito Primožič) v spremni besedi, "skladbe niso opremljene z navodili za registracijo, za menjavo manualov, za uporabo pedala, itd. - saj izkušnje kažejo, da imamo na cerkvenih korih (sedaj pa tudi že v šolah in doma!) različne (orgelske) instrumente, različnih kvalitet, registracij in podobno. Tako naj si organist sam izbere, na kakšen način bo izvajal posamezne skladbe, kdaj bo dodal kak jezičnik, kdaj je primerna igra s pedalom..." V obeh MAPAH CERKVENO-GLASBENIH NOVOSTI (št. 6 in 7) pa lahko zasledimo številno našo in tujo vokalno-instrumentalno literaturo. Tako v pričujočem prvem zvezku (Mapa št. 6) najdemo 13 skladb na vsega 43 straneh. Med njimi sta dve maši (latinska v čast presveti Trojici, op. 5 Ignacija Hladnika in slovenska Oče naš Leopolda Belarija, ki jo je za mešani zbor priredil pater Hugolin Sattner, obe več stavčni in obe za mešani zbor in orgle), pa tudi dvoje najbolj popularnih opernih zborovskih napevov iz Verdijeve opere Nabucco). Drugače pa v tej novi zbirki tržiške glasbene založbe STRUM najdemo še mešane zbore (a cappella: F. Gerbič, VI OBLAKI GA ROSITE, patra V. Spen-dova Psalm 39-GLEJ, PRIHAJAM in P. Kalana: Psalm 97-VSA ZEMLJA BO VIDELA BOŽJO ZMAGO, tudi za enoglasni zbor), dvoje moških zborov (a cappella: N. Rimski-Korsakov, OCE NAS in p. V. Špendova, Psalm 39-GLEJ, PRIHAJAM) ter dvoje ženskih zborov (a cappella: J. Brahmsa, ADOR- AMUS TE in P. Kalan, Psalm 97-VSA ZEMLJA BO VIDELA BOŽJO ZMAGO). Izbor je torej malce slučajen, včasih malce "Koketira" z minulim adventnim, predbožičnim časom, celotne objavljeni opus pa je vsekakor koristen, strokovno neoporečen in pripravljen, da ga vzamejo pevci in pevke ter orglavci v roke. V uvodu omenjene mape pa je še navodilo, da se lahko k omenjenim delom še posebej naroči orkestrski material. To pa vsekakor ne velja več za vse (slovenske) cerkvene kore, samo za najboljše, pa še tiste za posebne priložnosti. Če je bil že repertoar 6. mape raznolik, se ta heterogenost glasbenega repertoarja v MAPI ST. 7 samo še nadaljuje. Na vsega 41 straneh je sedaj objavljenih 13 del (15, ker so nekatere za različne zasedbe) naših in tujih avtorjev: M. Tomca, prir. A. Klobučar, L. Mava, I. Zupana, G. Riharja, F. Gerbiča in A. Corellija. Tudi tukaj prevladujejo zborovske in vokalno-instrumentarne skladbe (s spremljavo otrgel), kot so zasedbe: mešani in moški zbor z orglami, orgle-solo, mešani zbor (a cappella). Pisana zbirka spet po večini adventnih, predbo-žičnih glasbenih zapisov nadaljuje z utilitaristično (=koristnostno, uporabno) funkcijo objavljene glasbe. Seveda pa repertoar tržiške glasbeno-založniške in distribucijske niše ASTRUM s tem še zdaleč ni izčrpan. Če se samo bežno ozremo po njihovem seznamu že izdanih del lahko navedemo vsaj naslove njihovih izdaj: Franz Liszt, POSTLUDIUM, J. Trošt, FANFARA ZA TRŽIČ, G. F. Handel, LARGO, R. VVagner, POROČNA KORAČNICA, F. Mendelssohn-Bartholdv, POROČNA KORAČNICA, M-A. Charpentier, PRELUDIJ v D-duru (iz Te- Deuma), ORGELSKA SKLADBE ZA BOŽIČNI ČAS - tuji skladatelji,... Franc Križnar Smo Prešerni, kar nas je Prešernovih! , Y Petek, 26. januarja 1996, nas je na ^'turni (!) strani Dela razveselila novica "Prešernov portret na stekleni-JJ" kjer smo izvedeli, da so dan prej v poteki Bradeško na Gospodarskem .fzstavišču predstavili nov program ,rrešeren", ki ga je pred slovenskim ultUrnim praznikom zasnoval Vino-J isti8e, d.o.o., Slovenija v sodelovanju \tructalom in kartuzijo Pleterje. Baje y," "*e/ Fructal ie od leta 1975 Prešerna Z ZakuPu" (patent uporabe Prešernova imena za polnitve pijač), pa tega g znal (hotel?) izkoristiti. Bodi tako ali "pgače, s steklenic uvoženih iz Franji6 (made in France) nas sedaj zre ra8i pesnik France, ki je v življenju 11 ceniti dobro kapljico. Vsak vins- koizobraien in vinskozaveden državljan je verjetno prepričan, da firma Vinoprestige, d.o.o,. polni "prešer-nove" steklenice z rujnim vincem; a flej ga zlomka, pod Prešernovo znam-o ponujajo - razne žganjice. Ne bom sicer trdil, da je pesnik v svojih boljših časih žganje "pljunil ven", a izpričano in dokazano je, da je bolj cenil "belega, rdečega in črnega", ta naš pevec in pivec. Na steklenkah so torej začeli s Francetom Prešernom, nadaljevali pa bi lahko z našimi klenimi literati od Valentina Vodnika, o katerem je Prešeren v pesmi zapisal: "rad je pel, še rajši pil", do pesnika Toneta Pavčka, ki je imel slavnostni nagovor ob spreml- javi Slovenskega okteta, na omenjeni promociji Prešernovih žganjic. Še enkrat se potrjuje znano dejstvo, da gresta na Slovenskem pitje in petje z roko v roki, pardon, s čašo v roki, saj je tudi slovenska državna himna - napitnica: in to Prešernova! Vinski hrami pa so lahko tudi kulturni hrami - in seveda tudi obratno. Ko bomo osmega februarja po naši preširni domovini proslavljali slovenski kulturni praznik, veseljacili in nazdravljali, spili tu in tam kakšen Francetov tepkovec ter peli njegovo Zdravljico, bomo prej ali slej, bolj ali manj pija..., pardon, prešerni. Torej, brhka točajka, en frakelj prešerna, prosim! Pa, na zdravje, Francelj! Prešernov brinjavec okušal Dušan Lipovec PLESAL BOM TANKE VALOVE Plesal bom tanke valove in plesal bom dobre ljudi in pel bom o lepih umorih in pesem bo polna krvi. In stihi me bodo sežgali in vohal bom svoje meso, ki nežno bo scvrto v tebi, in vedel bom, da te ne bo. Plesal bom s tabo v vetru, z jezikom bom božal zobe, in gledal bom tvoje postave in strigel bom tvoje lase. Plesal bom tanke valove in plesal bom dobre ljudi in gledal bom sonce ob morju in vedel, da tebe več ni. USPAVANKA Včasih stojim med zidovi, štejem vse svoje laži-Spodaj so le okostnjaki, zgoraj odmevi ljudi. Včeraj bili smo zaprti, danes je to že naš dom, jutri prižgal jim bom svečo, jutri več jokal ne bom. Vem, vsaka pesem je srečna, topel je mraz, ki hladi. Spodaj so le okostnjaki, zgoraj odmevi ljudi. Klavci so zdaj že zaspani, v puškah nabojev več ni. Daleč od tam pojem srečo, daleč od tam me boli. PSALMI (III) i. Ni sonca in upi so trši od kamna, ki skriva vse misli - v ljudeh, v belih hišah. Ljubezen neskončna je zmleta v zidovih, zakaj ni več sreče? in drobne živali požirajo špranje, ropota ni več; če ljubiš, so vrata zaprta za vselej. O, Bog, zdaj sovražim vse misli, ki skrite rojevajo upe, spomine, trenutke, zažrte v večnost kot črvi v kamen, ki jemlje prostost in odganja svetlobo; oči so zastrte in medle in strašne; zakaj se zaljubiš, ko hočeš živeti? Neslišen ropot, nekdo drug, eno sonce. Brez pajkov so mreže in polja brez žita, . otroci brez upanja, da se rodijo, brez smeha prijatelj in vrata brez kljuke, zapiraš, umiraš, bojiš se živeti, ljubiti, umreti - in kje je njen plamen', ko ogenj ugasne, smo v temi vsi, Bog, - mi umiramo sami! RIMANICA Rad bi se ljubil na rdeči blazini, tenek piš vetra in jutra na morju, rad bi se skrčil, upehan od muke, medel sjaj rok, tvoj prst na obzorju. Rad bi naredil cel ducat otrok. Glej, tu je roka, tvoj dih je v diru, spet hočem odpreti zaprta ti usta, skrhan kozarec, razbit v prepiru. Vem, da ne spiš, ko oči so zaprte, nič se ne boj, saj skala te skrije, voda je blizu, buči ti v ušesa, ko se razjokaš, ti solze umije. V tebi je Luč, ki teče potiho... Obliva me morje, zdja mislim na sebe - zadrži ta dih - letel bom med zvezde. Mogoče ponoči, mogoče brez tebe... KULTURA GORENJSKI GLAS • 18. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Torek, 6. februarja 1996 Literarno glasbeni večer KRST PRI SAVICI ZA BIBLIOFILE Bled - Med prireditvami, ki se te dni v čast kulturnega praznika odvijajo vsepovsod, bi bilo vsekakor težko prezreti tradicionalni, letos že 4. večer poezije dr. Franceta Prešerna v Grand hotelu Toplice, ki ga je tako kot vsakič doslej organizirala Galerija Bevisa iz Kranja. Akademik prof. dr. Boris Paternu je po temah iz preteklih let - Sonetnem vencu, Krstu pri Savici ter Pesnik in ženska letos govoril o Sonetih nesreče, ki jih tako slovenska literarna zgodovina kot tudi sam uvršča med najpomembnejša dela Prešernove poezije. Še več - prav ti soneti so lahko tudi ključ za razumevanje celotnega pesnikovega dela, ključ do duhovne sheme njegove poezije m njegove osebnosti sploh. Šest sonetov - šest stopenj pesnikovih življenjskih spoznanj pa sodobna literarna znanost danes postavlja kot začetek moderne poezije pri nas. Imenitno razlago Sonetov nesreče, kot jih je podal prešernoslovec dr. Paternu, je dopolnila tudi glasba na iste Prešernove verze. Leta 1992 je glasbo na Sonete nesreče - za kljunasto flavto in recitatorja - napisal skladatelj Primož Ramovš, izvedena pa je bila prvikrat istega leta v Celju. Poslušalcem literarno glasbenega večera na Bledu pa sta jo (ob prisotnosti skladatelja) izvedla Klemen Ramovš, kljunasta flavta in Simona Zore, recitacija. Prireditev je bila tudi priložnost za prvo predstavitev bibliofilske izdaje Prešernovega Krsta pri Savici, ki ga je ob stošestdesetletnici prve izdaje pesnitve v nakladi 150 izvodov izdala ljubljanska založba Ethno. Gre za ponatis faksimila kaligrafskega rokopisa Krsta pri Savici ljubljanskega grafika in lepopisca Stanka Gladnika. Ta je leta 1936 (ob stoletnici prve izdaje Krsta) natisnil pesnitev v 500 oštevilčenih izvodih, od tega 150 na posebnem papirju in vezanih v pergament. Ponatis Gladnikove izdaje z letnico 1996 je enak predlogi, vendar pa v bogatejši zunanji opremi, v samo 150 oštevilčenih izvodih. Bibliofilska izdaja na ročno izdelanem papirju v tehniki iz 18. stoletja (Jože Valant in Jože Kresnik iz Vevč) je vezana v usnje (Peter Štaut), oblikovala jo je Marta Petrov. Knjigi je priložena prav tako na ročno izdelanem papirju spremna beseda dr. Borisa Paternuja. Izjemen knjigotrški izdelek ima zato tudi posebno ceno - tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti. • Lea Mencinger Jubilej KD Boh. Bela iS XXXj X a i \ >S3 4 Vljudno ste vabljeni na otvoritev in ogled %&zstavo bomo odprti pojutrišnjem, na-praznični 8. februar ob 16. uri. Vabljeni! "TD in XU' tem času ne bi Francetu Prešernu v spomin pripravila eno ali več prireditev. Kulturno društvo Bohinjska Bela pa ima letos dodaten razlog več, da je krajanom ponudilo kar osem prireditev, ki so se začele minulo soboto, nadaljevale pa se bodo tja do 25. februarja. Letos namreč mineva petdeset let od ustanovitve kulturnega društva na Boh. Beli, ki je vsa desetletja nazaj uspešno delovalo pod imenom DPD Svoboda Boh. Bela. Prvo organizirano kulturno delovanje na Boh. Beli pa sega še dlje v preteklost, vsaj devetdeset let nazaj v čase, ko so prve igre igrah kar na skednju. Potem ko so leta 1948 dogradili kulturni dom, pa so seveda pogoji za društvo postali enaki, če ne še boljši kot v drugih tudi večjih krajih. Ves čas seveda društvo ni živelo tako, kot bi si želeli, saj je občasno kakšna dejavnost kar zamrla, kakšno sezono pa tudi za najbolj trdoživo, to je igralsko skupino ni bilo posebno živahno. Vendar pa zadnjih petnajst let ni bilo sezone, da ne bi na oder postavili vsaj eno predstavo, to je gledališko igro. "Za ta jubilej - 50-letnico delovanja Kulturnega društva smo se kar dobro pripravili. Poleg prireditev tja do konca meseca, slavnostne seje s podelitvijo priznanj, smo izdali tudi almanah o dejavnosti društva od ustanovitve naprej," je povedal predsednik društva Milan Ravnik. Da bi kar najbolje tudi t>o finančni plati izpeljali jubi-ejno leto, so izdali tudi spominsko zbirko razglednic Bohinjske Bele (narisal jih je je Jože Vogelnik), razen tega pa V tem mesecu bosta kar dve gledališki premieri. Minulo soboto je domača igralska skupina z režiserjem Alojzom Ropretom premierno predstavila Linhartovo Županovo Micko. Za konec februarja pa druga igralska skupina z režiserjem Antonom Kelblom pripravlja pre-miero Novakove komedije Dobrodošla miss Agata. Milan Ravnik še reprodukcije motivov Boh. Bele. Tako bogat jubilejni program pa seveda ne bi mogli pripraviti tudi brez pomoči krajevnih sponzorjev in pomoči Krajevne skupnosti. Zanimivo, da so se v kraju vseskozi še najbolj zanimali za igre. No, tudi pevski zbor je že obstaljal pred leti, pa godba na pihala, tudi tamburaški orkester in folklorna skupina. Zadnja leta pa nastaja tudi vse več predstav za otroke. "Ko je Svetlana Makarovič živela še na Boh. Beli, nam je ljubeznivo dovolila uporabiti nekaj njenih tekstov za otroške predstave, pomagala pa je tudi z nasveti," je povedal Milan Ravnik. "Od takrat naprej se je potem kar naprej delalo z otroki, še posebej v šoli, pa tudi v vrtcu. Otroške predstave so z otroki pripravljale Dragica Ropret, Maja Podjed, Francka Smolej, Nataša Klinar in Jožica Vrečko. Vse skupaj je bilo zastavljeno tako dobro, da je bila lutkovna skupina leta 1993 z igrico Zgodba o levi goski kar nekakšno prijetno presenečenje tudi na lutkovnem siečanju Saše Kumpa, poslana pa je bila tudi na Linhartovo sre- čanje v Mursko Soboto. Poslej imamo vsako sezono po eno lutkovno predstavo in otroško gledališko predstavo. Letošnje leto je seveda izjemno, saj bodo kar tri otroške igrice in ena lutkovna. Igralskima skupinama pomaga z nasveti stro-kovni sodelavec ZKO Radovljica Matija Milčinski. V preteklih letih je za nami nekaj uspelih predstav, s katerimi smo tudi gostovali, kot so na primer Jovanovičevo Življenje podeželskih plejbojev, Veliki manevri in lanska predstava Gugalnik. Stalno sode-lujemo na gorenjskem Tespisovem vozu, srečanju odraslih gledaliških skupin. Poleg odrasle igralske skupine in mladinske skupine ter otroške in lutkovne pa uspešno nastopa tudi recitacijski krožek, ki pod vodstvom Ludvika Knaflja pripravlja programe z3 razne proslave. Takšna bo tud} v sredo, 7. februarja, ob 19. ufl v Kulturnem domu, ob recita-torjih nastopila pa bo še i"' štrumentalna skupina. Poleg dveh premier in pr°' slave ob kulturnem prazniku, bodo v februarju na Boh. Bel1 še druge prireditve: domač3 otroška skupina bo predstavil3 Milana Dekleve igrico Lene3 Flenča, druga otroška skupin3 a dve predstavi Jane MilČin,8' i Medvedek gre v šolo n» E Zupanova Micka v izvedbi igralske skupine Kulturnega društvo Boh. Bela. ~ ! ; „ vjr , Lakota je najboljši kuhar. N3 Na slavnostni seji Kulturne- 0(jru domačega kulturne«3 ea društva Bohinjska Bela doma pa bodo pozdravili tog konec minulega tedna so goste: gledališka skupina KU^ prizadevnim članom društva Zasip bo uprizorila Franeta ob jubileju podelili priznan ja občine Bled, priznanja ZKO Radovljica in tudi društvena priznanja. Milčinskega Sonmge in bv*0^1' eske, Ženski pevski zbot v. ženine Bled pa bo pripra*! koncert, na katerem bo s . deloval tudi harmonikar«* Leta 1993 pa smo z Življenjem orkester Glasbene šole t>a' podeželskih plejbojev nastopili dovljica. tudi na republiškem Linharto- • Lea Mencinger vem srečanju v Ribnici." Foto: Gorazd SWj OB PRAZNIKU PO GORENJSKEM KRANJ Gorenjski muzej Kranj odpira danes, v torek, kar dve razstavi: v galeriji Prešernove hiše bodo ob 18. uri odprli razstavo Prešernovi nagrajenci 1995, ob 18.30 pa bodo v galeriji Mestne hiše odprli retrospektivno razstavo akad. slikarke Mire Pregelj (1905-1966). V galeriji Bevisa danes, v torek, ob 18. uri odpirajo razstavo kolažev in slik v mešani tehniki akad. slikarja Lojzeta Spacala. Za danes pripravljajo prireditve ob kulturnem prazniku v Kulturnem domu v Stražiš-ču, gostujeta pevski zbor De profundis in prof. France Pibernik. V galeriji Dežman bo danes, v torek, ob 17. uri Prešernov večer, na katerem sodelujejo: prešernoslovec Erof. Franc Drolc, pesmi osta recitirala dramska igralka Jerca Mrzel in Baldo-mir - Baldo Bizjak, na citre bo igral Rado Kokalj. Jutri, v sredo, 7. februarja, ob 17.30 bo v Prešernovem gaju svečanost pred spomenikom Franceta Prešerna in Simona Jenka. Sodeluje APZ France Prešeren, nagovor prof. Franc Drolc. Pred Prešernovo hišo bo ob 18. uri pel MePZ Iskra Kranj, ob 18.20 pa pred Prešernovim gledališčem poje Obrtniški moški pevski zbor dr. Janez Bleiweis. Osrednja kranjska prireditev bo jutri v sredo, ob 19.30 v kinu Storžič: nastopil bo Trobilni kvartet Gallus -Stanko Praprotni -trobenta, Jože Žitnik - trobenta, Jože Kocjančič - horn in Božidar Lotrič - pozavna. V četrtek, 8. februarja, bo od 9. do 18. ure v kranjski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev molitveni maraton za mir in papežev obisk v Sloveniji. Proslave ob prazniku pa bodo tega dne še na Olševku ob 19. uri v Gasilskem domu, v Tenetišah, na Trsteniku, v Domu upokojencev Kranj in drugje. V dvorani župnišča bodo v četrtek, ob 18. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Lojzeta Čemažarja. V kinu Storžič bo v četrtek, ob 21. uri premiera slovenskega filma Carmen. V Kulturnem domu na Visokem bo v četrtek, ob 19. uri tradicionalna proslava ob prazniku: letošnja tema je Prešernova ljubezenska poezija. Na prireditvi, ki jo je pripravila prof. Danica Bakovnik, režiral pa Miha Krišelj, nastopajo: MePZ Visoko, recitatorji, instrumentalisti in sopranistka Francka Šenk. V domu krajanov v Šenčurju bo poslava v petek, 9. februarja, ob 19. un. Sodelujejo: Kranjski kvintet, MePZ sv. Jurij, Francka Šenk, pianist Andrej Markun, plesna skupina Urška, recitacija in povezava Vanja Umnik in Martin Kadivec. JESENICE V galeriji Kosove graščine bodo jutri, ob 18. un odprli razstavo Matija Čop in njegov krog - z upodobitvami Čopa, Prešerna, Smoleta in drugih. V Prešernovi hiši v Vrbi pa Muzej Jesenice prireja v četrtek, 8. februarja, spominsko slovesnost, na kateri bo MGL predstavilo odlomke iz drame Iztrohnje-no srce Evalda Flisarja z Jožefom Ropošo v vlogi Prešerna. RADOVLJICA V Šivčevi hiši odpirajo v četrtek, 8. februarja, ob 18. uri razstavo z naslovom Soneti nesreče. Muzej Radovljica jo je pripravil v sodelovanju z Občino Radovljica in Osrednjo knjižnico Kranj. Nastopila bosta tudi Klemen Ramovš, kljunasta flavta in recitatorka Simona Zoreč z Ramovševo skladbo na Sonete nesreče Franceta Prešerna. ŠKOFJA LOKA V kapeli Puštalskega gradu bo danes, v torek, ob 19. uri koncert, na katerem bosta nastopili Vesna Jan, flavta, in Jasna Jan, klavir. Glasbenici sta izbrali zanimiv glasbeni program sestavljen iz del Haendla, Mozarta, Faureja, Poulenca in Martina. V četrtek, 8. februarja, ob 19.30, bo v galeriji Loškega gradu srečanje s Silvom Terškom in njegovo knjigo Iskanja. Knjižnica Ivana Tavčarja pa v petek, 9. febru^ ja, odpira vrata - za vse knji*n zamudnike. TRŽIČ V knjižnici dr. Toneta Pj$_ tnarja je danes, v torek, ob 1/ uri srečanje z dr. Metko Kle^j šar - Slovenko leta. Predstav^ bodo njeni knjigi Kako uo mačiti bolezen in Spremljal umirajočih ter govorili tud»y njenem prevajalskem d^ije dvorani Glasbene šole TrŽtf J danes, v torek, ob 18- \ koncert in recital Prešernom poezij. Gostujeta Damir Hanj dulin, violončelo in Peter ™ tan, klavir. ŽIRI V Galeriji Svobode Žiri bo. četrtek, 8. februarja, ob 19' ,fl literarni večer, na katerem b° predstavili prispevke objavljeJ v Žirovskem občasniku in nekatera samostojna knj1* dela. Gosti večera bodo Tooc> Stanonik, Milena Miklavčic mag. Branko Mlinar. PogoVi(1 bo vodil Miha Naglic, glavo«■* odgovorni urednik zborni* Nastopil bo tudi dekliški * morni zbor Kresnice pod voo vom Slobodana Poljanska. SORICA V Groharjevi hiši pljgj Prosvetno društvo Ivan har Sorica v četrtek, 8. * ^ ruarja, ob 17. uri srečanje slovenskem kulturnem Prjjj< niku in otvoritev razstaves Mira Kačarja. * * paNORaiia* * 19. STRAN • GORENJSKI GLAS ČETRTEK, 8. FEBRUARJA 1996 TVS 1 8.30 Videostrani 9-05 Otroški program 9.05 Škrat sanjavec, glasbeno baletna pravljica 9.45 P. Lužan: Peter Klepec, lutkovna predstava 10.30 Batman, ameriška nanizanka 10.55 Tedenski izbor 10.55 Shingalana, avstralska dokumentarna nadaljevanka 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev TV igrice 14.45 Tedenski izbor 14.45 Clive James, angleška dokumentarna serija 15.35 Pro et contra 16.25 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški progam: Živ žav 18.05 V najboljših družinah, zadnja epizoda norveške nanizanke 18.35 Kolo sreče, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 2005 Norec v množici, ameriška nanizanka 20-30 Tednik 21.20 Moški, ženske 22.20 Nikar, oddaja o prometu 22.25 Včeraj, danes, jutri 22.35 TV dnevnik 3, Vreme 22.55 Šport 23.00 Poslovna borza 23.15 Umori, ameriška nanizanka 0.05 Poročila °.10 Tv jutri, Videostrani 16.00 Otroški program 18.00 Pot v Avonleo 19.00 Poročila 19.30 Burleska 20.00 TV tribuna 21.45 Poročila 22.00 Medical center VVest 23.30 Burleska HTV 1 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Papirnati tiger, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.30 Otroški program 15.05 Poročila 15.10 Hrvaška cerkev v Rimu 16.15 Otroški program 16.45 Hrvaška danes 17.40 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.10 Kolo sreče 18.45 Moč denarja 19.05 Klub D.D. 19.30 Poročila 20.10 Smrt Jugoslavije, angleška dokumentarna serija 21.15 Zeljka Ogresta in gostje 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.00 Trilček 1.00 Poročila čaji v Ratečah (ponovitev) 18.53 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TVŠISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket, epp 20.05 Prenos seje mestnega sveta MOL ... Telemarket, epp ... Napoved sporeda... Videostrani R KRANJ HTV 2 16.35 Videostrani 16.50 TV koledar 17.00 Za pest dolarjev, ponovitev 17.30 Federacija in konfederacija 18.00 Skrivnostnb življenje rastlin, dokumentarna serija 19.00 Pogumni, nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.10 China Beach, ameriška nadaljevanka 21.00 Klic v sili, ameriška dokumentarna serija 21.55 Od 16 do 24, oddaja o filmu 22.25 Grdi, umazani, zli, italijanski barvni film 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne zam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes C.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Dober dan. revščina 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kdo bo koga 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 do 24.00 Študentski program 24.00 Zaklju ček programa Radia Kranj AVSTRIJA 1 R TRŽIČ TVS 2 9-00 Euronevvs 12.50 Tedenski 'zbor 12.50 Zvok lepote 13.10 Neodkrita Kilikija, dokumentarna oddaja 13.55 SP v biatlonu, 7,5 *m (ž), sprint, posnetek iz Ruhpol-Qln9a 14.55 Zadnji svet, ameriški film 16.40 Norec v množici, pono-j^ev ameriške nanizanke 17.05 Poletje 1945, ponovitev nizozemske nadaljevanke 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Svetovni poslovni utrip, ameriška Poslovna oddaja 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike ^•05 Prešernovi nagrajenci 20.55 po zločinu, angleška nanizan-,7 21.45 Podoba podobe 22.35 potniški večer: František Ben-"art, portret 0.20 Večer jazza v 5'Udiu 1: Greentovvn jazz band kanala ?-°0 Dobro jutro z Branetom Gru-°ariem 8.05 Novice 8.45 Obalna 5jraža, ponovitev 9.55 Novice 10.00 fužina Adams, ponovitev 10.25 9r^in'a r^ene, ponovitev^ 11.15 Unpato, ^novitev 12.00 Novice 12.30 A £2P 12.45 Video strani 14.00 in 'O-OO Novice 14.45 Dobro jutro z SKlftom Grubarjem, ponovitev \*£ SP°* tedna 16.20 A shop '«•45 Dance session 17.15 Shaz-5?n-/isana serija 17.45 Obalna JI?**, ameriška nadaljevanka i oL5 A shop 19.00 Pika na A '».30 Vreme 19.35 Družina jto^s, ameriška risana serija !iV-°° Pot flamingov, 5. del amer-nadaljevanke 21.05 Večni krog, uadaja o astrologiji 21.35 Močna, ja3L'n 'epa, ameriški barvni film r;-00 Novice 23.05 Gost pike na A, {jonovitev 23.20 A shop 23.45 Spot Por| 23,50 Video strani 000 CNN baS Vldeo strani 11-00 Santa Bar" vant' P°n°vitev ameriške nadalje-lajS? .12-°0 Magnum P.I., ponovitev nani MA-S.H., ponovitev ameriške uganke 13.30 Edera, ponovitev arninnske nadaljevanke 14.30 Trije rmn °.S1, Ponovitev ameriškega barv- BarK ma t'-30 P°P 30 170° Santa I8rvwa' ameriška nadaljevanka ka' io MacQyver, ameriška nanizanoj 8-°0 Roseanne, ameriška nani- nan •1930 24 ur 20.00 0° konca in Ma|y slovenski barvni film 22.00 PoiiA •• ■• ameriška nanizanka 22.30 Mao J1, ameriska nanizanka 23.00 0(tf\u,m P|- ameriška nanizanka Don« -f ur' Ponovitev 0.30 POP 30, iSPovitev i.nn Videostrani 11.35 Solo za dva, ponovitev ameriške komedije 13.00 Otroški program: Ostržek 13.25 Confetti Paletti 13.40 Alfred J. Kwak 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Kečup vampirji 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas15.05 Popajeve nove dogodivščine 15.30 Mini Čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 16.25 A-Team 17.10 Gold-en Palače 17.40 Kdo je šef? 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Roseanne 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Komisar Rex 21.10 Na jug 21.50 Kobra 22.40 Elitni ubijalci, ameriška srhljivka 0.35 Čas v sliki 0.40 Santa Barbara 1.25 Schiejok, ponovitev 2.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.15 CarmenJones, ameriški musical AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Umor, je napisala 0.55 Bogati in lepi 10.40 Vreme 11.00 Schiejok, ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročilo 13.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara 15.15 Bogati in slavni 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Mojstrski kuharji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Neznansko dobro, dokumentarec o pustu 21.05 Vera, klepet 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling, gospodarska oddaja 23.00 Kričeča kraljica, reportaža 23.50 Rojstvo Evrope 0.45 Kultura 1.15 Pogledi od strani 1.30 Modern times 2.00 vldeonoč Pozdravu iz studia ob 13.30 sledi oddaja, posvečena današnjemu prazniku. Ob 14.40 bomo ugotavljali, da je tudi drugje lepo. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob polet petih popoldne pa bom izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Razgiban četrtek bomo zaključili z oddajo Pod kozolcem R JESENICE PETEK, 9. FEBRUARJA 1996 TVS 1 10.30 Otroški program 10.30 Zima v dolini ribnikov 10.50 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 11.10 Policaj v vrtcu, ponovitev ameriškega filma 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev Tv igrice 14.15 Svet narave, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 15.05 Slovenska klavirska glasba 15.50 Zvoki godal 16.15 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 17.10 Lahkih nog naokrog, 3. oddaja 18.00 Izzivalci, francoska nanizanka 18.30 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka 20.30 Podarim dobim 20.40 Poglej in zadeni 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Šport 22.50 Udari po spaki na prvi strani, italijanski film 0.15 Poročila 0.20 TV jutri, Videostrani HTV 1 12.45 Tulsa, ameriški film 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila, izobraževalni program 15.10 Izobraževalni program 16.10 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 18.45 Pol ure kulture 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Zabavna oddaja 21.45 Beli golob nad osorjem, dokumentarna oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.05 Terra X, dokumentarni film 23.55 Poročila HTV 2 17.30 Triler 18.30 Hrvaške županije 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Na zdravje, humoristična serija 20.40 Klarino srce, ameriški film 22.30 Latinica 23.45 Snapdra-gon, ameriški film 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutir in Radia Deutsche VVelle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program z Natašo Bešter 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenske narodne 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik - Jesenice 16.00 46. lekcija angleščine 16.30 Osmrtnice - Domače novice 17.00 Mavrica (oddaja o kulturi) -vodi Alenka Bole - Vrabec 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI TVS 2 9.00 Euronews 9.15 Tedenski izbor 9.15 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja 9.45 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 10.10 Podoba podobe 11.00 Umetniški večer: František Benhart, portret 12.45 Dnevi filma, islandski film 14.10 SP v biatlonu, 10 km (m), sprint, posnetek iz Ruhpol-dinga 15.25 Tedenski izbor 15.25 Moški, ženske 16.25 Grace na udaru, ameriška nanizanka 16.55 Znanje za znane 16.55 Analitična mehanika 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 3. oddaja 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poglej me! 19.25 Pasje mesto, kanadska risana serija 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.35 In morje bo povedalo, ameriška nadaljevanka 21.25 Studio City 22.25 TV avtoma-gazin 22.55 Novice iz sveta razvedrila 23.20 Nor na reklame 23.45 Euronevvs TELE-TV KRANJ ... videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok -1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 9.10 Poročila 153. 19.25 Miha Pavliha (otroška oddaja, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Vzemimo si čas, ne življenje 20.30 Soneti nesreče -koncert v Glasbeni šoli Tržič ob Slovenskem kulturnem prazniku 21.10 Poročila 153. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Glejte ga, naš Prešeren 21.45 Strel, glasena oddaja za mlade in mlade po srcu; voditelj: Filip Kocijančič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.45 Poročila 153. 22.59 Z vami smo bili... nasvidenje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.01 Videostrani 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenije 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Sloenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 In 19.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE M?° D?bro jutro, Slovenija 9.00 filma«« Center VVest, ponovitev srerti Pot v Avonlea, ponovitev =ainega fiima 11.00 Družinski stu-l2boPonovitev weekend programa 13 3o £ran in kri- Ponovitev filma nn.'Tr Smrtonosna ključavnica, po- LOKA TV 20 00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20 05 EPP blok 20.10 Intervju z Nežo Mavrer 20.40 EPP blok 20.45 Grom -kontaktna oddaja, vodita Patacija in Sebastijan 22.00 EPP blok 22.05 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19 00 Adi Smolar v Železnikih - 2. del glasbene oddaje 20.00 Ob prazniku ATM TV KR. GORA .. Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18,16 EPPbgMMJ Kinofilija. ponovitev 18.35 Stan ODI KINO 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program 15f^?y ameriškega barvnega filma 15 an r iz "Dobro i^ro, Slovenija" "HJ Ponovitev sredine burleske . ma amfriŠKI PREDSEDNIK ob 20. uri ŠKOFJA LOKA ama" &** NORA LJUBEZEN ob 20. uri ŽELEZNIK« ame, I^HVALA ZA VSE ob 20. uri_. KANALA 7.00 CNN poroča 7.45 A-shop, televizijska prodaja 8.00 Dobro jutro z Damjano Golavšek 8.05 Novice 8.15 Obalna straža, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.55 Novice 10.00 Družina Adams 10.30 Maručini kristali, ponovitev 10.25 Večni krog, ponovitev 11.00 A shop, televizijska prodaja 12.00,14.00 in 16.00 Novice 14.45 Ponovitev dopoldanskega programa z Damjano Golavšek 16.10 Spot tedna 16.15 A-shop, televizijska prodaja 16.40 Pot flamingov, ponovitev 17.45 Obalna straža, nanizanka 18.35 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.30 Družina Adams, ameriška risana nanizanka 20.00 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 20.35 Devetdeseta, oddaja o stilu 21.05 Umazanih dvanajst dobi novo nalogo, ameriški film 22.40 Gost pike na A, ponovitev 23.00 Novice 23.05 Močna, hitra in lepa, ponovitev ameriškega filma 0.30 A-shop, televizijska prodaja 0.55 Spot tedna 1.00 CNN poroča PCP AVSTRIJA 1 LOKA TV 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Magnum P.I., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Med prijatelji, ponovitev 14.30 Do konca In naprej, ponovitev slovenskega filma 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Roseanne, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Dosjeji X, ameriška nanizanka 21.00 Newyorš-ka policija, ameriška nanizanka 22.00 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.00 Psvcho 2, ameriška grozljivka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev 1.30 Video strani TV 3 7.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Medical center VVest, ponovitev četrtkovega filma 10.00 Pot v Avonlea, ponovitev četrtkovega filma 11.00 Družinski studio, ponovitev vveekend programa 12.00 Ponovitev nedeljskega večernega filma 13.30 Tv tribuna 15.00 Izbor iz "Dobro jutro, Slovenija" 15.30 Ponovitev četrtkove burleske 16.00 Otroški program 18.00 Pot v Avonlea 19.00 Poročlila 19.30 Burleska 20.00 Večerni film 21.45 Dom in svet 22.15 Medical center VVest 23.15 TV film R KRANJ KINO R TRŽIČ 7.50 Dežela ugank 8.00 Ostržek 8.35 Popaj 9.00 Naš glasni dom 9.25 A-team 10.15 Vesoljska ladja Enterprise 11.00 Šport 13.00 Ostržek 13.40 Alfred J. Kvvak 14.30 Paradižnikovi vampirji 14.55 Artefix 15.05 Popaj 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 A-team 17.15 Zlata palača 17.40 Kdo je tukaj gospodar? 18.10 Šport 20.15 Medeni mesec v Las Vegasu, ameriški film 21.50 šport 22.00 Vročica v delti, ameriška kriminalka 23.25 Čas v sliki 23.30 Stvor, ameriški film 1.00 Kalifornijski klan 1.45 Schiejok vsak dan 2.45 Doro-došla, Avstrija 4.30 Mislite hitreje, gospod Moto, ameriška kriminalka 5.35 Živalski raj AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Umor, je napisala 9.55 Bogat in lep 11.00 Schiejok vsak dan 12.00 Čas v sliki 12.05 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Alpe -Donava - Jadran 13.35 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Stari 21.15 Halo, stric doc! 22.05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.05 Guglielmo Marconi - šepetanje v zraku, dokumentarni film 0.00 Rdeča Lola, ameriška kriminalka 1.40 čas za kulturo 2.20 Nepristranski pogledi TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 154. 19.25 Fotografija 19.51 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditeljica: Anja lic, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja: Kripl bataljon 20.30 Vsi drugačni, vsi enakopravni (voditeljica: Martina Vidali, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 154. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Intervju z dr. Francetom Susmanom - Ob začetku informativno-izobraževalnih oddaj (voditeljica: Tatjana Svete) 22.25 Glasbeni videospot 22.30 Šport in rekreacija: Dviganje uteži 22.43 Glasbena skrinjica: Bombe, Victorv 23.45 Poročila 154. 00.00 Nočni zabavni erotični program 1.31 Z vami smo bili... nasvidenje 1.32 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.33 Videostrani Od študentskih informacij, do kvizov in glasovanja za Gorenjca meseca prinaša petkov program na valovih Radia Tržič. Glasovali boste tudi za recept tedna, se srečali z novostmi na štirih kolesih, na začetku programa pa bomo ponovili 42. lekcijo tečaja English One To One. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Glasbena rubrika & ročk 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik-občina Bled 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa -servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Do- Eodki danes - jutri 15.30 RA lovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan -Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Video-boom 40, glasena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Scena - ponovitev 22.30 EPP blok 22.35 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Današnji gost - oddaja v živo iz studia ... Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Vozila 18.47 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. 8ddaja + komentar tedna 16.05 estitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz TIGER BOH. BISTRICA amer. film FRANCOSKI POLJUB ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film HVALA ZA VSE ob 18. uri, amer. film NORA LJUBEZEN ob 20. uri ŽIRI amer. ljub. drama SPREHOD V OBLAKIH ob 20. uri LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali in risali: Nina Bogataj, Sanara Čiča. Tamara Mohorič, Jana Potočnik. Spela Likozar, Lena Vraničar, Robi Pasar, Marijan Dolenc, Lea Šambar, Vanja KovačeviČ, Grega Adamič, AmadeJ Verčič, Nejc Černilogar, Matej Križman, učenci 1. b r. OŠ Simon Jenko Center, Danoj a Margetič, Dane Rot, Žiga Svete, Matej Jenkole, Polona Kavčič, Andreja Voga, Tina Koštrun, Tjaša Čelik in 'šolonaravci'' iz OŠ Cvetko Golar na Trati. Na nagradni izleti potuje Tina Koštrun. Sneženi kavboj za Saro Prejšnjo nedeljo si je očka Jože Zver s Trstenika vzel čas in razveselil svojo petletno hčerkico Saro. Na vrtu pred domačo hišo ji je "zgradil" postavnega in nasmejanega sneženega moža, skoraj čisto pravega kavboja. Na glavo mu je posadil širokokrajni klobuk, roke pa oprl ob boke, kot bi čakal, da nasprotnik prvi "potegne". Sneženi kavboj, visok približno dva metra, se je prejšnji teden kar uspešno upiral sončnim žarkom, zadnje dneve pa se ob odjugi njegov nasmeh vse bolj spreminja v nekaj kislega. Sara, ki je ponosna na mojstrovino svojega očka, žalostno opazuje, kako kavboj postaja manjši in manjši... • H. J., foto: T. Doki REKLI SO REKLI SO REKLI Beremo že, samo Prešerna ne Kranj - V četrtek bomo praznovali Kulturni dan, ob katerem se spominjamo našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Lahko smo ponosni, da je ta velik poet ravno Gorenjec. Nas pa je zanimalo, ali mladina še kaj prebira, pa ne samo Prešerna, leposlovni svet je vendarle velik. Patricija Pavlin iz Bohinjske Bistrice -"Moram priznati, da bolj malo berem. Najraje imam ljubezenske romane, pri srcu mi je avtorica kriminalk Victoria Holt. Kar se tiče Prešerna, mi je najljubša pesem Primicovi Juliji." Meta Pire iz Kranja - "Leposlovje prebiram bolj malo, ker mi zaradi študijskih obveznosti časovno ne znese. Če pa že, potem najraje preberem biografije ali potopise. Prešerna ne berem veliko, ker mi ni všeč, vseeno pa znam na pamet kar nekaj njegovih pesmi." Sandi Robida iz Spodnjih Dupelj -"Knjige bolj malo berem, večinoma le tiste za domače branje. Pred kratkim sem prebral odlomek iz Jovceovega Uliksessa in mi je bil zelo všeč. Prešernovih pesmi ne berem veliko, najljubša mi je Povodni mož." Monika Šlibar iz Srednje Dobrave - "Prešernovo biografijo zelo dobro poznam, saj sem o njem v osnovni šoli naredila referat. Nekaj pesmi znam tudi na pamet, posebej dobra mi je Povodni mož. Drugače pa rada berem znanstveno fantastiko in pustolovske romane." • S. Subic, slika: T. Doki Čarovnica Zgaga V naši vasi straši! Vsak se čarovnice Zgage boji. Njene se hiše ogibamo otroci naše vasi. A kadar nas radovednost premaga, takrat nas čarovnica Zgaga dobi. Nas v vrsto postavi, s palico maha in govori: Minipini, spremenim vas v violini, miniponi, postali boste kanoni. Od strahu mižimo, kaj, če se res spremenimo. Čarovnica Zgaga spregovori: Pitipoti, na mizi so piškoti, natiniti, naj pove, kaor želi piti! V naši vasi naj kar straši, ampak čarovnice Zgage se noben od otrok več ne boji. • Una Koštrun, 3. a r. OŠ Lucijana Seljaka, Kranj Kaj pravi dava družine Ker je moja mami bolj malo doma, lahko rečem, da je mama glava družine. Ta se trudi, da nam kaj dobrega skuha. Ko sedemo k mizi, najprej trije, nato še eden, to je mami, ki pride zadnja domov, večkrat vihamo nosove. Mama postavi na mizo juho. Ata že začne: "Zakaj v juhi ni popra in več soli?" Mama odgovori: "Lažje je začimbe dodajati, odvzeti iz juhe jih ne moreš." Ata nadaljuje: "Če drugim ugaja taka juha, meni ne. Imam raje bolj slano in popra-no." Mama spet doda: "To škoduje zdravju!" Ata teh navodil ne posluša, dela po svoje. če priznam, sem jaz le za piko boljši od njega. Tudi jaz včasih sitnarim in si juho dosolim. Mama naju svari, da se že bliža sprememba lune. Že nekaj mesecev nama svetuje, naj hodiva kosit v bližnjo gostilno, kjer nama bodo kuhali po najinih željah. Midva ji ugovarjava, ker vsak dan spoznavava, da nam ona kuha dobro in da nimava denarja, da bi vsak dan jedla v gostilni. Mama pa pravi, da bo vesela, če bo kuhala nekaj časa le za sebe in bo imela več prostega časa. • Žiga Svete, 4. a r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled klub študentov hran} 15. februarja se spet začne filmsko gledališče, zato si priskrbite cenejše karte že zdaj. Filmsko gledališče bo ob četrtkih, petkih (kino Center) in sobotah (kino Storžič) ob 20. uri. Prijave in plačila sprejemamo na sedežu študentskega servisa oz. Info točke kluba študentov Kranj na Poštni ulici 3 (nad pivnico Evropa) do 10. februarja. 22. januarja smo uradno odprli študentski servis kluba študentov Kranj. Pričakujemo sodelovanje vsem delavnih študentov in dijakov. V študentski servis se lahko včlanite vsak dan ob uradnih urah, in sieser v ponedeljek od 8.30 do 14.30, v torek, sredo in četrtek od 10. do 16. ure ter v petek od 11. do 19. ure. Na sedežu študentskega sesrvisa oz. Info točke kluba študentov Kranj lahko uveljavljate tudi razne popuste, vendar le s člansko izkaznico kluba študentov Kranj. poitM Uk« 3,64000 kr«i l«L 064 224 334 p.«:JJ0-14.30,1« <.KlO.OO-l6.00^.M (.00-19.00 MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Nadležni sošolec Hodim v šesti razred. Sem med manjšimi in slabotnejŠimi fanti, vendar to ni moj problem, saj vem, da bom še zrasel in se razvil. Moja težava številka ena je sošolec M. Je leto starejši (enkrat je zaostal), z ocenami ne blesti, zato pa se rad izkazuje s svojimi mišicami. Vzel me je na piko. Med vsakim odmorom me preganja, če mu le ne uspem uiti, mi zagreni tudi pot iz šole domov. Večkrat me je že prebutal. Nekaj časa sem bil tiho in upal, da se bo unesel, potem pa sem najprej povedal doma in potem tudi razredničarki. Med razredno uro smo govorili o njegovem obnašanju, obljubil je, da se bo poboljšal, pa nič. Razredničarka je poklicala tudi starše, a tudi to ne pomaga. Nekaj časa da mir, potem pa spet začne. Kako naj se znebim nasilnega sošolca? Morda poznate dober način? Hvala za odgovore. • Tomaž Miha, 12 let: Če fant noče popustiti, mu lahko zagroziš s tožbo. Povej ravnatelju, če pa še ne bo odnehal, ga lahko izključijo iz šole. Na to ga prej opozori, če tudi to ne bo pomagalo, grožnje uresniči. Na pomoč lahko ravnatelj pokliče tudi policiste. Lahko pa poskusiš še ta način: 1. vrneš mu z nizkimi udarci na boleča mesta, 2. pridobiš enega od "ta večjih" na svojo stran in ne bo se te upal niti dotakniti. Marjeta, 20 let: Vem, da se bodo pedagogi ob mojem odgovoru zgražali; svetujem ti namreč, da sošolcu vrneš milo za drago. Po mojem bo to najučinkovitejši način, da ga umiriš. Nagovori katerega od močnejših prijateljev, najbolje, če je iz višjega razreda, naj M. prestraši. Najprej naj poskusi z besedami, če ne bo pomagalo, pa naj ga pošteno premlati. Prepričana sem, da bo pomagalo bolj kot vsak pogovor z učiteljico ali s starši. Klemen, 22 let: Pri nasilju, posebej šolskem, je vedno hudo in verjamem, da je tudi pri tebi tako. Pri tako delikatnih stvareh je zelo težko svetovati, pa vendar. Če niso pomagali ne učitelji ne starši, boš na žalost moral svojega sošolca prenašati, če si ne boš našel svojega varuha. Vem, da z nasiljem ne odpraviš nasilja, vendar včasih pomaga že to, da ga tvoj starejši prijatelj ali celo brat le malo prestraši. Z besedami. Če to ne bo pomagalo, se bodo morali med seboj pogovoriti tvoji in sošolcevi starši. To bi bilo še najbolje. Pri tem pa naj ti pomaga tvoja učiteljica. Navsezadnje bo tudi zanjo bolje, če M. konča s svojimi nasilnimi dejanji. Sergeja, 13 let: Tvoja težava ni nič posebnega, to itak veš. Verjamem, da je zoprno, a to, kar si naredil doslej, je edino pravilno. Če se bo M. spet znašal nad tabo, vsekakor ponovi isto: povej doma in v šoli. Bodi vztrajen in zaupaj staršema ter razredničarki - Hugo bi rekel: "Skupaj bomo zmogli!" Bojan, 15 let: Fitness, fant, fitness in še enkrat fitness! Čimprej boš prišel do Schwarzennerggerjeve forme, bolje bo. Dotlej pa ti ostane, da del žepnine porabiš za nakup nekaj pločevink Coca Cole, jih razdeliš prijateljem in se skupaj lotite nadležneža. Kakšen strokovni prijem v pleksus mu ne bo škodil, saj se mi zdi, da "preserava" še komu drugemu, ne le tebi. PORTRET Matjaž Kamnar, mladi lokostrelski talent Na poti k vrhunskim rezultatom LJubljana, 5. februarja - Matjaž Kamnar je šestnajstletni dijak litostrojske strojne srednje šole v Ljubljani. Kot navdušen lokostrelec sledi svojemu trenerju, olimpijcu SamjJ Medvedu. Kaže, da je na dobri poti, kar kažejo tudi zadnji njegovi rezultati. oprema zelo draga, saj stane povprečen lok približno 1.000 DEM. Vendar pa so mi starši omogočili, da imam zelo dober lok,tako da ga bom imel se nekaj let. Druga oprema, pu>-čice, stabiliza-~ torji in merilna - " naprava p3 spetkar nekaj stanejo." Kako usklajuješ tekmovanja, ki so večja predvsem v tujini, s šolo? "Lani sem imel v šoli težave in mi je za treniranje ostalo zelo malo časa tako, da nisem $el skoraj na nobeno tekmovanje, kar pa sem zelo pogrešal. Letos teh težav nimam, zato mi za treniranje ostane veliko Časa, kar pa je dobro za mojo športno kariero." Zadnje čase si dosegel k*r nekaj uspehov na mednarod* nih tekmovanjih. Je težko prodreti v mednarodni konkurenci? "Na Nizozemskem sem ustrelil 559 krogov in zasedel 41. mesto, kar je moj najvišji dosežek do tedaj. Pred kratkim sem v Varaždinu ustrelil 566 krogov, s čimer pa bi že zasedel tretje mesto v članski konkurenci. Mislim, da je res kar težko prodreti v mednarodni konkurenci, vendar pa sem si to P°, šele začel utirati, pri tem pa mi zelo veliko pomaga S,a/"^ Medved in upam, da mi D pod njegovim vodstvom nek° tudi uspelo." • M. Vozlič S tekmovanji šele začenjaš, kdaj si se začel ukvarjati z lokostrelstvom? "Tekmoval sem že prej, toda nikoli nisem streljal na tekmovanju tako visoke kvalitetne ravni, kot je tekmovanje TOP FACE TO FACE na Nizozemskem, kjer tekmuje samo izbrana elita. Letos sem imel to čast, da sem se lahko udeležil tega tekmovanja, ker mi je to omogočil moj trener Samo Medved. Streljam že četrto leto, to je od svojega 12. leta." Zakaj pa si si izbral lokostrelstvo in ne kak drug morda boli popularen šport? "Ze od malih nog sem si sam izdeloval loke in jih občudoval v raznih revijah, vendar pa si nikoli nisem mislil, da bom postal lokostrelec. Potem pa sem leta 1992 spoznal olimpijca Sama Medveda, ki me je navdušil za lokostrelstvo. Ne vem, zakaj lokostrelstvo ne bi bilo popularno, mogoče ne pri nas, vendar je npr. v ZDA ogromno lokostrel-cev in tudi ta šport je tam zelo popularen." Je oprema, ki jo potrebuješ, draga? "Tako kot skoraj pri vsakem športu je tudi pri lokostrelstvu ...i i »nT-"1 FILMSKA NAGRADNA UGANKA Sedem Ker ie sedem film, o katerega vsebini se ne govori, naj bo dovolj le nekaj besed: ta srhljivi, tesnobni, mračni, misteriozni thriller govori o dveh detektivih za umore, VVilliamu Somersetu (Morgan Freeman) in Davidu Millsu (Brad Pitt), ki rešujeta serijo grozljivih umorov po načeli sedmih smrtnih grehov. Čeprav med seboj različna, se hkrati dopolnjujeta, združuje pa ju predvsem odločenost ustaviti morilca, preden izpolni "svojo mojstrovino". Že prve morilčeve besede, namenjene njima, kažejo na "angela maščevanja", norega genija, ki črpa svoj navdih » velikih literarnih del Miltona, Danteja, Snakespeara - vseh tistih, ki so v svoja dela vpletli sedem smrtnih grehov: požrešnost, lenobo, pohlep, zavist, jezo, nečistost in napuh. Film je začel svojo, sprva nepredvidljivo, kmalu pa zmagovito pot po ameriških kinematografih konec lanskega septembra. V Kranju ga bomo videli ta teden. . Nagradno vprašanje: naštejte tri filme, v katerih je ig^1 mikavni Brad Pitt. Odgovore pošljite do konca tedna na GO/ 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Douglasova soigralka v filmu Prvinski nagon je bila Sharoij Stone. Med reševalci prejšnje nagradne uganke je žreb izbra Martino Mašič, 64267 Boh. Srednja vas 101 b, Zvonko Kozamernik, 61215 Medvode, Vaše 24, Boštjana Gasserja/ 64000 Kranj, Smledniška 93, in Vojka Poljanca, 64226 Partizanska 5. Kino vstopnice pošljemo po pošti. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Januarski pregledi investicij v vrednostne papirje, ki so uvrščeni v borzni kotaciji A in B na Ljubljanski borzi, smo pripravili tako, da smo prikazali izračunane donose za posamezne delnice. Pri uračunavanju donosov nismo upoštevali porasta drobnoprodjanih v januarju je ta znašala 1 odstotek, ter provizije, ki bi jo morali Plačati ob nakupu in prodaji vrednostnega papirja. Tako izračunane višine odnosov so realizirali tisti investitorji, ki so delnico kupili prvi dan trgovanja in jo prodali zadnji dan trgovanja v mesecu. Podatke 0 ceni posameznega vrednostnega papirja smo črpali iz uradne tečajnice Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana. Slovenski borzni indeks je od 3. januarja, ko je bila njegova vrednost 1390,34 indeksnih točk, do srede, 31. januarja, narasel na .1434,94 indeksnih točk. V tem obdobju je torej pridobil 44,60 mdeksnih točk, kar pomeni, da je porasel za 3,20 odstotka. V januarju smo lahko z delnicami, uvrščenimi v borzno kotacijo A in B, dosegli tudi zelo dober kapitalski donos. Največje so dosegli 'astniki naslednjih delnic: Primofina, 30,51-odstotni donos, Finme-Je, 16,28-odstotni donos, Dadasa, 12,65-odstotni donos, Mladinske knJige Založbe, 12,35- odstotni donos, z delnicami NIKE 6,60-odstotni donos ter z delnicami Gradbenega podjetja Grosuplje, 6,30-odstotni donos. Med delnicami, uvrščenimi v kotacijo A in B, Pa so bili skriti tudi poraženci meseca januarja. Tako so v novembru doživele največji padec delnice SKB banke, -10,32 odstotka, Leka, -°>55 odstotka, delnice Term Čatež, -8,09 odstotka, Hipotekarne Janke Brežice, -7,80 odstotka, Salusa, -3,72 odstotka, sledijo pa jim Se delnice UBK banke, -2,91 odstotka. • R.S. JANUARSKI ZMAGOVALCI ZAŠČITA POTROŠNIKOV NAKUP IZDELKOV IZ KATALOGA '».(HI";, hKi"„ . J '».(KI' v ur 30,51% H00V. 16.28% 12,65% - 1245% — 6,60% 630%' l'KIMO. HNMK. DADAS MKZ NIKA GP GRO. V zadnjih dneh januarja nas je poklicalo precej občanov, ki so v svojem poštnem nabiralniku našli "obvestilo", da so skoraj ie lastniki mercedesa C 180. Tako namreč zatrjuje letak, ki ga poleg prodajnega kataloga Hram razpošilja podjetje Trezor, d.o.o. Mnenje Zveze potrošnikov Slovenije o takem načinu oglaševanja prodaje izdelkov pa je, da gre za obliko nelojalne konkurence, ki povzroča škodo potrošnikom in ne nazadnje tudi ostalim trgovcem, ki prodajo svojih izdelkov ne vežejo na obljubljanje nagrad visokih vrednosti, ki v veliko primerih tako postane edini motiv nakupa. Ob branju pogojev za sodelovanje v žrebanju za avtomobil smo ugotovili, da je vezano na nakup izdelkov, ker mora kupec odgovor na nagradno vprašanje nalepiti na izpolnjeno naročilnico. Na naročilnici pa je postavljena spodnja meja za vrednost naročila in sicer najmanj 3.000,00 SIT. Zaradi tega smo podjetje ovadili republiški trini inšpekciji, ker gre za t. i. premijski posel, ki pa je kot dejanje nelojalne konkurence prepovedan. Poleg tega menimo, da je celotna tiskovina sestavljena nekorektno do kupca, ker mu ob površnem branju ustvarja vtis, da je nagrada ie njegova in je Žrebanje le še nepomembna formalnost. Tudi pogoji za sodelovanje v žrebanju so napisani tako, da potrošnik, ki jih ne prebere zelo temeljito, spregleda, da mora kupiti blago v vrednosti najmanj 3.000,00 SIT. Glede na to ugotavljamo, da se je podjetje Trezor očitno odločilo nadaljevati z nekorektnim načinom reklamiranja prodaje svojih izdelkov iz kataloga, saj smo ga že leta 1994 prijavili tržni inšpekciji prav tako zaradi nekorektnega oglaševanja kataloške prodaje. Potrošnikom zato ob tej priložnosti svetujemo, da se za nakup odločijo le, če izdelek resnično potrebujejo in ne zaradi sodelovanja v žrebanju, ker je verjetnost, da bodo zadeli glavno nagrado, zelo majhna. Ce pa bodo izdelek naročili, imajo pravico, da ga v roku 15 dni nepoškodovanega vrnejo trgovcu, ki jim mora vrniti kupnino brez odbitkov. To pravilo velja za vsako prodajo po katalogu. Zveza potrošnikov Slovenije - ZPS JANUARSKI PORAŽENCI 0,00% -2,50% -5,00% •7.50% '0,00% >2,50V„ -3,72%. -2.91% -8.55% -8,09*/. -7,80% -1042% Dodatne ugodnosti in osebni pristop za komitente A Kranj, febr. • Gorenjska banka je v bonitetni razred A lahko uvrščen vsak imetnik tekočega računa, ki seveda izpolnjuje določene pogoje. To pa mu omogoča posebno ponudbo in osebni pristop. Gorenjska banka že od leta vsaj eno leto, v zadnjih šestih 1993 razporeja komitente v bonitetne skupine in zanje oblikuje posebne ponudbe. Najvišja bonitetna skupina je razred A, vanj je lahko uvrščen vsak imetnik tekočega računa, če seveda izpolnjuje določene pogoje. Mesečni priliv na tekoči račun mora znašati vsaj 160 tisoč tolarjev, tekoči račun morate imeti pri banki odprtega že KON 1=6 rvi lip bled doo lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c. 32 tel.: 064/7950, 795230 fax: 064/741675 HIŠNI S€J€M V TRGOVINI LIP BLED NA BLEDU OD 13. DO 17.2.1996 - POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA STAVBNO POHIŠTVO - VRATA VSEH VRST P^JPUSTI V ČASU SEJMA mesecih pa poslovanje korektno, kar pomeni, da niste izdali čeka brez kritja. Upoštevajo tudi druge oblike poslovanja z banko: na področju varčevanje, če kot pooblaščeni delavec podjetja, kjer ste zaposleni, sodelujete z banko itd. Imetniki tekoče računa, ki se uvrstijo v bonitetni razred A imajo dodatne ugodnosti. V obtoku imajo lahko do 100 čekovnih blanketov in do 10 zlatih čekov, medtem ko imajo drugi imetniki tekočih računov lahko največ 50 čekovnih blanketov in zlate čeke le do kritja na tekočem računu. Privoščijo si lahko večji limit, saj jim ga banka odobri do petkratne višine rednega mesečnega priliva na tekoči račun oziroma največ do 2 milijona tolarjev, medtem ko ga drugim komitentom odobrijo največ do 500 tisoč tolarjev. Banka komitente razreda A pisno obvešča o novostih. Pri najetju posojila ali limita plačajo zavarovalno premijo, ki vključuje večno varnost in je zato nižja. Poleg teh ugodnosti pa komitentom razreda A omogočajo tudi osebno urejanje bančnih poslov, vsakemu namreč določijo bančnega delavca, pri katerem lahko hitro uredi stvari, nekatere kar po telefonu. Gorenjska banka je v razred A uvrstila že več kot tisoč imetnikov tekočih računov. Ko ne veste...: 090/45-10 MAKS PA VE..:! ...o trgu, storitvah, StudioO.cena denarju, ljudeh itd, g 117 Sit/min KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUPNI/HtODAfNI NAKUPNlfliODAINi i NAKIPS'1/Hion/UNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (Kranjjržič) 92,00 AVAL Bled 92,00 AVAL Kranjska gora 92,00 BANKA CREDtTANSALT d.d. Lj 91,90 EROS (Stari Mayr), Kranj 92,50 GEOSS Medvode 92,20 GORENJSKA BANKA (vae enote) 91,20 HRANILNICA ION, d.d.Kranj 92,30 HKS Vlgred Medvode 92,00 HIDA-lržnlca Ljubljana 92,60 HRAM ROŽICE Mengeš 92,30 ILIRIKA Jesenice 92.10 INVEST Škofja Loka 92,00 LEMA Kranj 92,20 MIKEL Stražlšce 92,00 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 92,30 NOVA LB Kamnik, Medveda, S*. Loka 92,20 PBS d.d. (na vseh poštah) 90,80 ROBSON Mengeš 92,50 SHP-Slov. hran. In pos. Kran| 92,20 SKB (Kren|, Radovljica, Šk. Loka) 90,80 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 91,20 SLOVENIJATURIST Jesenice 92,00 SZKB Blagajniško m. Žiri 92,50 ŠUM Kreni 92,20 TALONŽai. postaji Tntt.Sk.Loki, Zg.Bltnj> 92,30 TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnlk-Bakovnlk UBK d.d. šk. Loka VVILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ 92,50 92,50 92,00 92.30 92.00 92,50 92,07 94.00 93,20 93,30 93,30 93,00 93,00 94.00 93,30 93,40 93,90 93,20 93,80 92,90 92,90 93,30 93,80 94,40 94.00 93.00 93,30 93,00 93,80 93,70 93,00 93,00 94,50 93,20 93,40 92,80 92,70 92,70 93,35 12,95 13,00 12,95 12,90 13,10 13,06 12,71 13,10 12,90 13,10 13,06 12,95 13,00 13,05 13,02 13,10 12,98 12,00 13,10 13,00 12,85 12,71 12,95 12,77 13,06 13,15 13,10 13,10 13,00 13,07 13.07 13,08 12,97 ■ T5" ■•--»■-■ 9C,VI SO,« 1*.S/ T Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga Podatke za tečajnico nam S|— sprememb menjalniških teća 13.37 13,26 13,30 13,20 13,20 13,20 13,37 13,30 13,20 13,20 13,20 13.30 13,27 13,20 13,23 13,24 13,55 13,39 13,30 13,25 13,20 13,30 13,45 13,20 13,28 13,50 13,22 13,30 13,20 13,15 13,15 13,28 8,46 8,30 8,30 8,50 8,40 8,60 8,25 8,30 8,30 8,65 8,65 8,45 8,58 8,50 8,50 8,60 8,60 8,00 8,60 8,40 8,45 8,25 8,40 8,40 8,60 8.65 8,55 8.65 8,25 8,60 8,55 8,70 8,47 9.13 8,80 8,80 9,00 8,70 8,80 9,21 8,75 6,80 8.74 8,85 8.90 8,98 8,80 8,80 8,80 9,29 8,85 8,80 8,80 8,85 8,85 9,28 8,80 8.80 9,20 8,79 9,00 8,80 8,80 8,80 8,89 jI je ATS ob nakupu blaga po 12,80 tolarjev iDoročajo menjalnice, ki al pridržujejo pravico dnevnih ijev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. BjaaajajBjaejejBjaM hMHmrmmmMI Trgovina LANGO. Tavčarjeva 10, KRANJ tel.:064/223-391 UGODEN NAKUP USNJENIH JAKEN - ZNIŽANJE -10% -10% -10% Pri plačilu z gotovino ali obročno odplačevanje na 3 čeke Nludimo tudi usnjene torbiceTN rokavice in ostalo qa\anterij(xj Nakup zaključite v kavami Mitnica na Tavčarjevi 35 v Kranju Prisrčno Vabljtnil PRODAJNI CENTER STARI DVOR ja Loka, Kidričeva 26, te!.: 634 - 800 KUPITE HOROSKOP ^HG 090 42 8o^ vedeževanje|AKCIJA od 2. do 24.2. rili STIH lil MiaiilllliilllllMilliajlllll III ■ n 111 i■ ^™ ZDAJ!!! (fl.SAVNA-SOLARIJ.j uHBaSHaWm' Žfimt 064/22-11- 7A GOTOVINO SAVNA-SOL AR I J« t/> po STARIH CENAH z 20% POPUSTOM ALI DO 5 ČEkov BREZ OBRESTI 3■ MOŠKO AU ŽENSKO GORSKO KOLO f>Q r% 14 o 11 8 HRFSTAV 7 OPREMO 7F 7 A £%3»J*Ht%3*m l^MM^liM NEMOGOČE JE n;vy.iiWHiiiM mogoceh! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kdaj in kako v Evropsko zvezo Prilagajanja in pogajanja Za nepripravljeno kmetijstvo in podeželje je vstop v Evropsko zvezo lahko avantura z usodnimi posledicami. Skupina, ki po nalogu ministrstva za znanost in tehnologijo in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano proučuje posledice morebitne vključitve Slovenije v Evropsko zvezo za kmetijstvo, poskuša odgovoriti tudi na vprašanje, kako naj bi se Slovenija pripravila na vstop v zvezo, kdaj naj bi se vključila in kakšni so možni scenariji sprejetja skupne kmetijske politike. Skupina ugotavlja, da je hitrost približevanja Evropski zvezi in čas vključitve v zvezo najbolj odvisen od države, ki želi storiti ta korak. Vstop na skupni trg ni mogoč, dokler država ne uskladi normativne ureditve, ne vzpostavi primerljivih mehanizmov kmetijske in regionalne politike, ne poveča učinkovitosti in konkurenčnosti v živilski industriji... Kakšne bodo posledice za Slovenijo, bo odvisno od tega, kdaj se bo vključila v zvezo in kakšna bo takrat skupna kmetijska politika zveze, pa tudi od rezultata samih pogajanj. Če bo Slovenija vstopila v Evropsko zvezo do leta 2.000, bo veljala še sedanja skupna kmetijska politika; po letu 2.000 pa bo morala sprejeti že spremenjeno politiko. Za pridobitev neposrednih kompenzacijskih plačil, ki jih je Evropska zveza uvedla pred štirimi leti, se bo treba posebej pogajati. Odprto je tudi vprašanje, ali bo za Slovenijo skupna kmetijska politika zveze začela veljati takoj ali šele po končanem prilagoditvenem obdobju, za katerega bi se Ljubljana in Bruselj dogovorila ob pogajanjih. Slovenija potrebuje program prilagajanja Ko je raziskovalna skupina vrednotila različne scenarije vstopa Slovenije v Evropsko zvezo, je tehtala dobre in slabe strani. Ugotavlja, da bi negativne učinke pri cenah lahko nadomestili z neposrednimi plačili, ki so pomemben del dohodka zahodnoevropskih kmetov. Kvote bi omejile rast v prireji mleka in v pridelavi sladkorja, precej sredstev iz evropske blagajne bi lahko pridobili za programe razvoja podeželja in za naravovarstvene programe. Veliko dela čaka našo državo na normativnem področju, saj mora vsaj sto predpisov prilagoditi evropskim normam. Prilagoditveno obdobje bi koristilo predvsem živilski industriji, ki bo izpostavljena hudim konkurenčnim pritiskom skupnega trga, kjer ni milosti in je šok praviloma večji, kot se pričakuje. Predelava lahko ob vstopu v zvezo računa na višje cene, surovine se bodo za nekatere (klavnice, mlekarne, vinske kleti) podražile, za druge pa pocenile (mlinska industrija). Za nekatere slovenske pridelke in izdelke, kot so sadje, sokovi in tudi mesnine, bo pomenil skupni trg Evropske zveze veliko priložnost, pričakovati pa je tudi primere, ko bo bolje organizirana in tržno prodornejša konkurenca izpodrivala s trga cenovno enakovredne slovenske izdelke. "Vstop v Evropsko zvezo je lahko za nepripravljeno kmetijstvo in podeželje avantura z usodnimi posledicami," so zapisali raziskovalci v delovno gradivo triletnega raziskovalnega projekta in priporočili kmetijski politiki, da sprejme nacionalno strategijo prilagajanja kmetijstva članstvu v Evropski zvezi in poseben program prilagajanja. • C. Zaplotnik Radovljiške kmetice ustanovile društvo Društvo žensk z Dežele Brezje - Kmetice z območja nove radovljiške občine so v petek na zboru v kulturnem domu na Brezjah ustanovile Društvo žensk z Dežele občine Radovljica. Na zboru - udeležilo se ga je okoli štirideset kmetic, med njimi veliko mladih - so sprejele pravila društva in vse drugo, kar je potrebno za registracijo. Za predsednico so izvolile Nušo Bernard z Dobrega polja, za njeno namestnico Ireno Čebavs z Brezij in za blagajničarko Darinko Oenkelj iz Ljubnega. Simbol društva bo Triglav s kmetico v ospredju, ki drži v roki košaro, v njej pa kmetijske pridelke. Društvo bo nadaljevalo dosedanje delo aktivov in se bo največ ukvarjalo s strokovnim izobraževanjem. Veliko zanimanja je zlasti za tečaje tujih jezikov in računalništva. Občino Radovljica je Že zaprosilo za finančno podporo v znesku 350 do 400 tisoč tolarjev. • CZ. V RESTAVRAciji Penzion Kanu smo Vam že dRuqo lETO pRipRAVili d Nt VE MORsk* h SpEC*Al*TET. PRidRUZITE SE NAM od 1. do 1 7. fEDRUARJA ob zvokih dAlMATNskE kUpc VELVET m mors'h dobROTAk. PRipRAVili pA smo Vam Tudi RAZSTAVO UMETNJŠkih pUlFN slikARJA KarIa Kuharja. Informacije in rezervacije sprejemamo po tel.:061/ 627-011 Problematika somatskih celic v mleku Postopno približevanje evropskim normam Gorenjsko mleko je po higienski kakovosti že blizu evropskemu, medtem ko po številu somatskih celic še precej zaostaja* Kranj - Ko kmetijski strokovnjaki, predstavniki mlekarn, kmetje, veterinarji in drugi razpravljajo o problemih v prireji mleka ali o novem mlečnem pravilniku, beseda pogosto nanese na število somatskih celic v mleku. To število je pomembno zato, ker najbolje kaže na zdravje vimena oz. na vidna ali skrita vnetja, in ker mleko iz vnetega vimena vsebuje tudi ljudem nevarne snovi. V razvitih evropskih državah, s katerimi se "spogleduje" Slovenija, je neoporečno le mleko, ki vsebuje manj kot 400.000 somatskih celic v mililitru. In kako daleč smo na tem področju na Gorenjskem oz. v Sloveniji? Republiški pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka določa, da mleko, ki v enem mililitru vsebuje več kot 750.000 somatskih celic, ne more biti razvrščeno višje kot v tretji kakovostni razred. Za ta razred velja po sedanjem pravilniku 15-odstotni odbitek od osnovne cene; če pa mleko glede na higiensko kakovost (število mikroorganizmov v mililitru) sodi v ekstra razred, za katerega velja 10-odstotni dodatek, je skupna "kazen" zaradi prevelikega števila celic kar 25-odstotna. Z novim mlečnim pravilnikom, ki ga v republiki že pripravljajo, se bo meja še znižala. Iz sedanjih razprav je mogoče razbrati, da bo "padla" na 600.000 celic. Mleko, ki bo vsebovalo več kot 600.000 celic, ne bo razvrščeno višje kot v tretji kakovostni razred, za mleko, ki bo imelo od 400.000 do 600.000 somatskih celic, ne bo ne dodatka in ne odbitka, za mleko z manj kot 400.000 celicami pa je predviden petodstotni dodatek na osnovno ceno. Kot napoveduje Jože Rode, dr. vet. med., sicer vodja kranjske območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije, meja 600.000 celic še ni evropska, zato bo verjetno veljala le krajše obdobje in jo bodo postopoma znižali na 400.000, kjer je sicer v Evropi meja med oporečnim in neoprečnim mlekom. V zavodu ocenjujejo, da gorenjski pridelovalci mleka že dosegajo povprečje 300.000 do 350.000 Velika gospodarska škoda Glavni razlog za vnetje vimena (mastitis) in s tem za povečano Število somatskih celic Je stres, ki Je lahko posledica velike mlečnosti, menjave krme, prepiha, poškodbe ali česa drugega. Vnetje povzroča veliko gospodarsko škodo. V Času zdravljenja mleko 10 do 12 dni ni primerno za oddajo, zdravljenje je uspešno le v približno 60 odstotkih primerov, neozdravljene živali je treba predčasno izločiti. Dovolj pove tudi podatek, da je ob znižanju celic z 200.000 na 100.000 mogoče ob enaki prehrani povečati prirejo mleka za pet do sedem odstotkov, pri večjem znižanju pa še precej več, somatskih celic v mililtru mleka, sicer pa je bilo lani med večjimi oddajalci mleka pet oz. šest takih, ki so s svojimi povprečji "prebijali" mejo 600.000 celic. Trikrat zapored čez 500.000 -ukrepanje! Drugi predpis, ki ureja to področje, je pravilnik o ukrepih za preprečevanje, ugotavljanje in zatiranje vnetja vimena pri kravah. Ta pravilnik določa, da je čredo treba vzeti pod drobnogled in v hlevu ukrepati, če je v skupnem vzorcu mleka v treh zaporednih mesecih povprečje somatskih celic večje kot 400.000. Ker bi pravilnik zajel preveliko število hlevov in ker za ukrepanje tudi ni bilo finančnih možnosti, so z navodilom republiške veterinarske uprave mejo pomaknili na 500.000 celic Tudi ta meja je očitno za nekatere kmetije še previsoka. Po podatkih zavoda je bilo lani na Gorenjskem več kot dvesto oddajalcev mleka, ki so tri mesece zapored presegli mejo 500.000 celic in ki so s strokovno pomočjo področnih veterinarjev morali izboljšati zdravstveno stanje črede. Večina je ukrepala, tisti, ki tega niso storili, so prejeli prepoved oddaje mleka. Na Gorenjskem je bilo lani takšnih primerov okoli dvajset. Gorenjska prednjači pred ostalimi Gorenjska je kot najrazvitejša mlečna pokrajina v Sloveniji prva izboljšala higiensko kakovost (pozimi je 80 do 90 odstotkov mleka v ekstra razredu, z manj kot 50.000 mikroorganizmov v mililitru), pred ostalimi pa prednjači tudi glede števila somatskih celic. Kot je povedal Jože Rode, na Gorenjskem že četrto leto redno, enkrat na mesec, ugotavljajo v vzorcih mleka število somatskih celic, medtem ko jih marsikje v Sloveniji kontrolirajo le dvakrat na leto. Na kmetijah, ki so dohodkovno odvisne od mleka, se razmere izboljšujejo iz leta v leto, skorajda iz meseca v mesec. • C. Zaplotnik Pri kmetih je še veliko krompirja Vsega ne bomo pojedli doma Na Gorenjskem je po nekaterih ocenah pri kmetih in v skladiščih še okrog tri tisoč ton krompirja, odkupna cena v zadrugah pa je od 16,50 do 18,50 tolarja za kilogram. Kranj - Krompirju ne pravijo zaman hudirjeva rastlina. Enkrat ga je preveč in drugič premalo, enkrat mu cena od Jeseni do spomladi visoko naraste, drugič skoraj nič • in tako dalje. Skratka, težav in neznank je toliko, da se mu trgovci, ki neradi veliko tvegajo, najraje izognejo. Gorenjci se mu, žal, ne morejo. Pridelek je bil lam nadpovprečen, domača poraba prej manjša kot večja, skladišča pa je treba izprazniti. Ne le zaradi dohodka, ampak tudi zaradi nove letine. Na Gorenjskem se že sprašujejo, ali se bo ponovilo predlansko leto, ko je bilo še v časuj, ko je krompirju že "gorelo pod nogami", v skladiščih in pri kmetih več tisoč ton pridelka. Letos razmere vsaj za zdaj niso dosti drugačne. Krompirja je pri kme- tih in v skladiščih še veliko. Koliko ga je natančno, nihče ne ve, vsi podatki so le zelo približne ocene. V kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga v Kranju ocenjujejo, da ga ie pri kmetih na njihovem območju okoli tisoč ton, nekaj ga imajo še v zadružnem skladišču. Podobno je na Cerkljanskem. Direktor tam-kašnje kmetijske zadruge Jože Žun meni, da ga imajo Zimsko izobraževanje kmetic, kmetov in mladine Predavanja, tečaji, izleti... Podnart, Brezje - Kmetijska svetovalna služba in Zavod za gozdove Slovenije vabita na predavanji o sanaciji gozdov, ki jih je poškodoval sneg, in o finanančni podpori, ki jo za gozdarstvo predvideva država. Prvo predavanje bo jutri, v sredo, ob pol sedmih zvečer v Lovskem domu (za gostilno Joštov hram) v Podnartu, drugo pa v petek ob enaki uri v domu krajanov na Brezjah. Predavali bodo diplomirani inženirji gozdarstva Andrej Avsenek, Vida Papler -Lampe in Igor Lampe. Dovje - V petek ob treh popoldne bo v zadružnem domu na Dovjah predavanje o rabi travinja. Predaval bo mag. Miran Naglic iz republiške uprave za pospeše- vanje kmetijstva, sicer specialist za poljedelstvo in travništvo. Na predavanje vabi kmetijska svetovalna služba za jeseniško in kranjskogorsko občino. Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine in kmetijska svetovalna služba organizirata v petek ob pol osmih zvečer na srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju potopisno predavanje z naslovom Potepanje no Indiji. Predaval bo jezerski alpinist in ekstremni smučar Luka Karničar. Bled - Jutri, v sredo, ob 19. uri bo v gasilskem domu na Bledu predavanje o kmetijstvu v Nemčiji in v Evropski zvezi. Predavanje organizira blejska enota kmetijske svetovalne službe. • CZ. kmetje še okoli tisoč ton. zdaj je očitno, da Slovenci vseh krompirjevih zalog °* bodo sami pojedli in da y° rešitev za preostale količm6 edinole prodaja na tuje, od; koder pa tudi prihajajo vestt» da ga imajo za zdaj še sam dovolj. Vsaj iz sosedne Hrvaške je slišati tako! Prid6' lovalci in trgovci krompir]3' med temu so tudi kmetijs*6 zadruge, zdaj najbolj čakaj na to, kakšne bodo letos & krompir izvozne spodbud6: od katerih bo tudi precg odvisno, kako se bo razpletl zgodba s krompirjevimi za'0' gami. Ce se je jeseni odkup11, cena v zadrugah sukala oko' 15 tolarjev za kilogram, 1 zdaj od 16,50 do 18,50 tolarp (odvisna je tudi od tega, k^. da vrečo). Da bi do sporni3*, tako narasla kot je lani, je boj malo verjetno, saj ga je tu** po sedanji, za kmete in zadr^ go že tako nizki ceni tez" prodajati naprej. V Slogi s, doslej pogodbene obvezno* pri odkupu izpolnili 70-o^, stotno, v cerkljanski zadrug 70- do 80-odstotno... V ob6J zadrugah, prav tako tudi škofjeloški, močno upajo, % jim bo uspelo odkupiti *u ostale pogodbene količip. Sloga, na primer, ga bo 2^ do 300 ton potrebovala Še 1 tovarno čipsa Sločips. V 1 drugah se tudi bojijo konku ence mladega krompirja, k1^ prihaja na naš trg in K katerega je slišati tudi to, 0 ves ni mlad. Vmes naj bi b' tudi nekaj starega, a do& opranega. • C Zaplotnik KOLESA DRSALKE Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - v zalogi tudi kolesa za leto 96 popravilo koles, rezervni deli in oprema Drsalke in ostala hokejska oprema - brušenje drsalk VALY-ŽAGAR, Betonova 16, a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M § d 0.0. SMUČANJE Fantastični rezultati radovljiških plavalcev na tekmah svetovnega pokala v Skandinaviji DESETKRAT NA ZMAGOVALNIH STOPNICAH Alenka Kejžar je priplavala Sloveniji prvo plavalno zmago na tekmi za svetovni pokal, sicer pa so bili Alenka, Nataša, Tanja in Marko skupno desetkrat na zmagovalnih stopnicah. To je fantastično, pravi njihov trener in tvorec radovljiškega plavalnega čudeža Ciril GLOBOCNIK. K.r»nj, 6. februarja - Radovljiških plavalnih asov ta trenutek spet °> doma. Včeraj so odšli na tekmo svetovnega pokala v Imperio v bližini San Rema v Italiji, v soboto in nedeljo pa bodo na tekmi svetovnega pokala v Gelsenkirchenu. Potem bodo doma, saj bo P^d 16. in 18. februarjem v yubljani državno prvenstvo. .j—n vin,av.iW prvenstvo, f imska sezona bo s tem sklenila, začela se bo letna z yrhuncem na olimpijskih igrah v Atlanti. Alenka Kejžar je že evidentna kandidatinja za olim-P'jske igre, Nataša Kejžar, Tan-'a Blatnik in Marko Milenkovič Pa norme še lovijo. Trener Ciril ylobočnik pravi, da so z zadnjimi odličnimi rezultati zelo blizu norm, ki pa jih morajo odPlavati v 50-metrskem baze-Ju- April naj bi bil v znamenju d°seganja norm, morda že na j^ikem mitingu na Dunaju, j^mor odhajajo Radovljičani. ^'ovenski plavalci niso več "eznani. V Skandinaviji so bili Radovljičani povabljeni na priprave v Avstralijo, v najbolj Urejene in organizirane plašne kampe. Ponudba je aktualna in vredna premisleka, °dvisna seveda predvsem od Ciril Globočnik denarja. Pomembno pa je, da je plavalni svet opazil Slovenijo, pravi Globočnik. Čeprav so od tekem v Espoo na Finskem in Malmoju na Švedskem pričakovali veliko, so jih rezultati presenetili. Dva meseca in pol garanja s po pet ur treninga HOKEJ NA LEDU ;H.ejisti igrajo polfinale državnega prvenstva %AGI JESENIC IN OLIMPIJE n 0?8> krog polfinalnih srečanj bo šele v petek, ker igrajo jutri ai' najboljši hokejisti s Švico. prvi polfinalni srečanji sta se končali po pričakovanju. Olimpija 1ie premagala Triglav s 7: 2, Acroni Jesenice pa Sportino s 5 ijukfara ^Taia na šti" zmage, vse Pa kaže, da bo veliki finale spet JJ^Jansko-jeseniški in to že petič zapored. Naslov državnega prVaka brani ljubljanska Olimpija Hertz. tr y:ranJčani, čeprav oslabljeni, so se Olimpiji dobro upirali. Prva clJina se je končala neodločeno 1, j 1 : 1, drugo pa so dobili Hu°ljančani z 2 : 1, usodna pa je bila tretja, v kateri so dali Hu°ljančani Kranjčanom štiri gole. Kranjska vrata je odlično ranil mladi Aleš Petronijevič, ki je dobesedno blestel in je bil Jajboljši na tivolskem ledu. Jeseničani so posebej v drugi tretjim Jtomili odpor Blejcev. Prva tretjina, ki sta jo moštvi odigrali previdno, je minila brez zadetkov, v drugi so dali Jeseničani tn SKANDINAVSKI DOSEŽKI Alenka Kejžar je na Finskem plavala 200 hrbtno 2:11,56, zmagala in postavila nov državni rekord, bila na 50 hrbtno druga in s časom 29,58 postavila nov državni rekord, na 200 metrov prsno prva s časom 2:28,98, na Švedskem druga na 50 hrbtno, vendar z novim državnim rekordom 29,41, prva na 200 hrbtno s časom 2:11,59 in druga na 200 prsno s časom 2:28,83. Nataša Kejžar je na Finskem plavala 200 metrov prsno 2:31,21 in dosegla s tretjim mestom tudi osebni rekord, na Švedskem pa je na 200 mešano osvojila tretje mesto in s časom 2:16,39 postavila nov državni rekord, ki ga je doslej držala sestra Alenka. Tanja Blatnik sicer ni bila na stopničkah, je pa dosegla osebne rekorde. Na 100 metrov hrbtno je bila 4. s Časom 1:04,61, kar je tudi njen osebni rekord, na Švedskem pa je osebni rekord 2:17,67 plavala na 200 hrbtno in zasedla osmo mesto, na 100 hrbtno pa je bila s časom 1:05,04 šesta. Marko Milenkovič je na Finskem plaval 400 mešano fantastično, zasedel drugo mesto in s časom 4:17,10 postavil nov državni rekord. Državni rekord z 2:02,73 je postavil tudi na 200 mešano, kar je prineslo tudi drugo mesto na tekmi svetovnega pokala. Marko pa je na Švedskem plaval 400 mešano nekoliko slabše (4:20,43), kar mu je prineslo 4. mesto, na 200 mešano pa je bil šesti s časom (tudi nekoliko slabšem kot na Finskem) 2:04,33. nega rekorda je z 2:13,94 pre- PaH?* °lejcl Pa nobenega, v zaanji tretjini pa C3?0 dva S0,a- Gole za Acroni so doseglj Rahmatuljin 2, 21 in inM'T'p^' Andrej* Razinger in Cox, za Sportino Bled pa "tujca z l^T^Vl^ -^fl^ °dllčen njen čas na 200 metr°v esemc« Tišler in Kopitar. Za triglav Kranj pa sta dala gola 5Sr>BledPlavalni ■** Ra" prsno. Veliko je vreden rezultat rra*nik in bartanus. • J. Košnjek dovljica pa dodatno voljo. Marka Milenkoviča na 400 x Postavljenih je bilo šest metrov mešano. Svoj najboljši *W\DI V KAJN ADO f}*1*1 « .Natagl £eJžar ter Postavil nov državni rekord na neS ovenča hokejska reprezentanca do 14 let tudi letos potuje na JgjS ie odtavala svoi^nT J1,7'10' AlenkauKeiža' Pa je po G&° svetovno Prvenstvo. Dosedanji uspehi slovenskih mladih M^tSS^nSo^JSi 7$™ f*5" °b fn rekoT^ Na '4^!tov 50 Potrditev dobrega dela v naših klubih, zato bodo naši £f^^SSSStn& 2X ^ S?6*?0 P 1 Je igra'e os igrali v skupini B in sicer mednarodni, saj bodo ob naših SrSo^^JefcSsre^ekSS y ^ sestra Nataša. V klubu S'iSe eVrstniki 12 Kanade, Nemčije, Avstrije, ZDA, Švice in L?^ T'ioSSwT V^SSS konkurenco in to je B**. Sicer pa na turnirju v različnih skupinihigra kar 160 ekip ^KloS d°kbro;" -"i držav- Furian ' LJubiianjsHh klubov- bralci prihajajo "z Jesenic, Bleda, Kranja Kristin / a t" kdo so tisti « gorenjskih klubov: vratarja Robert fesi/ V"'' Matei Mišic (SPO), branilci: Mian Željan in Matevž naDaHaibaT SP°)- David Mlinarec in Dejan Hafurič (oba AJ) ter ¥0n iS11 L,uk.a Cekič in Jure KozJek (°ba TRG). Miha Žbontar in &avda*r" ^°ba Spo^' Miha Smodiš, David Rodman in Rok Pa je ? JYJ" AJ)- Sicer pa je pet fantov v Kanadi igralo že lani, pet !Wan»* •' kl bodo ,anko »grah še prihodnje leto. Selektorja Aci trenincx m DuSan Lepša sta igralce izbrala na preglednem KanaJU' na katerem se je zbralo kar 38 igralcev. Na poti in v ^kič lpa bodo fante vodili: Alojz Kralj kot vodja ekipe, Drago Na*ii • organizacijski vodja in Vlado Remšak kot spremljevalec. A izigrajo prvo tekmo 13. februarja proti ekipi PONTE-LEVY ') drugo tekmo 15. februarja, ato lahko naši igrajo samo eno BIATLON Pa t ,5i 'grajo prvo ^ — x-o. ^t zmagajo, igrajo ,£, enstvo se igra na izpadanje. Zi el«?0, klJub vsemu pa se bodo v... J£de na rezultate, saj bodo v Kanadi imeli dovolj priložnosti za 8 a,nJe Priiateliskih tekem. . . J;___u ...a: NaŽ prijat^kih "tekem/ Pet tekeS° prTe- odnodom imeli selekcijski trening in odigrali tudi s'užj|j f m.v Ljubljani, Kranju in na Bledu za pripravo pa jim bodo Celo, treningi in tekme v sami Kanadi. Pr0gra en Projekt seveda tudi precej stane. Ker nastop ni v 0 PotU LVeze'ta bo »gralce opremila v enotno opremo NIKE, je Vsem k 6 najt' tudi sPonzOTie- Zato se igralci zahvaljujejo ^estng 1 S|P.Pornagali pri tem projektu. Zahvala gre tudi županu rePrezen? Kranj, ki je poskrbel, da bosta oba kranjska Pphva]0 anta 'ahko še bolj napredovala na svoji športni poti. Vso "J'hovo pa zaslužijo tudi starši, saj je večji del bremena padel na va ramena. • M. Dolanc ANDREJI ZADRHTELA ROKA Naša najboljša biatlonka Andreja Grašič nima nikakršnega razloga, da bi bila nejevoljna zaradi svojega nastopa v biatlonskem teku na 15 kilometrov na svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu. Za njo je silovita rezultatska serija, katere del sta zmaga na tekmi svetovnega pokala in zmaga na evropskem prvenstvu. Andreja je bila v soboto na svetovnem prvenstvu 11. Kar za sedem mest je zboljšala svojo dosedanjo najboljšo uvrstitev z lanskega svetovnega prvenstva, v skupni razvrstitvi svetovnega pokala biatlonk pa je tretja, na 15 kilometrov pa prva. Andreji je v soboto med streljanjem stoje zadrhtela roka. Leže je zadela vseh deset tarč, stoje pa je na prvem strelišču zgrešila eno, na drugem pa tri tarče. Mogoče, kot je dejala sama, se je prehitro odločila za streljanje. Samo v teku pa je bila tretja najhitrejša. Če bi zadela tri tarče več, bi bila druga, zmagovalko Claretovo iz Francije pa bi bilo zaradi njenega zelo hitrega teka težko premagati tudi brez zgrešenega strela. Andrejo čaka nova preizkušnja v četrtek na krajši progi. V nedeljo so tekli fantje na 20-kilometrski progi. Tudi fantom je slabše streljanje preprečilo dobre uvrstitve, med prvih 20. Zmagala sta ruska biatlonca Tarasov in Gračov. • J.K. Mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah PRESENETLJIVA KOLAJNA V KOMBINACIJI Igor Cuznar, Rolando Kaligaro in Roman Perko so jo osvojili v moštveni tekmi kombinatorcev. To je prva kolajna v zgodovini nordijske kombinacije. Ljubljana, 6. februarja - Svetovno mladinsko prvenstvo v nordijskih smučarskih disciplinah v Asiagu v Italiji se je za slovensko odpravo končalo fantastično. Kolajne smučarskih skakalcev so bile pričakovane: Primož Peterka je osvojil srebro v posamičnih skokih, skupaj z Žonto, Grosar/em in Stegnarjem pa še bronasto kolajno v moštvenih skokih. V Asiagu pa se je zgodilo še novo slovensko presenečenje. Slovenija je prvič osvojila kolajno v nordijski kombinaciji. Igor Cuznar, Roland Kaligaro in Roman Perko so po skokih, v katerih ni bilo napake, in po fantastičnem teku prekosili samega sebe in v moštveni tekmi kombinatorcev osvojili kolajno. To je prva nagrada vsem tistim, ki se trudijo za vrnitev in dvig kombinacije, še posebej pa za trenerja Petra JoŠta. • J.Košnjek i ATLETIKA NOV DRŽAVNI REKORD LANGERHOLČEVE Kranj - Brigita Langerholc je na mednarodnem atletskem mitingu na Dunaju postavila nov državni dvoranski rekord v teku na 400 metrov. Z rezultatom 54,49 sekunde je vse bližje normi za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu (53,60). Najboljši atletinji kranjskega Triglava, Brigita Langerholc in Marcela Umnik, sta v soboto pod vodstvom trenerja Dobrivoja Vučkoviča nastopili na atletskem mitingu na Dunaju. Langer-holčeva je v teku na 400 metrov zmagala v ne preveč močni konkurenci in pri tem natanko za pol sekunde izboljšala dvoranski državni rekord, ki ga je že pred osmimi leti postavila Karin Paškolin iz ljubljanske Olimpije. Umnikova je zmagala v skoku v daljino, z rezultatom 6,15 pa je izenačila osebni rekord, ki ga je dosegla pred kratkim. Z majhnim prestopom je spet skočila okoli 6,30 metra. Deseterica mlajših atletinj in atletov pa je v soboto nastopila na tekmovanju v Ljubljani. Mlajša mladinka Jana Zupančič je bil v troskoku druga z osebnim rekordom 12,20 metra (prej 12,14), v skoku v daljino pa Šesta s 5,30 metra. Starejša mladinka Tina Čarman se v skoku v daljino vse bolj približuje šestim metrom. Pred kraktim je na srednješolskem prvenstvu skočila 5,74 metra, na tekmovanju v Ljubljani pa je bil s tri centimetre krajšim skokom tretja. Mlajši mladinec Rožle Prezelj je v višino skočil dva metra in s tem rezultatom delil četrto mesto. Izmed ostalih tekmovalk omenimo še Šesto mesto pionirke Mateje Pire v skoku v daljino (4,58) in sedmo mesto Spele Mara v isti disciplini (4,40). Atletska dvoranska tekmovanja se bodo nadaljevala tudi ta konec tedna. V soboto bo že prvo izmed letošnjih državnih prvenstev, in sicer za člane in članice. • CZ. SNOVVBOARD Straža nad Bledom je bila v znamenju deskanja. V soboto zvečer je bil v nočnem aero combatu, velikem spektaklu, najboljši Borut Kržič z Vrhnike. Blizu 2000 ljudi je kljub dežju vztrajalo na smučišču. V nedeljo pa je bil paralelni slalom serije VVest Continental Open. Zmagala sta Italijan Luciano Pioli m Babsi Fofman med ženskami. Hofmanova je v velikem finalu premagala našo Katjo Gornik. • A. Dekleva, foto J. Furian PODARIM DOBIM PODARIM DOBIM DATUM 29.1.96 30.1.96 31.1.96 1.2.96 2.2.96 2.2.96 ŠT. KARTICE NAGRADA 062717 KOMPLET ELEKTRIČNEGA ORODJA ISKRA 772553 PRALNI STROJ IBERNA 745218 VRTNA KOSILNICA AL-KO 607126 POMIVALNI STROJ IBERNA 890752 GORSKO KOLO UNIVEGA 778617 LADA SAMARA 1500 5V ME Imetniki izžrebanih srečk dobijo vse informacije za prevzem nagrad pri PODARIM - DOBIM na naslovu: Športna loterija, d.d., Parmova 33, 61000 Ljubljana in na telefonu številka (061) 315-925, vsak delovni dan med 8.00 in 14.00 uro. NOGOMET PODPISALI PISMO 0 NAMERI Kranj, 2. februarja - Projekt Nogometnega centra Triglav 96, ki je začel poskusno delovati s prvim letošnjim dnem, je v petek tudi uradno dobil podporo kranjskih šol in podjetnikov. V prostorih Občine Kranj so namreč ravnatelji kranjskih šol, predstavnika Gorenjskih mlekarn Kranj in Madinskega servisa Kranj ter Borut Petrič, predsednik NK Triglav-Creina kot ustanovitelja centra, in Vitomir Gros, župan Mestne občine Kranj kot soustanoviteljice, podpisali Pismo o nameri. Pismo o nameri bo prispevalo k še uspešnejši povezavi šolstva, športa in podjetništva. Center Triglav 96 pa ni pomemben samo za razvoj gorenjskega nogometa, ampak želijo njegovi avtorji mladini omogočiti tudi koristno preživljanje prostega časa, kar pove že njihovo geslo "Vzemi žogo - pusti drogo!". • S.Š., slika: T. Doki KEGLJANJE ŠTRUKELJ 1032 KEGLJEV Kranj, Cerknica, 3., 4. februarja • Minuli konec tedna je bil za kegljavce 1. lige zelo naporen, saj je bilo na sporedu dvojno kolo. ISKRAEMECO : GRADIS-NORIS 6:2 (5082:4962) Srečanje ni bilo na najvišji kakovostni ravni. Razlika v moči je bila očitno na strani Kranjčanov, ki so takoj na začetku uničili nasprotnika in povedli s 4:0 v dvobojih in 243 keglji razlike. Najboljši posameznik je bil Zdravko Štrukelj z 890 podrtimi keglji. Rezultati nedelja: BREST : ISKRAEMECO 4:4 (5536:5634). Senzacija! Zadnjeuvrščeni je odvzel točko prvaku. Blestela pa sta oba kandidata za državni dres v vrstah Kranjčanov: Zdravko ŠTRUKELJ in Vane OMAN. Zdravko je izenačil rekord cerkniških stez s fantastičnimi 1032 podrtimi keglji, svojo najbojšo znamko pa je postavil tudi Vane z 994 podrtimi keglji. Vendar ta dva blesteča rezultata nista mogla zagotoviti zmage, saj so mladi Cerkničani prekosili same sebe in dobili ostale štiri dvoboje. Na lestvici ISKRAEMECO še vedno zanesljivo drži vodečo pozicijo s 4 točkami prednosti pred Konstruktorjem. Liga se nadaljuje 1/. februarja s tekmo med ISKRAEMECO in Gorico-Tekstino. Konec tega tedna bodo namreč Gorenjci branili odlične položaje na finalu državnega prvenstva za posameznike - v Škofji Loki in Litiji. • V. Oman GORENJCA NE POPUŠČATA V medregijski kegljaški ligi - zahod sta oba gorenjska predstavnika gostovala v Ljubljani in oba zanesljivo zmagala. Moštvo EP Commerce z Jesenic se je pomerilo z Grosupljem in zmagalo z 1:7 ali v kegljih 4915:5135. Pri zmagovalcih sta se izkazala Srečo Jezeršek z 896-mi in Marko Jan z 876 podrtimi keglji. Moštvo iz Stražišča Log Steinel tudi ne popušča. Tokratna njihova žrtev je bilo drugo moštvo Gradisa Norika, ki so ga v Ljubljani premagali z 2:6 in dosegli zelo dober Rezultat v kelgjih 4930. Stražišani so slavili z 2:6 v kegljih pa 4829:4930. Obe gorenjski moštvi EP Commerce Jesenice in Log Steinel sta v vodstvu, obe imata po 22 točk, na tretjem mestu je Gorica z 18-mi točkami. V naslednjem 14. krogu, ki bo na sporedu 17. in 18. februarja igrata EP Commerce Jesenice proti Gradisu Noriku, 18. 2. ob 10. uri v Kranju Log Steinel-Gorica. N.A. REMI KRANJČANK Z veliko sreče prav v zadnjem nastopu reprezentantke Tončke Urbane, ki ie podrla 460 kegljev, so kegljavke Gradisa Norika osvojile točko na kegljišču na sejmišču proti Triglavu. Končni rezultat 4:4 v kegljih pa 2440:2464. Kranjčanke so tokrat zaigrale zelo dobro in povedle celo s 4:1 in imele prednost 74-ih kegljev. Toda izredna igra Tončka Urbane in slab nastop Virantove in Nepužlanove je gostjam omogočil osvojitev ene točke. Toda kljub temu je trener Vojo Vujisič s prikazano igro Triglavank zelo zadovoljen toliko bolj, ker je kandidatka za državni dres Andreja Ribič nastopila poškodovana. Triglavanke so podrle Fleischma-nova 402, Belcijanova 421, Ribičeva 420, Cofova 410, Jeralova 424 in Virantova ter Nepužanova 172+191 kegljev. • N. Antonič NAMIZNI TENIS KRIŽANI ZMAGOVALI Kranj, 6. februarja - Začele so se namiznoteniške lige. V prvi državni moški ligi Gorenjska nima predstavnika, v ženski ligi pa igra Merkur iz Kranja, ki je bil tokrat poražen z vodilnim moštvom lige Ilirijo Meditrade s 7 : 0. Merkur je v skupini moštev, ki se bon za izpad. V soboto bo igral Merkur s Šampionko. V drugi ligi so imeli Križani spremenljivo srečo. Moški so igrali v Škofijah in Vrtojbi. Obakrat so z odlično igro zmagali s 4 : 3. Za Križe so igrali Aleš Smrekar, Klemen Snedic, Matej Polanšek in Matjaž Mali. Dekleta so gostovala v Velenju m v Ljubljani. Mateja Muzik, Maja Rozman, Anja Grum in Maja Teran so v Velenju zgubile s 5 : 2, v Ljubljani pa zmagale s 4 : 3. M. Snedic ODBOJKA TESNA ZMAGA BLEJK Mladi odbojkarji Olimpije tokrat niso dopustili nikakršnega presenečenja in premagali Minolto Bled s 3:0. Blejci so se sicer dobro upirali, pa vendar jim ni uspelo doseči niza. Olimpija : Minolta Bled 3:0 (10,10,16). Nastop v končnici za prvaka sta si že zagotovila Maribor Marles in Olimpija, odbojkarji Minolte Bled pa so še vedno na odličnem tretjem mestu. Odbojkarice Bank Austria Bled so gostile vrstice iz Novega mesta. Da so trenutno v odlični formi, so odbojkarice TPV Novo mesto dokazale tudi na Bledu, tako da so se morale domače pošteno potrditi, da so dobile tekmo. Bank Austria Bled : TPV Novo mesto 3:2 (-11, 5,12, -10,11). Po porazu Cimosa z vodilnim Infond Branikom se je razlika med oabojkaricam Bank Austria Bled na tretjem mestu in Cimosom na drugem zmanjšala samo na 2 točki. Odbojkarjem Žirovnice pa je končno uspelo "vzeti skalp" enemu od favoritov. Gladko s 3:0 (10, 10, 7) so opravili z ekipo Simonov zaliv Izola in zopet dokazali, da je v boju za obstanek v ligi potrebno računati tudi z njimi. Odbojkarji Termo Lubnika nadaljujejo z zmagovito serijo v 2. DOL. Tokrat so premagali zelo solidno ekipo iz Prvačine s 3:1 (-12, 4, 11, 12). Kljub zmagi pa je želeno 2. mesto še vedno "daleč", saj zaostajajo za vodilnima za 4 točke. Svojo prvo zmago v spomladanskem delu prvenstva so dosegle tudi odbojkarice Jesenice. S 3:0 (7,0,6) so premagale gostje iz Šempetra. Trenutno zasedajo 4. mesto z dvema točkama zaostanka za "ciljnim" 2. mestom. V 3. DOL so gorenjske ekipe igrale: Branik : Žirovnica II 1:3, Mokronog : Plamen 3:0, Pan Kovinar II: Astec Triglav 0:3, Bled : Bohinj neodigrano. Vodi Astec-Triglav (28) pred Bledom II (20), 9. Bohinj (8), 10. Plamen (8),. 12. Žirovnica II (4). V ženski konkurenci tekma na Bledu ni bila odigrana, Lango Šenčur je premagal LIK Tilio s 3:0, Bohinj je zmagal v Solkanu (1:3), Mehanizmi Kropa pa v Kopru (1:3). V vodstvu je še vedno ekipa Bled II (24), 3. Bohinj (22), 4. Lango Šenčur (22), 5. Mehanizmi Kropa (14). • B. Maček POLFINALE POKALA SLOVENIJE V sredo ob 19. uri bodo imeli odbojkarice Bank Austria Bled možnost za "maščevanje". V prvi polfinalni tekmi pokala Slovenije se bodo v OŠ Bled pomerile z ekipo Celja, ki jim je lansko sezono v polfinalu preprečila osvojitev dvojne krone. VATERPOLO KRANJ IMA NAJBOLJŠI NARAŠČAJ Še enkrat se je pokazalo, da je najboljše delo z mladimi v Kranju. Kranju sledijo v klubih Tivoli, Kamnik in Probanki Leasing Mariboru. Kranj - Pokriti olimpijski bazen je bil dva dni prireditelj državnega prvenstva za najmlajše vaterpoliste Slovenije. Na prvenstvu so nastopili najmlajši vaterpolisti Triglava, Ljubljane, Tivolija, Micom Kopra in Kamnika. Triglav je nastoil na tem prvenstvu kar z dvema moštvoma, kar ni prvič, ko je dal Triglav največ vaterpolistov na eno od tekmovanj, ki jih organizira Vaterpolska zveza. Prvo moštvo Triglava je bilo brez prave konkurence in je svoje nasprotnike premagovali brez večjih težav. Trener Tadej Peranovič, ki je drugače igralec prvega - članskega moštva Triglava ni imel nobenih problemov, kako sestaviti moštvo, ki bo sposobno premagati vsakega nasprotnika. Igralci, kot so Luka Švegefj, Gašper Nahtigal, Rok Vehovec in vsi, ki so zaigrali za prov moštvo Triglava so pokazali, da so dober potencial za Kranj, ki se lahko ponaša z vaterpolisti, ki so v letu 1995 pokazali, da so najboljše Gorenjsko moštvo v kolektivnih igrah. Zal tega niso znali prikazati tisti, ki šport spremljajo. Tako so najmlajši Sloveniji še enkrat dokazali, da je mesto Kranj z zastavljenimi smernicami prava kovačnica dobrih vaterpolistov, ki nas bodo predstavljali v dobri luči še v naprej. Žal je moštvo Micom Kopra, kjer je tudi Tekmovalna komisija Vateropolske zveze Slovenije dopotovala na to prvenstvo brez tekmovalnih kartonov in so vaterpolisti tega moštva zaradi te napake osvojili na tem prvenstvu žal zadnje mesto, čeprav so v igrah pokazali, da zaslužijo drugo mesto, seveda če so stvari, kot to govorijo propozicije. Po osvojitvi naslova državnega prvaka do 19. in do 15. let so vaterpolisti do 13. let še enkrat dokazali, da so pravi športniki, ki znajo s svojo skromnostjo dobro predstavljati Prešernovo mesto Kranj. Škoda le, da za te uspehe vedo le vaterpolisti ne pa tisti, ki jim režejo pogačo, ki se imenuje dotacija. Za najboljšega igralca je bil razglašen igralec Triglava I Gašper Nahtigal, najboljši vratar pa je bil Nejc Pernuš. Triglav I je na tem prvenstvu nastopil v postavi: Pernus, Delavec, Kalan, Nabernik, Pančur, Erhatič, Vehovec, Nahtigal, BIkovac, Čajič, Lalič, Švegelj, Cvetkov, vodil pa jih je Tadej Peranovič. Vrstni red: Triglav L, Tivoli Ljubljana, Kamnik, Triglav II., Micom Koper. J. Marinček TRIGLAV: PORTOROŽ 26:1 Triglav: Homovec, Hajdinjak, Čimžar, Stružnik 2, Nastran 3, Mertelj 1, Troppan 6, Galič 2, Bukovac 7, Klančar 1, Peranovič, Štromajer 2, Balderman 2; trener Igor Štirn Portorož: Turk, Purgar, Friš, Jeremič 1, Stanišič, Majic, Kocijančič, Tomšič, Favento Triglav je srečanje odigral tako, kot zna. Nasprotniku ni dovolil, da razvije igro in ga je s tesnim pokrivanjem zaustavljal že na njegovi polovici. Tokrat je obramba odigrala tako, kot se je od nje pričakovalo, blestel pa je Tadej Peranovič, ki je nasprotnikom odvzel kar nekaj žog. To srečanje je lepo odigral tudi celoten napad, med realizatorje pa se je končno vrnil tudi levoroki Erik Bukovac, ki je dosegel kar sedem zadetkov. Med strelce pa se je vpisal tudi Primož Troppan s šestimi zadetki, kar pomeni, da se je Triglavu pred končnico končno odprlo. Zaradi bolezni tokrat ni bilo v moštvu niti Klemena Štromajerja niti Marka Oberstarja in Igor Štirn je dal priložnost mlademu in perspektivnemu Sandiju Mertlju, ki jo je z zadetkom tudi dobro izkoristil. Micom Koper in Triglav imata po 14 točk. • J. M. ROKOMET VSI ZMAGALI Tokrat so bili uspešni vsi trije gorenjski rokometni drugoligaši Od šestih točk tokrat največ štejeta dve osvojeni na gostovanju v Ivančni Gorici. Najbolj so tokrat presenetili igralci Besnice, ki so zmagali na gostovanju v Ivančni Gorici proti neposrednemu tekmecu za šesto mesto. Že po prvi tekmi drugega dela se je videlo, da je trener Pokorn v odmoru dobro delal, osvojeni točki pa bodo morali Besničani potrditi tudi na tekmah, ki jih še čakajo. Kaj so sposobni, bodo lahko pokazali že to soboto, ko gostijo vodilni Inles. Preddvorčani so zabeležili še eno zanesljivo zmago v srečanju, kjer je bilo vse preveč nervoze. S tako igro so prednjači'1 slabi gostje, nekajkrat pa so jim pri tem pomagali tudi domači-Zato sta bila tokrat najbolj zaposlena zapisnikar in časomerilec. sodnika pa sta v Kranju sodila že precej bolje. Zmaga je pripeljala Preddvoračne spet na četrto mesto. Rezultat tekme v Škofji Loki pove vse. Domači so bil' enostavno premočni. Edino, kar je omembe vredno s te tekme se je zgodilo pred srečanjem. Domači rokometni delavci in igrale so trenerju Srdjanu Praljaku čestitali za življenjski jubilej (60 let) in za uspešno trenutno delo z loškimi rokometaši. Tudi mi se pridružujemo čestitkam z željo, da se s svojimi varovanci že letos uvrsti v prvo ligo. Na ostalih igriščih je bilo prav tako zanimivo-Spet so negativno presenetili Izolani, ki so v Sežani osvojili samo točko proti ekipi, ki jo je teden dni prej deklasirala Besnica. Se enkrat se je pokazalo, kako nepredvidljivi so lokalni obračuni-Dobro so jo tokrat odnesli tudi zadnji Goričani v Ribnici, kjer Pa se domači očitno niso preveč trudili, vsaj po rezultatu sodeč ne. Gj pa je bilo kaj drugega, potem bomo v soboto v Kranju gledali zanimiv rokomet. Rezultati 13. kroga: Clobal Best Grosuplje - Besnica 21-22» Šešir-Črnomelj 31-15, Preddvor-Jestvina Koper 27-22, Mito' Sežana-Delmar Izola 16-16, Inles-Nova Gorica 25-21, Prule-Škofljica 24-32. M. Dolanc NAJBOLJŠI PODLUBNIK Zaključilo se je tekmovanje v medobčinski rokometni 1J8J (območje bivše občine Škofja Loka) za učence in učenke osnovnih šol rojenih leta 1981 in mlajših (starejši dečki, deklice)' V obeh kategorijah so bili najboljši učenci in učenke z OŠ Ivan2 Groharja, kjer je tudi najbolj razvejana rokometna dejavnost-Veseli pa dejstvo, da se je poleg OŠ Peter Kavčič, od koder zadnja leta prihajajo najresnejši nasprotniki zmagovalec, ponovno oživi'3 rokometna dejavnost na OŠ Cvetko Golar na Trati. Največ zaslug za to ima nedvomno športni pedagog s te šole Borut Rebič in p8 vodstvo šole, ki nudi možnost razmaha te v Škofji Loki najbolj popularne športne igre. Pri deklicah pa rokometna dejavnost poteka v starejših kategorijah samo na OŠ v Železnikih in 0% Ivana Groharja. Upamo, pa da bodo učenke 3., 4. razredov z Oj> Peter Kavčič, kjer rokometno dejavnost vodi Branka Krrnelj nadaljevale z vadbo tudi kasneje, da bomo s tem dobili tudi pfl deklicah več ekip. • M. P. SMUČARSKI SKOKI FRANC IN GOSTIŠA ZMAGALA V Planici na skakalnici K 120 je bilo tekmovanje za ^ok^' Cockte, na katerem je nastopilo 34 smučarjev skakalcev slovenskih klubov. Z dvema najdaljšima skokoma je zmagal cia kranjskega Triglava Urban Franc, prvič 132 m, drugič pa 130'm. kar je lepa spodbuda pred svetovnim prvenstvom v poletih Kulmu. Rezultati: 1. Urban Franc, Triglav 260,6 132 in 130 m, 2. Sam« Gostiša 242,4 (122 in 126 m), 3. Matjaž Kladnik, oba Ilirija Centei 238,8 (122 in 124 m), 4. Damjan Fras, Ilirija Center 230,3 (11'in 124 m), 5. Sašo Komovec 206,4 (111 in 117 m), 6. Matjaž Župa0' oba Triglav 205,9 (117 in 111 m). Že drugič je bila na skakalnici K 120 v Planici tekma smučarje skakalcev za Pokal Cockte, na kateri je nastopilo 37 članov. Urb3^ Franc, član kranjskega Triglava, ki je zmagla na PrV^ tekmovanju, je bil tokrat drugi. Uspešnejši je bil Samo Gostiš in zasluženo osvojil prvo mesto, obakrat pa je skočil po 126 m- Rezultati: 1. Samo Gostiša, Ilirija Center 255,1 (126 in 126 m).* Urban Franc, Triglav 254,1 (130 in 127 m), 3. Matjaž Kladm* Ilirija Center 231,7 (123 in 121 m), 4. Jure Radelj, Ilirija Cente' 212,4 (115 in 118 m), 5. Robi Meglic Tržič-Trifix 197,6 (104 in V3 m). 6. Dejan Jekovec, Tržič-Trifbc 189,0 (98 in 122 m). Žiri - Na državnem prvenstvu v smučarskih skokih ekipno * mlajše mladince do 16 let je tekmovalo 13 štiričlanskih ekip, ki % je v zelo težkih pogojih pripravil zelo dobro SK A|p'n0 Tekmovanje je prestavljeno iz Planice v Žiri, ker v Planici ms bili pripravljeni objekti. Pomerili so se na skakalnici s kritičn. "točko K 70. Zmagal je Triglav iz Kranja prva ekipa v posta Delavec, Norčič, Uroš Peterka in Kranjec 846,8; 2. Triglav H-postavi: Šmic, Cuznar, Rihtar in Bodlaj 772,8, 3. Alpina I-. postavi: Oblak, Šturm, Kosmač in Stanovnik 720,6, 4. VelenJ 683,0, 5. Ilirija Center II 674,1, 6. Ilirija Center II 655,1, 7. Tr*1" Trifbc 637,1 Žiri - Nadaljujejo se tekmovanja za Pokal Cockte. Tokrat SO* na skakalnici K 75 pomerili dečki do 15 let. Tekmovanje je doW| Športno društvo Stara Fužina organizira pojutrišnjem, v četrtek, 8. 2.1996, smučarske skoke s terenskimi smučmi na 40-metrski skakalnici. Tekmovanje bo na Trati v Stari Fužini z začetkom ob 14. uri. Prijave pol ure pred začetkom. organiziral domači smučarski klub Alpina, nastopilo pa je _ smučarjev skakalcev. Spet je blestel Kranjčan Robert Kranjec, je v prvi seriji dosegel rekord skakalnice 74,5 m v drugi pa 70 n1' Sodniki so ga za nastop ocenili 234,1 točko. , Vrstni red: 1. Robert Kranjec 234,1 (74,5 in 70 m), 2. B,fl! Norčič, oba Triglav 218,9 (72 in 69 m), 3. Matjaž Vrhnovnik, fljjgg Center 206,5 (71,5 in 65 m), 4. Gašper Čavlovič, Triglav 202,9 \}m in 63 m), 5. Milan Živic, Velenje 195,1 (67 in 65 m), 6. Sam Medved, Ilirija Center 189,1 (64 in 63 m). e, V Velenju pa so tekmovali dečki do 9 let za Pokal CocK j Zmagal je Matevž Šparovec Triglav 200,5, 2. Sašo Trpin, ?.1 Žirovnica 198,5,3. Domen Ropret, Tržič Trifix 190,5,4. SebasttiJ Likar, Ilirija Center 188,5, 5. Rok Stroj, Tržič Trifbc 183,3, 6. Nej Frank, Stol Žirovnica 180,5 točk. $ Kranj - V organizaciji SK Triglav je bilo državno pnrenstvo^ smučarskih skokih za dečke do 12 in do 13 let. Na skakalnici K se je pomerilo 69 tekmovalcev iz slovenskih klubov. Tekmoval' Pj so tudi v nordijski kombinaciji. Na obeh tekmovanjih spet najv-a uspeha za člane kranjskega Triglava, v skokih zmaga GaŠpe > Čavloviča v nordijski kombinaciji pa Anžeta Brankoviča. a Vrstni red: 1. Gašper Čavlovič Triglav 209,4 (41,5 in 40,5 m. J Uroš Vrhovec, Ilirija Center 204,2 (41 in 40 m), 3. Matic ZeJ1' 199,5 (40 in 40 m), 4. Anže Brankovič, oba Triglav 195,9 (40 J 39,5 m), 5. Robi Klemenčič, Alpina Žiri 188,1 (39,5 in 38,5 m). Janez Rukše, Ilirija Center 184,9 (39 in 38 m). A Nordijska kombinacija: 1. Anže Brankovič, 2. Gašper Cavlo , oba Triglav, 3. Luka Jošt, 4. Domen Ribnikar, oba Trifix Tržič. Sašo Kne, 6. Blaž Jelene, oba Triglav. • J. Bcšter DIDAKTA V NAJBOLJŠEM POLOŽAJU Radovljica - Po 18-tih krogih rednega dela tekmovanja v zahodni B-SKD skupini je prvič v svoji 40-letni zgodovini m po 16-letnem neprekinjenem tekmovanju v B-SKL moštvo Didakte Radovljica tekmovanje končana na Prvem mestu. Prav tako so na Prvem mestu in tako v najboljšem položaju tudi na lestvici za vstop v A-2 SKL (play off). Na lestvici vodijo z zmago prednosti pred ekipo Brežic, dvema pred ekipami Kemoplast Šentjur, Plima Prebold in Pennzoil Borovnico, tremi Pred Ekipo Janč in že več Pred ostalimi. . Uspeh je dosegla ekipa, ki jo )e več let gradil mladi domači Jrener Roman Dežman, ki je letos pred sezono dobil za glavnega trenerja legendo goriške košarke Martina Goren-Jfc Roman se bo od svojega 'Šefa" imel kaj naučiti, saj je Martin v kranjskem Triglavu V2gojil igralce, ki so v samem Darko Omahen - Ata; Foto: J. Rotar slovenskem vrhu (Milic, Horvat, Tušek, Hafnar, Fučka...). Kljub temu da so imeli v klubu ogromno težav s poškodbami (Stojnšek, Salihovič, Tonejc) in boleznimi (Šmid B., Valentar), je trenerskemu tandemu uspelo premagati vse težave in v osemnajstih krogih so morali le dvakrat priznati premoč nasprotniku (poraz z Pennzoil Borovnico in z zdesetkano ekipo v Portorožu). Prav poraz v Portorožu je nekoliko spremenil možne kandidate za vstop v play off, tako da so se morali prav v zadnjem krogu v Ljubljani boriti za najboljši položaj na lestvici. Ekipo Parkljev (ki bi jim morebitna zmaga prinesla napredovanje) so v pravi šok tekmi, ki je bila na meji regularnosti (med drugim v dvorani ni bilo semaforja za 30 sekund) premagali za točko in dosegli zastavljeni cilj. V prvem delu tekmovanja je bila osrednja figura v moštvu Didakte Radovljice center Darko Omahen • Ata, za katerega velja "tista o starem vinu". Kratek pogled na njegovo statistiko nam pove vse. Ata je prispeval 124 skokov, dal 182 točk (66,1 % met iz igre), 23-krat uspešno asistiral in imel razmerje dobljenih/izgubljenih žog 44:19. Poleg Darka so se izkazali še: strelci: Valentar 339 točk, Šmid B: 210 točk in Stojnšek 180 točk; skakalci: Šmid B. 56, Koman 48 in Tonejc 28; trojke: Valentar 59, Tadič 17 in Smida B. 16; asistence: Tadič 45, Salihovič 22 in razmerje dobljene/izgubljene žoge: Koman 48/15, Smid B. 53/26 in Tadič 62/39. Pohvaliti gre tudi mladega Luka Gorenca, ki igra z dvojno licenco. Ta deveterica je tudi nosilka vseh iger, za dobro klop pa skrbijo predvsem mlajši igralci, ki jim v klubu posvečajo veliko pozornosti. Tako so za člansko ekipo letos že zaigrali: še pionir Kljukovič, kadeta Beznik in Ovsenik, mladinci Smrekar, Pukl, Pretnar in Šmid R. in nekoliko starejša Marko-vič in Zadravec. Vsi ti navedeni podatki so dober obet za letošnji nastop v play offu, kot tudi za naslednja leta, ko bo glavni cilj Didakte Radovljica igranje v A-2 ligi. G. LavrenČak GIMNASTIKA TE IM IS KRANJČANKE VEDNO BOLJŠE V Mariboru je bilo polletno pregledno tekmovanje ŠRG (športno ritmične gimnastike) za "C" program. Tekmovanja |e je udeležilo 52 tekmovalk in nekaj navdušenih staršev. Sodelovalo je 5 različnih krajev: Ljubljana, Vrhnika, voličina, Maribor, ter Kranj. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah (mlajše deklice ' 1. do 4. razred, ter starejše deklice - 5. do 8. razred) in dveh Programih ("A" program, "B" program). V "A" programu tekmovanja so dekleta morala pokazati eno vajo s poljubnim rekvizitom (žoga, kolebnica, kiji, trak ali obroč). V "B" Programu pa se je tekmovanje odvijalo z eno obvezno (predpisano) vajo. Tekmovalke so si bile z ocenami zelo blizu, izstopala je Tijana Andjelkovič (ŠD Kranj) z najvišjo oceno dneva 9.15. V Kranju deklice vadijo v okviru ŠD Kranj pod nadzorom treh vaditeljic: Nike Veger, Polone Lazar, ter Sonje Turk. Poleg SD Kranj, ter vaditeljice so deklicam v veliko pomoč \ Mi starši. "Z uspehom deklic sem zelo zadovoljna, vendar Pa bi za sodelovanje na selekcijskih tekmovanjih potrebovali VeČ treningov - tudi pod nadzorom tujih trenerjev in finančne P°moči," je dodala vaditeljica Nika Veger. Rezultati: * kategorija 1.-4. razred, program "B": Posamezno: 1. Andjelkovič 9.15, 2. Cubrilovič 8.45, 3. ^aŠperšič Živa 8.30 (vse ŠD Kranj); ekipno: 1. SD Krnai Js-90, 2. MB (OŠ Borci za severno mejo) 22.20, 3. VRH (OŠ lyan Cankar) 21.85; * kategorija 5. - 8. razred, program "B" Pj«amezno: 1. Zalokar Andreja 8.85, 2. Kancilija 8.80 (obe )*D Kranj), 3. Kancinger Maja 8.70 (MB); ekipno: 1. MB (OŠ 'abor II) 25.75, 2. VRH (OŠ Ivan Cankar) 22.90, 3. MB (OŠ B°rci za severno mejo) 22.65; * kateogija 1.-4. razred, Pfogram "A": posamezno: 1. Ždral 8.85 (LJ, OŠ Miran Jarc), *■ zavodnik 8.75, 3. Žvab 8.60 (obe LJ, OŠ Vita Kraigerja). Sonja Turk V ŠENČURJU ZA VETERANSKE NASLOVE Športni center v Šenčurju je minulo soboto gostil veterane, ki so se zbrali na tradicionalnem gorenjskem prvenstvu v namiznem tenisu. V organizaciji namiznoteniških delavcev iz Šenčurja so nastopili igralci iz Škofje Loke, Kranja, Predoselj, Godešiča in Šenčurja. Naslov je tokrat z zmago Smiljana Pečenka od 30 do 40 let ostal doma, od 40 do 50 let je zmagal Pogačar ravno tako iz Šenčurja, v skupini od 50 do 60 let pa ie zanesljivo zmagal Jano Rant iz Škofje Loke. Vrstni red najbojših: od 30 - 40 let: 1. Pečenko Smiljan - Šenčur, 2. Svoljšak Ivko - Škofja Loka, 3. Petrovič Lado - Predoslje; od 40 - 50 let: 1. Pogačar Jože -Šenčur, 3. Pangrič Darko - Sava PNKC, 3. Janez Starman -Kondor in veterani; od 50 - 60 let: 1. Rant Jano - Škofja Loka, 2. Novak Tone - Kranj, 3. Brenk Vinko - Gumar. • J. Starman TRŽIŠKI ŠPORTNI KOLEDAR Tržič, 6. februarja - "Zdrav duh v zdravem telesu ni le dar, ki smo ga dobili od prednikov; duševno in telesno zdravje je odvisno tudi od načina življenja od mladosti do starosti. Rekreacija in šport za zdravje nas ohranja sveže, vedre in zdrave. Živeti zdravo vse bolj pomeni živeti športno. Vse dobrote življenja se kupijo z aktivnostjo. Ostanite mladi - živite dlje, bodite aktivni in vztrajni," je med drugim zapisal predsednik Komisije za šport in rekreacijo pri Športni zvezi Tržič v uvodu v letošnji Koledar športnih prireditev v občini Tržič, ki ga je izdala Športna zveza Tržič. V lični brošuri je tudi razpis Delavskih Športnih iger 1996 ter pravila točkovanja v tem tekmovanju, ki je v Tržiču zelo razširjeno in je lani pritegnilo k sodelovanju skoraj 1000 občanov, seveda pa je glavni del namenjen rekreativnim prireditvam po mesecih, kot so jih v svojih programih zapisali športni delavci po posameznih klubih in društvih. Letos so izdajatelji prvič pripravili tudi pregled tekem vrhunskega in tekmovalnega športa, tako da je Koledar vsestransko vodilo skozi športno dogajanje v tržiški občini. Vsi zainteresirani ga lahko brezplačno dobijo v pisarni Športne zveze, Balos 4, Tržič. Občinska rekreacijska liga v odbojki, ki se jo je udeleževalo 16 ekp iz tržiške občine je končana. Lepi boji in zanimiv in kvaliteten finale pred dnevi so naslov občinskega prvaka za leto 1995/96 prinesli ekipi Zupani, ki je bila v letošnjem prvenstvu neporažena tako v rednem delu, kot tudi v play offu, kjer je najprej premagala Pro šport z 2:1, v finalu pa še Krasotce z 2:0. V boju za tretje mesto sta se pomerili ekipi Pro športa in Karantancev, zmagali pa so Karantanci z 2:0. V B kvalitetni skupini pa je naslov najboljšega pripadel Gladiatorjem. Sledijo KK Ljubelj, Podljubelj, Peko CNC itd. • J. Kikel MARATONCI DO VRBE IN NAZAJ Kranj, 6. februarja - Na praznični dan, v četrtek, 8. februarja, bo na progi Kranj - Polica - Podbrezje - Brezje - Mošnje -Zgornji Otok - Zapuže - Zgoša - Rodine - Breznica in Vrba ter nazaj so Kranja tradicionalni 5. Bobekov (Prešernov) maraton na 60 ali na 30 kilometrov, skladno s pripravljenostjo posameznega tekača. Tekači bodo tega dne nezgodno zavarovani, na progi pa bodo morali spoštovati prometne predpise in navodila redarjev. Prijave sprejemajo še danes na firmi Bobek in sol, PE Kranj, Glavni trg 16 (startnina bo 1200 tolarjev), ali po telefonu (odzivnik) 062 - 35 - 717 ali po telefonu gostilne Mayer v Kranju 222 -197. Kasneje ali na dan teka bo prijavnina 2000 SIT. Vsak tekač bo dobil spominsko darilo z izvirno Prešernovo simboliko ter golaž. • J.K. HOKEJ POLICISTI NA LEDU Jesenice, 6. februarja • V blejski ledeni dvorani so odigrali prijateljsko hokejsko tekmo med policisti ŠD Bled 92, v katerem so policisti z blejske in radovljiške postaje, in Policijskim hokejskim klubom Jesenice, v katerem so člani iz policijskih Eostaj Jesenice in Kranjska Gora. Koselj in Bertoncelj sta povedla lejce in Radovljičane v vodstvo, potem pa so Jeseničani prevzeli pobudo in z dvema goloma Dolenca in Glaviča izenačili. Posebej sta se izkazala vratarja. Jesenčane čaka še ena tekma s policisti s Koroške. • B. Fon PRIJATELJI ŠPORTA POZOR! . /ršr^r^ IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA REVIJE jt/W>WSN V njej lahko med drugim preberete: - Intervju z Natašo Bokal: "Nihče mi ni v obraz rekel, da me ima poln kufer!" - Andrej Miklavc - slalomska senzacija iz Park Cityja - Slovenski hokej rešujejo tuji igralci. - Tomaž Domicelj svetuje mladim športnikom: "čimprej pokasirajte, kolikor lahko!" ODBOJKA NA BLEDU JUTRI, sreda, 7. februarja, ob 19. uri BANK AUSTRIA BLED: CELJE polfinale pokala Slovenije v odbojki - članice * Bodo Biejke pokalne prvakinje v odbojki? Bodo, če boste jutri navijali zanje! 22 SKRITA GORA smučanje z vrha osemtisočaka Gašerbruma * po severni steni in druge dogodivščine ^Qg0"imataJsko smučarsko odpravo SKI SAMA V SEVERNI STENI Na odločilni vzpon v Japonskem ozebniku nU^C / Markom pripravljala ves večer in pol Sotorček drugega tabora 6300 metrov ,s°ko se je zvijal pod sunki viharja, po P'ohutajočih stenah pa so prasketala ledena Zrna. Vreme je slabo kazalo, a ravnala sva, kot jjfl bova odrinila proti vrhu. Slutila sva, da je to najina zadnja priložnost. Vse sva morala skrbno Pjetehtati, še posebej, ker v teh višinah zaradi Pomanjkanja kisika razmišljaš počasneje in manj učinkovito: čas odhoda, taktiko vzpona, Pfemo in hrano...Že najmanjša odvečna teža v nahrbtnikih pomeni nepotrebno dodatno izčrpavanje. Obratno pa je lahko usodno, če s seboj tlt!\aŠ česa od morebiti potrebnih in dokaj ***'h stvari, na primer rezervnih oblačil in Zaščitne opreme. °b treh ponoči sva se vzdihujoča od yt*godja prebudila v odvratno mrzlo noč, ki Je šotor in spalni vreči oblekla v lesketajočo se v"" najstrmejših skalnih delov severnega ostenja |; Gašerbruma. Prelepe barve sončnega sončnega [ zahoda so obetale slabo vreme. V Karakorumu } pogosto privrši nenadno neurje, ki lahko traja §| več dni ali tednov in sanje o vrhu spremeni v f' kruto resničnost bega z gore in reševanja življenja. Komaj dva tedna sta minila od ■■ Slavčeve smrti na sosednjem Gašerbrumu 4. || In osemnajst let prej je le kilometer proč od I najinega šotora v neurju na zahodnem grebenu preminil Drago Bregar. Med njunima tragedi- i jama je vsaj Še ducat himalajcev hrepenenje po \ vrhovih Gašerbrumov plačalo z življen-jem.Okrog 7000 metrov visoko sva na izpostavljenem skalnem pomolu, pravem orlovskem \ gnezdu že v mraku s težavo postavila šotor in se zavlekla vanj. Po načrtu bi morala taboriti vsaj | tristo metrov višje in ponoči nadaljevati proti 1 vrhu, toda bila sva preveč izčrpana. KOMENTAR PREJELI SMO Zadnji dnevi SFRJ Jože IVovale, zunanji sodelavec Končno lahko pogledamo na drugo stran, kajti v Beogradu je izšel izbor iz dnevnika Borisova Joviča z naslovom: Zadnji dnevi SFRJ. Zdaj lahko iz prve roke preberemo kaj so mislili v obdobju od maja 1989 do poletja 1992 ne le Jovič, ampak tudi Miloševič, Kadijevič, skratka celotno vodstvo Srbije. Ker je bil Jovič v tem razburkanem obdobju tudi podpredsednik, predsednik in član predsedstva SFRJ, nam njegov dnevnik daje dober vpogled v funkcioniranje državnega in političnega vrha takratne Jugoslavije, poleg tega pa tudi večine republiških voditeljev. Pred bralcem Jovičeve-ga dnevnika se odpre cel oder, poln različnih likov. Borisav Jovič pravi, da je poročila o sejah predsedstva SRFJ in o pogovorih s politiki zapisoval večinoma takoj po pogovorih ali sejah. Tak vtis dobi tudi bralec, čeprav je očitno, da je Jovič veliko izpustil, ker je dnevnik napisal v uradniškem stilu, ki je bil tipičen za diplomatska poročila jugoslovanske diplomacije. Jovič je dnevnik namenil predvsem srbski javnosti, ker ji hoče dokazati, da se je ves čas zavzemal za srbske interese. Seveda pa je računal tudi na to, kako bo ocenjen v Sloveniji. Zato je Jovič enostavno izpustil zapise o agresiji JLA na Slovenijo konec junija 1991, čeprav je očitno, da odločitev o napadu na Slovenijo nista sprejela samo Kadijevič in Markovič. Kadijevič se je pred vsako odločitvijo namreč vedno posvetoval z Milo-ševičem in Jovičem, zato sta verjetno tudi onadva dala svoj blagoslov za napad na Slovenijo. To je danes Jovič enostavno# izpustil. Sicer pa je zanimivo slediti, kako so Jovič, Miloševič in Kadijevič razumeli politične dogodke in vpliv mednarodne politike na jugoslovansko krizo. Jovićev dnevnik potrjuje le znane informacije, da je Kadijevič svoje odločitve usklajeval z ruskim obrambnim ministrom Jazovom. V začetku leta 1991 jim je podporo ponudil celo Gorbačov, toda le verbalno, ker je socializem propadel. Kadijeviča je bilo ves čas strah tuje intervencije, zato je tako nihal med grožnjami z odločnimi ukrepi.od katerih so na koncu dolgo časa ostale samo besede. Toda potrebno je priznati, da je bil Jovič izredno dobro obveščen o stališčih ZDA, Nemčije in sosednjih držav do jugoslovanske krize. Iz Amerike je dobil informacije iz najpomembnejših virov in neverjetno hitro, ker je že po nekaj dneh vedel, kaj so govorili o jugoslovanski krizi v ameriškem zunanjem ministrstvu, ali kaj je nek kon-gresnik izjavil o Jugoslaviji. Jovič piše tudi o slovenskih politikih. Kadijevič je večkrat izjavil, da je Milan Kučan med služenjem vojaškega roka (prostovoljno) sodeloval z vojaško obveščevalno službo KOS in "da jih je veliko poslal na črno". Tudi o Janezu Janši je veliko govora. Najprej leta 1989, ko se je Drnovšek v predsedstvu SFRJ zavzemal, da naj pomilostijo četverico, ker drugače bo takratno slovensko vodstvo moralo oditi. Kasneje, ko je Janša postal obrambni minister, je v parlament poslal zaupni dokument v katerem pravi, da se bo Slovenija uprla JLA. Poslanec JLA v slovenski skupščini Milan Aksentijevič je dokument seveda takoj poslal v Beograd Kadijeviču, ki je rekel, da se Janša obnaša kot slon v steklarski delavnici, kar pomeni, da je Janša uspešno vlekel Kadijeviča za nos. Kasneje po porazu JLA v Sloveniji, Jovič žal ne piše kaj je takrat o Janši rekel Kadijevič, ampak le pravi, da je bila JLA v Sloveniji premagana in ponižana. Upamo, da bo Borislav Jovič čimprej izdal svoj kompleten dnevnik, ker bo s tem podoba o naši sedanjosti jasnejša. Ko se sloni oglasijo in Posli ministra Kacina V tem cenjenem časopisu se redno oglaša zunanji sodelavec Jože Novak, ki je nekdanji (so)delavec Ministrstva za obrambo. Pluralnost mnenj je pridobitev in odraz demokracije in demokratičnosti družbe ter medijev. V demokraciji pa pravici sledi dolžnost, laži nasprotuje resnica, manipulaciji se zoper-stavlja objektivnost. Zunanji sodelavec (nekoč je v kabinetu obrambnega ministra delal na področju stikov z javnostjo, dokler ga ni nadomestila sedanja tiskovna predstavnica SDSS) je zapisal, urednica pa objavila že toliko njegovih dokazljivih neresnic, da se (izjemoma) tokrat le oglašam. Ne pišem samo kot velikokrat manipulirana oseba (obtoževani in obsojani funkcionar slovenske vlade), ampak tudi kot vaš reden bralec. Nimam navade obremenjevati računalnika z zapisi in odgovori na nesmiselne obtožbe in svojske zapise omenjenega državljana in občana mestne občine Kranj. V petek, 2. februarja, je bilo objavljeno še njegovo pismo "Ko se sloni oglasijo". V njem ugotavlja, da se na njegove komentarje nisem odzval. Na tej podlagi gradi vzročno posledične zveze in neverjetna avtorska spoznanja. Umotvore posplošuje na politično stranko, pomeša posameznike in organe, podjetnike in poslance, godljo nekoliko začini in tako neokusno jed ponuja s podpisom Jože Novak, Kranj. Tako pisanje bi prej sodilo v rubriko "Agitacija in propaganda SDSS", ki pa je v časopisu Gorenjski glas še nisem zasledil. Želim odločno zanikati nekatere neresnice (ne vse, jih je preveč), ki jih je avtor zapisal kot trditve. Pretekli teden minister Kacin NI SKLICAL nobenega sestanka koordinacije vezistov obrambnega ministra. Na sestanku jih minister Kacin ni seznanil s strogo zaupnimi informacijami. Kacin ni trdil, da je obrambno ministrstvo v Izraelu kupilo sistem zvez, ki je vreden 60 milijonov mark (150 milijonov dolarjev???) - Posrednik NI BILO podjetje Iskra Commerce, izhodiščna cena podjetja Harris NI BILA deset odstotkov višja. Celotna zgodba NI PODOBNA že znani zgodbi o nakupu policijskega čolna. Ministrstvo NI KUPILO sistema zvez prek podjetja Iskra Commerce. Jelko Kacin do marca 1994 NI BIL zaposlen v Iskra Commerce. Ministrstvo za obrambo NIMA lastnega podjetja. Letos v proračunu postavka za financiranje razvojnih programov NE ZNAŠA 1,5 milijarde tolarjev. Ne želim odgovarjati na njegove obtožbe o aferi, ki da bo aktualna v naslednjih tednih. Zagotovo pa vem, da po nesreči marca NISEM REKEL: "... policisti naj kar sami dokažejo, kako sem se znašal na nasprotni strani ceste". To in vse ostale objavljene trditve bo J. N. lahko (v kolikor jih ne bo v tednu dni na istem mestu javno preklical in se opravičil), dokazoval na sodišču. Dopuiščam pa možnost, da morda J. N. na podlagi osebnih izkušenj, spoznanj ali vedenj o nakupih v M O v času pred mojim prihodom domneva ali sklepa o načinu poslovanja v mojem mandatu. Take morebitne domneve in sklepi J. N. so napačni, zgrešeni in zlonamerni, če se nanašajo na obdobje od marca 1994 dalje. • Jelko Kacin P. S.: J. N., ki mu je delovno razmerje na Ministrstvu za obrambo prenehalo z odlot' bo po disciplinskem postopku zaradi neopravičenih izostankov z dela v letu 1994, lahko svoje osebne predmete, ki ji" žal ni pospravil in jih odnesel s seboj, še vedno prevzame na nekdanjem delovnem mestu. Delovna kn]i-žica je deponirana na nekdanji občini Bežigra"' kamor so jo poslali, potem ko je kljub večkratnim pozivom ni osebno prevzel- ' Ministrstvu za obrambo Pa še vedno pričakujejo, da bo potni nalog za tujino iz leta 1993 v višini 1600 DEM zaključil in vrnil, saj ne grl za zasebni denar, ampak za proračunska sredstva. V na' sprotnem primeru bo potrebna še tožba na ^stroške davkoplačevalcev, na katere se J. N. v časopisu Gorenjski glas tako rad in tako pogost0 sklicuje. Je to mogoče! Spoštovani urednik Got' enjskega glasa, imam le'}0' da tudi to moje pismo objavite, sem že več kot dvajset H} naročnica Glasa, in zadflr čase opažam, da po Jožetu Novaku že vsak še tako Nadaljevanje na 27. strani- 42 Samo malo pozornosti in drobec ljubezni Ko nam sreča enkrat obrne hrbet, potem jo velikokrat zaman kličemo nazaj. Ni je. In vse, česar se lotimo, nam spodleti. Nemočno stojimo pred razbitinami, ki se nam zgrinjajo pred nogami in čakamo, da nam bo kdo pris kočil na pomoč. Toda nikogar ni, ki bi se ozrl, se sklonil, nas prijel za roko in popihal rane. Le široki hrbti, ki se izgubljajo v daljavi, ko vsak hiti po svojih opravkih, s svojimi skrbmi in težavami. O težavah, ki jih je v svojem življenju imel, nam bi Jože Jekovec z Jesenic lahko pripovedoval ure in ure. Zmeraj znova in znova bi se našlo kaj, kar bi nas, če bi mu pozorno prisluhnili, prizadelo in ganilo. Samo žalostne oči, polne solz, ki jih Jože kdaj pa kdaj upre v sogovornika, so dovolj zgovorne. Kot da bi brali roman o izgubljenih iluzijah, ki so Jožeta pripeljale na kraj obupa. Poklical me je in prosil, naj mu prisluhnem. "Nihče več mi ne verjame," mi je potarnal. "Vsi mislijo, da si zmišljujem, toda, če bo šlo tako naprej, bom nekaj naredil..." Sedela sva v restavraciji na železniški postaji. Bilo je mirno popoldne, le mraz je pritiskal skozi stene, da naju ni mogel ogreti niti vroč čaj. Toda Jože se ni kaj dosti menil za to. Iz številnih žepov je potegnil na dan dokumente, obledele fotografije, knjižice, papirje in papirčke, stavne listke... Miza je postajala premajhna za vse, kar mi je želel pokazati. Pozorno sem sledila njegovi pripovedi. Toda sem ter tja je "skočil" v preteklost, drugič je pripovedoval o sedanjosti in upam, da mi ne bo zameril, če si kakšni dogodki ne bodo sledili tako, kot so se zgodili... "Živeli smo na Jesenicah. Dokler je bila mama živa, je bilo vse v redu. Res, da nam je šlo bolj slabo, toda mama je držala družino pokonci. Potem je zbolela in umrla. Vso skrb za mlajše brate sem moral prevzeti na svoja ramena." Iz šopa fotografij je potegnil eno, na kateri sem zagledala prijetno žensko z dvema majhnima dečkoma. Le njen obraz je bil nekam žalosten. "Oče nas je zapustil, mogoče se ji je to poznalo na obrazu," žalostno doda Jože in skrbno spravi fotografijo. Potem doda, da je imel mamo zelo rad. Veliko mu je pomenila in zmeraj, ko se nanjo spomni, mu je hudo pri srcu. USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ "Nikoli se nisem oženil. Ni bilo časa niti priložnosti. Vsaka me je vprašala, kaj delam, in ko sem povedal, koliko je tistih, za katere moram skrbeti, so se dekleta obrnila in odšla od mene." Bratje so rasli in si počasi ustvarjali družine ter odhajali od doma. Imel je odločbo z datumom 28. 10. 1961, v kateri je zapisano, da oče stanovanje podarja njemu. Ko je v njem ostal sam, je postalo preveliko, zato ga je želel zamenjati za manjšega. Tu pa se je začela njegova kalvarija. Vsako stanovanje, ki ga je dobil, je bilo slabše od prejšnjega. Tudi s sosedi ni bil najbolj zadovoljen. "Nagajali so mi in kradli," se je razburil. "Še bratje mi tega ne verjamejo. Mislijo, da se zmišljujem. Pa je čista resnica..." Jožeta je pustilo na cedilu tudi zdravje. Ko je zbolel na ledvicah, so ga poslali na invalidsko komisijo, od tam pa naravnost v Begunje. Mesec dni je bil tudi doma. Rekli so, da neupravičeno, zato so ga vrgli iz fabrike. Dali so mu najnižjo pokojnino, saj so mu "pozabili" obračunati zadnji dve leti, ko je bolehal. Pritožil se je, vendar denarja še do danes ni dobil vrnjenega... Pred menoj je razgrnil mnenje zdravnika, na katerem je bil zapisan datum 11. 12. 1986. Zdravnik je med drugim zapisal, da mu je Jože razložil svoje probleme, obenem pa tudi potožil, da nima denarja niti za hrano. Preberem, da je hkrati tudi nekatere obtožil, da mu nagajajo. Na podoben način se konča tudi tisti zapis, ki je v bolnišnici v Begunjah nastal 7 let pozneje. "Toliko hudega so mi že naredili," razlaga Jože, "toda nečesa mi pa kljub vsemu ne morejo vzeti: mojih pesmi." Razgrne šop že porumenelih listov, ki se jim je videlo, da so bili že sto in stokrat prebrani. .. če krila od orla bi imel, v vesolje jaz bi poletel, na Zemljo to, se ne bi vrnil nikdar več... .. vrzite me v veter, da ponese me stran, da ponese me stran. Potem mi, tokrat bolj veselo, razloži, da so njegove pesmi že prebirali uredniki v Mariboru in v Ljubljani in danes upa, da bodo nekoč tudi objavljene. Vesele misli že zagrnejo tiste najbolj grenke. Spomni se na moped, ki so mu ga stolkli."Še danes ne vem, zakaj," pravi. "Kdo me je tako sovražil, da mi je to naredil?" Občutek, da mu hočejo škodovati, ga spremlja na vsakem koraku. Počuti se ogroženega in ves čas se boji, da se bo nekaj zgodilo. Tudi zadnji dokument, ki ga je prinesel s seboj iz bolnišnice v Begunjah, pripoveduje kratko, na videz suhoparno zgodbo o razmerah, v katerih živi. "Nekoč nisem hotel plačevati za čistilko. Zagrozili so mi, da me bodo zasledovali, kamorkoli bom šel. Drugič spet nisem hotel dati za venec, ko je nekdo umrl. Prišli so in mi vzeli note za pesmi. Toda bil sem bolj pregnan, kot so mislili. Nove note sem dobil pri pevcih..." Tudi Jože je obiskoval glasbeno šolo. Resnici na ljubo je naredil samo eno leto, toda kljub temu mu je uspelo dokazati, da ima zelo lep flas. Dolga leta je prepeval v pevskem zboru Intgar. "Kot mlad fant sem bil zagnan športnik," se prvič drobno zasmeje in s prstom podrsi po fotografiji, ki so jo je izbral v šopu. "Ptiček" ga je ujel tudi hekje na morju, kjer je preživljal počitnice skupaj z znanim Koširjem. Tam je celo neko Zagrebčanko naučil plavati. Jože je bil, po slikah sodeč, včasih postaven in prikupen fant. Toda kdo bi si mislil, da prijetne poteze skrivajo v sebi toliko grenkih preizkušenj? "Danes bi rad spoznal kakšno žensko, ki bi znala ceniti moje dobro srce. Nikomur nočem nič slabega. Rad bi imel poleg sebe ljubljeno osebo, ki bi me razumela, me kdaj potolažila in mi pomagala, če bi se na moja ramena zgrnilo preveč težav... Saj sem že imel to in ono... toda nič resnega se ni izcimilo." Nekoč je šel iz eneka konca Kranja na drugega peš, da je lahko v miru razmišljal o njej, ki jo je imel rad. Tudi pesem ji je napisal, mogoče jo bo še sama kdaj kje prebrala, ko bo objavljena... Jože verjame v horoskope. Rojen je bil v znamenju škorpijona in tedenska napoved mu zmeraj odkrije košček resnice. Velikokrat mu piše tudi to, da ima smolo, ker mu nihče ne zaupa in ne verjame. "Zato se počutim še bolj klavrno. Naj povem le to, da sem bil zmeraj poštenjak. Ko sem delal pri mesarjih, sem medtem, ko sem nesel perilo v pralnico, v žepu odkril neznansko veliko vsoto denarja. Toda do zadnje pare sem vrnil gospodarju, ki je bil tega zelo vesel in je cenil moje dejanje." Jožetu je pri srcu vse, kar je povezano s kulturo. Uživa ob glasbi in če le more, obišče opero. Ko je bil mlad, jo je včasih mahnil po svetu, toda danes za to nima niti priložnosti niti denarja. "Moja velika želja je, da bi imel vožnjo na železnici bolj poceni. Kot invalid in kot upokojenec. Potem bi si lahko ogledal svet,' je zavzdihnil. Kot bi hotel reči, da ie vse skupa) podobno čudežu, ki se ne bo nikoli zgodil. "Poleg vsega, kar me je v življenju prizadelo, sem tudi gluh. Ne slišim dobro, če grem v gledališče in to me zelo moti." Že od nekdaj pa sanja, da bi imel hišico. Tako, ki bi merila samo 28 m.2. Bila bi njegova in v njej bi lahko v miru poslušal glasbo, ki mu ugaja. "Želel sem dobiti kredit, toda v banki so mi rekli, da je pokojnina premajhna, da bi dobil kakšen pošten znesek," se je razhudil. In potem je še dodal: "Pripravljen sem jim bil zapustiti vse, kar imam, toda niso bili za to..." Jože je bil zmeraj brez denarja. Toda nekoč se je neka} zgodilo, kar bi lahko korenito spremenilo njegovo življenje. "Pred dvema letoma sem izpolnil loto. Osem številk sem pravilno zapisal in nato še štiri, ki sem jih prepisal iz horoskopa. Toda papir mi je obležal v denarnici... pozabil sem ga oddati. Ne morem povedati, kako mi je bilo pri srcu, ko sem videl, da so bile številke pravilne in da bi zadel ogromno vsoto denarja..." Jože je počasi začel pospravljati dokumente, ki mi jih je prinesel pokazat. Malce me )e skrbelo, da ne bi česa izgubil, zato sem tn# pomagala, da je vsakega dal na svoje mesto. Še potem, ko sem že zaprla beležnico, mi )e pripovedoval o svojem gospodinjstvu, o tem, da si sam peče kruh in kaj vse zna pripraviti-Jožetovo pripovedovanje je ves čas prepletala misel, da bi mu bilo dano srečati žensko, podobno njemu: pošteno, toplo in polno ljubezni. Jože bi jo imel rad, to ve že danes. "Želim si tudi to, da bi mi bilo končno vrnjeno dostojanstvo in mir. Da bi Hudfi. spoznali, kaj so mi naredili hudega. Če bi vedel, kako, potem bi poiskal prave poti, da bi odgovorni ponovno proučili moj primer in mi priznali večjo invalidnino..." Začela sva še enkrat od začetka...Če bi }e mogla, bi mu pomagala kar sama. Toda tudi v moji želji je bil en sam velik če... Le upala sem, da zanj še ni vse izgubljeno. Kar na lepem pa se mi je zazdelo, da bi bilo, morda, vse drugače, če bi imel Jože ob sebi nekoga, ki bi mu vsaK trenutek dal vedeti, da ni sam in osamljen. Da bi Jože imel to, dar marsikdaj ljudje tako zelo pogrešamo: malo pozornosti in drobec ljubezni. Nadaljevanje s 26. strani! čudnimi imeni, da nikoli niso slovenski, čeprav so podpisani slovenski davkoplačevalci, aH kakšni vodje, po mojem izmišljanju so ta imena še izs časov, ko smo v Sloveniji s Uavelikimi vilami) metali državljanstva. Menim, da ima Gorenjski glas 32 strani, dovolj za pametnega človeka, da kaj najde zase. Jaz najraje Prebiram članke Jožeta Novaka, ker ljubim poštenje (ne lumparije). Na žalost živimo v tako čudni DEMOKRACI-"i da nas resnično lahko srkbi (kam plovemo in kje so naše ladje). Tistim, kipa ne marajo Novaka, pa dajem r^cept, ne glej in ne beri me. Na žalost pa smo med vami tudi taki Slovenci, ki nam ni biio nič šenkanega, zato si ne dovolim metati peska v oči. Komur smrdi poštenje, naj b«re REPUBLIKO in verjetno se še kaj najde takega, da le začinjen (z lažmi in krajani). Čeprav je takih norcev skozi manj, da bi nasedali. Jaz dobro vem, če ne bo več v Časopisu člankov, kot so od JoŽeta Novaka in Marka Jenšterla in pisma bralcev, W je tudi kaj dobrega in Poštenega, bom časopis Gorenjski glas odjavila pa verjetno nisem edina, prava Slovenka in tudi Gorenjka. Zato še enkrat svetujem nepoŠtenim obrni list, pa boš na drugi strani. Pa srečno! Ani Osterman, Kranj fio/ vseh Proti vsem Pod tem naslovom zunanji sodelavec g. Jože Novak v Časopisu Gorenjski glas opičje srečanje "partijcev" Planike na kranjskih Brionih. Ni moj namen na dolgo p0^mizirati z omenjenim Š°spodom. Moj namen je le Posedati svoje mnenje in nekatere neresnice v omenje-nem članku. G. Novaku mor-t/no povedati, da njegovi dobro obveščeni krogi" le niso tako dobro obveščeni, ■ Pa mu lažejo. Laž je, da £ °U z nami na Brionih g. 0°Štjančič. Druga neresnica pa je, da 5g}° bili zbrani "partijci" \*nat, Boštjančič, Kadoič in ynton Gros, to nismo, smo pa ~fQni Združene liste socialnih aefnokratov in tega ne tajimo, ntti se nimamo zakaj sramo-JJ* Pripadnost kateri koli politični stranki je stvar vsa-*e8a posameznika in z Usta-0 Zagotovljena pravica. Tretja delna resnica ali prftežna laž je, da smo se z°rali "partijci" Planike. V aelovnem razmerju v Planiki Sem samo jaz, ki pa sem *enumo na čakanju, kot še nekaj sto planičanov. h četrto, pa vendar ne ^Pomembno pa je to, da korani g. Novaka opozoriti JJ Pa mu povedati iz "dobro peščenih krogov", da sem *}ane Pirnat že polnoleten, da gibanje ni omejeno, kjer j kam hodim in da sem *0volj star, da si družbo, ko yem v gostilno, izberem sam, m ^r popijem in pojem, *°rm to za svoj denar, ki ga služim s senzacionalnimi *anki in lažmi v javnih medijih. j Odločitev g. Novaka o 7e*inovi dilemi "kaj storiti", 0 ni več nobene rešitve, pa ^Puščam, da ocenijo vsi ?J[; ki « prizadevajo ven-le naJti rešitev za Planiko. Novak, ocenjujem, da jSte vsestranski strokovnjak, Za bi lahko dajali takšne cene, te pa ste, potem sedite P° mojem mnenju na neprav- y* stoiku. sprašujem pa se, ali takšen wQcTira KRANJ-CENTER, STANOVANJSKO HIŠO Z LOKALOM V PRIZIDKU KRANJ-HUJE, POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO, NA PARCELI 720 M2 KRANJ-ČIRČE, HIŠO V II. GR. FAZI, NA PARCLE11300 M2 KRANJ-STRAŽIŠČE-NOVEJŠO HIŠO NA LEPO UREJENI PARCELI 600 M2 KRANJ-BRITOF, ATRIJSKO HIŠO NA PARCEU 1300 M2 KRANJ-OKOLICA, HIŠO V III. GR. FAZI, NA PARCELI 800 M2 KRANJ-0K0LICA, NOVEJŠO HIŠO Z GOSP. POSLOPJEM, NA PARCEL11500 M2 TRŽIČ-CENTER, POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO iiž^™žiijiVHMiin KRANJ-CENTER, ODDAMO 120 M2 ZA VSAKRŠNO DEJAVNOST, RAZEN GOSTINSTVA; TRGOVSKI LOKAL 30 M2 V NADSTROPJU; 400 M2 ZA PROIZVODNJO ALI SKLADIŠČE TRZIČ-PR0DAM0 PR0IZV0DN0-SKLADIŠČNE PROSTORE IN POSLOVNO HIŠO Prodamo BESNICA - gozdno parcelo, 6750 m2 za 13.500 DEM: Tržič zazidljive parcele po 55 DEM/m2: Sk. Loka - zazidljiva parcela 550 m2 za 37.000 DEM MIKE&CO © 216-544 3129 PRODAMO KRANJ - vrstno hišo na parceli 200 m2, podkleteno, 240 m2 stanov, površine, CK na olje, tel., za 280.000 DEM; samostojno hišo na parceli 700 m2, CK, garaža, za 190.000 DEM: MIKE&CO © 216-544 3130 Prodamo BITNJE - samostojno hišo 13x10 m, adaptirano, cca 40 m2 poslovnega prostora, za 180.000 DEM ter novejšo dvostanovanjsko hišo na parceli 760 m2, 2x100 m2, klet, garaža, za 350.000 DEM, Drulovka - atrijska hiša, nova, podklete-na, CK na olje, terasa, parcela 349 m2 prodamo za 370.000 DEM MIKE&CO © 216-544 3131 PRCROCIŠČC DCIFI XIV. 1 astrologija, vedeževanje, razlaganje sanj, izračunavanje srečnih številk za igre na srečo PRODAMO ZALOG: nedokončano dvostanovanjsko hišo na parceli 1200 m2. 170.000 DEM; STISKA VAS nedokončano hišo, 3 ha travnika in 1 ha gozda, 150.000 DEM; MOJSTRANA novo hišo v alpskem stilu z delavnico, 380.000 DEM; večjo, večstanovanjsko hišo z vrtom, 350.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 »305 PODKOREN - prodamo zazidljivo parcelo 2500 m2 primerno za gradnjo gost. lokala ali apartmajev. AGENT Kranj, 223-485_2897 Kranj-Mlaka: prodamo hišo v III. gr. fazi na 500 m zemljišča, telefon, elektrika, kanalizacija urejeno za 150.000 DEM. AGENT - Kranj, 223- 485 2880 Godešič pri Škofji Loki: prodmao vseljivo hišo, mansarda in delno klet neizdelano na 1000 m2 parcele za 260.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 2883 Ljubljana - Bizovik: prodamo hišo na 500 m2 zemljišča, novi+stari del, za 220.000 DEM, možnost plačila na več obrokov. AGENT Kranj, 223-485 2885 Kranj - hišo v dvojčku takoj vseljivo prodamo za 200.000 DEM. AGENT Kranj. 223-485 2390 Gozd v Besnici mešan prodamo cca 6700 m2. Cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 2393 VIKEND pod Blegošem v izmeri 10x12 vseljiv, popolnoma opremljen, prodamo za 120.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 2896 Naklo - gospodarsko poslopje z zazidljivo parcelo v izmeri 1700 m2 prodamo za cca 400.000 DEM ali prodamo po delih. AGENT Kranj, 223-485 29oo PARCELE PRODAMO- gradbene: Kranj Primskovo nadomestno gradnjo ob cesti na parceli 2533 m2; Huje 600 m2 za poslovno-stanovanjsko gradnjo; Sr. Bitnje 900 m2 ob zelenm pasuu; SR.DOBRAVA nad Podnartom: 500 m2; KAMNIK-Pero-vo, komunalno opremljeno, sončno, 560 m2; Britof Voge: 700 m2 ob zelenem pasu; PODKOREN 2000 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo, Lučine 2000 m2, LENDAVA v bližini zdravilišča 500 m2 pod ugodnimi pogoji. ZVIRĆE 842 m2 ob zelenm pasu, lokac. dokumentacija urejena. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 3306 PARCELE KUPIMO gradbene: Gor-enjska in okolica Kranja. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 53»» ©22-33-00 3307 KUPIMO: Kranj z okolico manjšo hišo z vrtom. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 3311 PRODAMO: na Drulovki enonad-stropno samostojno hišo na parceli 500 m2, cena je 250.000 DEM, v Tupaličah visokopritlično hišo na parceli 1.100 m2, v Hotemažah enonadstropno hišo s parcelo 2000 m2, v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti Še parcelo 500 m2. K3 KERN, ©221-353_3320 Prodamo v Lescah prodamo montažno hišo, cena je 125.000 DEM, na Drulovki nedokončano atrijsko hišo, v Kranju na Drulovki končano atrijsko hišo, v Kranju hišo v mestu, primerno za poslovno dejavnost, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 3321 PRODAMO: v Velesovem prodamo pritlično hišo z izdelano mansardo, ločen poslovni objekt na parceli 2800 m2. K3 KERN.d.o.o., ©221-353 3322 V Seničnem pred Golnikom: prodamo 1 ha gozda. K 3 KERN, d.o.o,, 221-353 3333 NA GORENJSKEM NAJAMEMO STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE. PRIPRAVIMO POGODBO, NAJEMNINO PLAČA NAJEMNIK. APRON, ©331-292 3335 V Britofu prodamo zazidljivo parcelo 350 m2 po 80 DEM/m2, v Bitnjah prodamo zazidljivo parcelo 900 m2 po 60 DEM/m2. K 3 KERN, d.o.o., ©221-353 3327 V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2, ob glavni cesti, primerno za gostinski lokal, motel. K3 KERN.d.o.o., ©221-353 3328 V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z gradbenim dovoljenjem. K 3 KERN.d.o.o., ©221-353 3329 V Šenčurju prodamo 730 m2 zazidljiva parcela, po 50 DEM7m2. K3 KERN, 221-353_3330 Nudimo najem hiš na Bledu, polovico hiše v Britofu, nova hiša na Mlaki, v Bašlju, nadstropje hiše v Lescah. K 3 KERN, 221-353 3331 V Strahinju pri Naklem prodamo 1 ha 5 a gozda. K 3 KERN.d.o.o., 221-353 AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Partizanska ul. 6, TRŽIČ, tel./fax: 064/50-502 Uradne ure: vsak dan med 9. in 12. uro, sreda od 13. do 17. ure Nudimo kompletno storitev pri prometu z nepremičninami (najem, oddaja v najem, nakup, prodaja), cenitve nepremičnin, vknjižbe nepremičnin, izdelava investicijskih elaboratov za pridobitev bančnih kreditov, pridobivanje dokumentacije za gradnjo, gradbeni inženiring. PRIREDITVE DUO EVERGREEN vas vsako soboto zabava v restavraciji Metuljček v Škofji Loki! VABLJENI! 2856 POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let. Ugodna obrestna mera. Pokliči 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 3285 Ugodni gotovinski krediti na podlagi OD ali pokojnine. Hitra realizacija. Pokličite 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 3286 TV-VIDEO.AUDIO-HI.FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA CrD PIONOER Shenvood HI-FI SISTEM PO KOMPONENTAH RECEIVER, CD IN KASETOFON ZA NEVERJETNIH OBILO GLASBE ZA MALO DENARJA IN SE PRAKTIČNA DARILA OB NAKUPU CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.t064/222-055 STAN. OPREMA Prodajam LESENI JEDILNI KOD -smrekov les. ©714-998 3235 Prodam dva POMIVALNA STROJA Mille in Gorenje, 1 ŠTEDILNIK, in 3 SPALNICE, vse v dobrem stanju. Delavska 20, Kranj, ©311-705 3296 Globinska strojna, kemična čiščenja, tapisonov, sedežnih garnitur, redna vsakodnevna čiščenja gostinskih lokalov, poslovnih prostorov, stanovanj ali po potrebi. Naročila na telefon: HRIBAR BLESK d.o.o. © 331-431 1010 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno. © 33-14-50 1099 TEKME LEM3MA ZA ZDRAVE ZIMSKE POČITNICE Program za vso družino in vsakega člana posebej! Oglas izrežite in sodelujte v nagradni igri! V nagradni igri bodo sodelovali vsi, ki bodo do 31. 3/96 bivali v Hotelu Lipa vsaj tri dni. Informacije: Hotel Lipa, 69220 Lendava Tel.:069/75-720, 75-721 RAZNO PRODAM Boljše kot AMC, veliki 23 delni set posode za kuhanje brez maščob, brez vode Švicarske izdelave, pozlačeni ročaji in termostati, nov, zapakiran, 1000 DEM ceneje kot v redni prodaji. © 0609/621-912 2928 Panjske končnice, kasete kmečkih skrinj, končnice zibelk. 0 332-555 ali 222-657 3123 Prodam radiatorje, delovno mizo, varilni aparat, sode 200 I. ©327-179 3254 Prodam Panterm, centralna 25 KVV, železna garažna vrata 2.20x2.80. ©327-179 3256 Prodam prašičje meso, domača krma. ffi 622-774 3284 RTV SERVIS in trgovina GORENJE in SAMSUNG aparatov! Popravila na domu. ORBITER,d.o.o., Jezerska c. 22, ©241-493_2571 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30% prihranka pri kurjavi. Prepiha, prahu In hrupa ni več! ©061/813-553, 061/ 814-913 2608 Izdelujemo CINKANE SMETNJAKE zelo močne izdelave, različnih velikosti in različne 2EBLJE. Jenkole, Prebačevo 32 A, ©326-426 2907 STRIŽEM moške in ženske. Volčič Zdenka, Župančičeva 12, Kranj 3038 Kvalitetno opravljam posek lesa z gozdnim redom. ©721-946 3177 Vodim poslovne knjige za podjetnike. ©245-055 3202 ŠPORT Poceni prodam nove TEKAŠKE SMUČI z okovjem, palicami in čevlji št. 38 in skoraj, novo GORENJSKO NARODNO NOŠO. © 311-107 3215 STORITVE Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, harmonika vrata, izdelujemo, montiramo in popravljamo. © 213- 218 1840 ŠIVANJE po naročilu in popravila, vsak dan od 16.-19. ure, sobota od 9. do 11. ure. ©326-839 ibsi AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA JAKŠA VAM NUDI PREVOZ IN POPRAVILO POŠKODOVANIH VOZIL. PO DOGOVORU VAŠE VOZILO TUDI ODKUPIMO. ©064/241-168 1893 SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev... ©242-037 2243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 in bela tehnika na 331 -301, od 9. do 17. ure 2405 TTTTT POUŠICA PRI PODNARTU TEL: (064) 731-615 ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE IN CELULOZNEGA LESA PREVZAMEMO LES NA PANJU. OPRA VLJAMO PREVOZE, POSEK IN SPRAVILO LESA Popravilo - servis previtje rotorjev, električnega orodja elektromotorjev, hladilne tehnike. Naklo, Pivka 20. 0 47-490 321« Dobavimo in montiramo ROLETE, ALU ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISSE ZAVESE. LEKERO.d.o.o., Cesta na Rupo 45, Kranj - Kokrica, 0245-124 ali 245-125 325« SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, avtomatika, montaža, meritve. BETA-S.d.o.o., fax in 0874-059 3283 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje stropnih in stenskih lesenih oblog. 0422-193 KUPON ZA MALI OGLAS DO IO BESED Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči meseci Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku s popustom za naročnike (20 %). KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVUEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ |iw jiipriiiTfiekjnaslov^ Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: STANOVANJA Oddamo dvosobno in trosobno delno opremljeno stanovanje v Kranju. MANDAT0-22-44-77 2639 Oddamo dvosobno opremljeno stanovanje na Planini 2. MANDAT 0 22-44-77 2640 Prodamo 4 sobno komfortno stanovanje z atrijem na Planini 3. MANDAT ©22-44-77 2641 Kranj - Savska loka: popolnoma adaptirano stanovanje, mirna okolica, telefon, etažna CK, prodamo za 130.000 DEM. Agent - Kranj, ©223- 48 5 2879 Kranj, Kamnik, Medvode: več stanovanj kupimo ali jih najamemo. AGENT Kranj, 223-485 2881 Kranjska gora: kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje ali 800 m2 zazidljive parcele. AGENT Kranj, 223-485 2884 Škofja Loka: oddamo dvosobno stanovanje, telefon, CK za 500 DEM na mesec + polloetno predplačilo. AGENT Kranj, 223-485 2887 Kranj: prodmao enosobno stanovanje brez CK v pritličju za 55000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 2868 Tržič: prodamo 30 let staro stanovanje, popolnoma adaptirano in na novo opremljeno, za 65000 DEM. Vredno ogleda. AGENT Kranj, 223- 485 2689 seč sob s souporabo kopalnice in kuhinje najamemo za znane najem-nike. AGENT Kranj, 223-485 2892 Lesce - trisobno stanovanje popolnoma opremljeno v hiši oddamo za 900 DEM na mesec. AGENT Kranj, 223-485 2895 KUPIMO manjša stanovanja v Kranju, škofji Loki, Šenčurju, Radovljici. NAJAMEMO opremljeno ali delno opremljeno garsonjero za poslovneža. ODDAMO 2 ss z garažo in vrtom, 6 mes. predpl. 500 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj. ©22-33-00 3302 NEPREMIČNINE posing 1 POSLOVNI ^ INŽENIRING d.0.0. Krtnpbšfaria 3, tel.:224 210 $#W""'"- NEPREMIČNINE VAM PRODAJA VAŠE NEPREMIČNINE NE STEČE PO VAŠIH ŽELJAH? POKLIČITE NAS, Ml DELAMO DRUGAČE. KODA-SPAAR, tel.:41-948 Prodamo Jesenice 3 sobno 70 m2 v 6. nad., 2 sobno 88 m2 v pritličju za 70.000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., ©221-353_3318 Prodamo Kranj - atrijsko stanovanje na Planini 3. K 3 KERN, ©221-353 3319 VARSTVO Selška dolina, Selca: prodamo enosobno stanovanje v stolpnici, 8. nad., kabelska, zastekljen balkon za 46000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 Kranj - trosobno stanovanje ali 2+2 v okolici sodišča kupimo za znanega kupca. AGENT Kranj, 223-485 2901 KFtANJ - Zlato polje 1 ss 37 m2 atrij, CK, 60.000 DEM, Planina 2, 1 ss 33 m2 komfortno, takoj vseljivo 55.000 DEM. POSING d.o.o. D 224-210 (9.-13.)(16.-18.)_3115 ŠKOFJA LOKA - 2 ss 57.35 m2, vsi priključki, takoj vseljivo 75.000 DEM, 2 ss 60.50 m2, komfortno, velik i balkon 82.000 DEM. POSING d.o.o. ' © 224-210 (9.-13.)(16.-18.) 3116 RADOVLJICA - 1 ss 40 m2, novo, takoj vseljivo 70.000 DEM, 2 ss 60 m2 velika klet, CK-olje, takoj vseljivo 125.000 DEM. POSING d.o.o. 0 224-210 (9,-13.)(16.-18.)_3119 V Kranju in okolici, Škofji Loki, Tržiču, Radovljici in na Bledu kupimo ali najamemo eno, dvo, trosobno stanovanje. POSING d.o.o. 0 222- 076 (9.-13.)(16.-18) 3121 PRODAMO: ŠKOFJA LOKA - 2 s. stan., 61.50 m2, CK, IV. nad. za 80.000 DEM; Kranj - starejše 2.5, s., 63 m2, I. nad., etažna CK, za 53.000 DEM: MIKE&CO 0 216-544 3125 PRODAMO KRANJ - 2.5 sobno, 75 m2, II. nad. CK, za 92.000 DEM: 3 s, 77 m2, CK, 12. nad., za 77.000 DEM: Železniki - 1 s. st., 41 m2, pritličje, CK, za 50.000 DEM. MIKE&CO 0 216-544 3126 KUPIMO stanovanje 2+2 in manjše 1 sobno ali garsonjero ter 2 sobno stanovanje s CK do 65.000 DEM. MIKE&CO ffi 216-544_3127 PRODAMO Kranj - 3 sobno, 84 m2, I. nad., CK, 2 balkona za 95.000: Radovljica - novejše 3.5 sobno, 81 m2, III. nad., izredno lepo urejeno za 130.000 DEM. MIKE&CO © 216-544 3128 PRODAMO: KRANJ Planina II, 2ss, 68 m2/VII., 100.000 DEM, 2ss, 76 m2/V, 100.000 DEM; Planina I, 1ss, 37 m2, novo, 60.000 DEM, 3ss, novo 67 m2/ll, 1500 DEM/m2, Zlato polje 22, novo, 56 m2, 90.000 DEM, Drulovka 1 ss, novo, 33m2/l., brez CK, 1550 DEM/m2, Preddvor. 1 ss, 45 m2/prtil., 70.000 DEM, Bled 3 ss, obnovljeno, 60 m2A, 135.000 DEM, Škofja Loka: novo garsonjero, 27,7 m2/ll, 2100 DEM/m2, Jesenice 1 ss, 46 m2, 50.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 3301 Prodamo kranj 1 sobno na Planini 37 m2 za 60.000 DEM. K 3 KERN, 0221-353 3314 Prodamo kranj stanovanje 100 m2 v 1. nad. v mestnem jedru, cena 70.000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., 0221-353 3315 Prodamo Kranj 4 sobno 90 m2 z atrijem na Planini. K 3 KERN, d.o.o., ©221-353 3316 Prodamo 2 sobno 72 m2 na Zoisovi. K 3 KERN.d.o.o., ©221-353 3317 Iščemo prijazno gospo za 2-3 krat tedensko varstvo 2 letnega fantka, na našem domu v Radovljici. © 064/ 715-245 3229 Prodam GOLF TD, letnik 1987.© 311- 506 3174 Prodam JUGO 45, letnik 1986. ©311-297 3176 Prodam FORD ESCORT 1.6. ©421- 221 3179 Prodam FORD MONDEO I. 94. 5 vrat, z vso opremo, prvi lastnik, reg. za vse leto. 0631-059 sies VISA 11 RE, letnik 1988, zelo lepo ohranjena, cena ugodna. 0320-056 3166 TIPO 1.6 DGT, letnik 1991/9, dobro ohranjen, garažiran, prodam. 084- 075 3193 Prodam OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1984. 0712-138_3194 AUDI 80 1.8 S, letnik 1988, ugodno prodam. ©50-629, od 9-18. ure 3196 Prodam FIAT TIPO 1.8 GT, letnik 1993. ©57-343 3197 Prodam CITROEN BX 16 TRS rdeč, zelo ohranjen, letnik 1983, cena 4800 DEM. ©241-103 3196 Prodam FIČKA I. 83, reg. do 3/96, za 300 DEM. ©55-297 3206 R 4, letnik 1989, odlično ohranjen, ugodno prodam. 0221-095 3211 Prodam R 21 GTS, letnik 1990. © 312- 248 3217 VOZILA HONDO CONCERTO 1,6 16 V, 130 KS, letnik 92/11, 66000 km, z dodatno opremo, prodam. ©064/ 241-879 3042 DAIHATSU CHARADE TURBO die-sel, odlično ohranjen, prodam. ©061/210-178 Jani ali 064/241-189 3056 AUSTIN 1300, letnik 1973, odlično ohranjen, vozen, neregistriran zelo poceni prodma. ©241-189 3058 Največja izbira avtomobilov iz uvoza na Gorenjskem, Provoz Hrušica, možen kredit, leasing ali menjava.© 064/871-272,0609/635-550 3124 R 5. FIVE, KAT, LETNIK 1996, REG. CELO LETO. UGODNO PRODAM. © 216-010 3142 Opel Vectra 1.8 CD, rdeča, 5 vrat, ohranjena naprodaj. © 217-580 3173 Salon vozil DAEVVOO In SUZUKI Kranj, C. talcev 69 STARO ZA nOVO, KREDIT, ODKUP STARIH VOZIL Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX 5 v, I. 91, 52000 km. Pintar, Zg. Borje 42 a 3225 Prodam VISA II Club Citroen, PORAVNALNIK na tri operacije. 064-036 3228 Prodam Z 101, letnik 1983. ©422- 470 3232 JUGO 45, letnik 1985, reg. do 9/96. ©332-148 3234 Prodam PEUGEOT 205, letnik 1988, zelo lepo ohranjen, prevoženih 45000 km, ugodna cena, reg. do 4/96. ©714-998 3236 Prodam R 5, letnik 1992, 3 vrata, bel, dobro ohranjen. 0681-463 3239 NISSAN AVTO MOČNIK POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VABIMO VAS NA TESTNE VOŽNJE V SOBOTO, 10. februarja od 9. do 17. ure. TALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 m ODKUP m PRODAJA i PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) ODKUP - PRODAJA in PREPIS vozil ADRIA AVTO Škofja Loka, 0634-148, 0609/632-577 439 Prodam FIAT 128, letnik 1989, reg. 2/97. 0681-594 3024 Prodam BMVV 316, letnik 1980, ugodno. 0312-442 3241 Ugodno prodam NISSAN MICRA, star tri leta, reg. do oktobra, kovinska barva, s katalizatorjem. 0242-635 3245_ Kupim reg. Zastavo 101 skala, slabše ohranjeno (rja) od letnika 1986. 0328-095_3252 Prodam VW 1200 HROŠČ, dobro ohranjen, 3000 DEM. 0212-191, 224-621_3253 Prodam osebni avto JUGO, letnik 1988, reg. celo leto. Eržen, Kamna gorica 24 3201 Stružnikova 19, 64208 šentuj Tel..Fax: 06 4/4 1 OLJ vi AVTO ALARM mobitel pooblaščeni servis za prodajo In montažo -.-■—X5X! Prodam R 4 GTL, letnik 1985 in AUDI 80, letnik 1989. ©310-537 J27i GOLF diesel, letnik 88-90, kupim-©422-673__^ Prodam FORD ESCORT CLX 1.6 1 16V, letnik 93/11. ©801-477 Prodam JUGO 55 E, letnik 1987. Dopoldan ©682-060__«« PEUGEOT 205 XL, letnik 1986, lepo ohranjen, za 6200 DEM. ©624-354 3279_ Prodam R 19 TS, reg. februar 199J, 92000 km, 10.500 DEM. ©215-31 & 3280_ __ JUGO KORAL 55, 2/90, prodam-©332-655. zvečer_ Jj£ GOLF, letnik 1988, 1.3 B, 95000 km, reg. do 12/96, prodam. ©632-465 3284___. Prodam R 4, letnik 1989, reg. d° oktobra 96. ©77-625__*J Prodam JUGO 65 GVX, letnik 1989' ©421-576__ Prodam ALFO 33 1.5, letnik 1990-©421-576__ Prodam ALFO 33. letnik 1986/87' reg. celo leto, prevoženih 92000 km-cena 6200 DEM. ©401 -293, pop01' dan 3*1 GANTAR Bratov Praprotnik 10, NAKLO Tel7fax:064/47-035 KONSIGNACIJA IN MONTAŽA ^-s V S^V IZPUŠNIH PIJ NOV _ ZAPOSLITVE POSTANITE NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI! Pridružite se največ prodajni mreži v Sloveniji pri prO»S knjižnih uspešnic. ©0609/637-49?; 064/634-064, 56-105 29» Tako[ zaposlimo VEČ PLESKAR-^ in MIZARJEV. ©213-558 Zaposlimo DEKLE z izkušnjami z* strežbo v bistroju. ©632-307 Delo na domu. Zagotovite si 20" DEM dnevno z telnet marketing0"'' ©061/12-52-199____2? NATAKARICO za določen čas zap0' slimo v Kavarni Vencelj v Preddvoru' Informacije na ©45-052___ Zaposlim TRGOVKO za delo j živilski trgovini v Radovljici ali Kam' gorici. ©714-251___«J5 Bi radi dobro zaslužili, radi pr°^' 1874-061, po 14. W jate, pokličite 3191 Iščem dekle za delo v strežbi. P^ 305 ŠTUDENT absolvent strojniški iščem honorano konstruktor, Andraž, ©403-622 Honorarno zaposlim Slovenca 13 kategorijo, iz Kranja, starost od 29" i let. S 224-711. Kličite v torek 0 10.-12. ure.____JS Prijetno dekle zaposlimo v KA^ BARU v Škofji Loki. Praksa zaieie'S Prijave po telefonu 064/624-180, 9. do 15. ure ali 621-006 od 15- " dalje. 31 ZA POPOLNO NEGO VAŠEGA AVTOMOBILA S* ROČNA AVTOPR ALNICA Cesta na Brdo 22, Kokrica - Kranj (nasproti podružnice O.Š.) telefon: 064 217 529 RADII* ^ Prodam Z 101 GT 55, letnik 84, neregistrirano ali menjam. 0 327- 249_3263 Prodam R 4 GTLJ, prva reg; 29.12.1987, cena 2000 DEM. 0725-325 3266 Prodam R 5 CAMPUS, kovinsko zelene barve, tonirana stekla, I. 92, cena 9000 DEM. ©876-119 3267 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1992. 041-225 3268 ———M■ ——- g Honorarno zaposlimo dekle -strežbo, lahko študentka. 0332-T Dve simpatični dekleti za d^P0^ šanku in mini casinou iščemo. M . nost stanovanja. ©065/41 -173. v~ 15. uri_^^J», Za opravljanje del v dodatnoj? pokojninskem zavarovanju zaP°na mo interesente. Vse inforamcije ] ©064/41-107, 061/614-582, 06" 629-988, 063/33-364 3 T(>rek, 6. februarja 1996 ZAHVALE, MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS Tudi za vas je čas zlato. Enostavno, brezgotovinsko poslovanje s čeki ali Eurocard kartico SKB banke, dvig gotovine ali plačilo računov 24 ur na dan na bančnih P avtomatih ... to so le nekatere prednosti poslovanja z nami. Račun za prejemanje pokojnine - tekoči račun ali hranilno knjižico lahko odprete v katerikoli naši poslovalnici, ki so po vsej Sloveniji. Podrobnejše informacije dobite v vseh poslovalnicah SKB banke in na zelenem telefonu 080 15 15. $0, SKB MIKA 1.1. Dnhposlimo MONTERJA stavbnega 'esenih oblog in senčil. ^ERO.d.o.o., C na Rupo 45, Krai "1^3245-124, 245-125 K sodelovanju vabimo več akviziter-jev za prodajo družinskih paketov. O 41 -985 dop. 9.-11. ure _3265 zaposlimo TESARJA. Tesarstvo Emil af^ovič, Zg. Brnik, 0609/631-012 &.dobi vesten in urejen VOZNIK odbija B-kategorije. zaželjeno bi-J^e na Jesenicah ali bližnji okolic. *8l-82 7 3224 ŽIVALI Prodam KOKOŠI nesnice 150 SIT. Zadraga 18, Duplje, 058-405 2902 Prodam eno leto stare KOKOŠI NESNICE cena (100 SIT). Jezerska c. 86, KRanj. 0 242-672 2912 KINOLOŠKO DRUŠTVO NAKLO prireja predavanje o prehrani in negi psov v petek, 9. 2. 1996 ob 19.00 uri v prostorih doma kulture v Naklem. Vabljeni! OSMRTNICA Po hudi bolezni je v 54. letu starosti umrl naš dragi brat, stric in svak RUDI BRUS m ^ara bo od 8. ure 6. februarja 1996 v mrliški vežici v Lescah. Pogreb dragega pokojnika pa bo v sredo, 7. februarja, ob 15. uri na leškem pokopališču. ŽALUJOČI: brat Lovro, sestri Ema in Ana z družinami, svakinji Rezka in Ivanka z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti drage žene, mami, sestre, tete in vnukinje ŠTEFKE RIHTARŠIČ roj. Ropret se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Živila - gostinstvo, Sava VIST in VELO za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Najlepša hvala g. župniku Kovačiču in Pečniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem in vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti - hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, prababice, tašče, sestre m tete ANE OGRIS roj. Jenko z Luž se vsem zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarne prispevke za sv. maše. Hvala g. župniku, pevcem m pogrebni službi Navček, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Luže, 27. januarja 1996 Prodam ZLATE PRINAŠALCE. 0311-524 2999 LABRADORCE - rumene mladiče delovnih staršev, kvalitetno leglo, ugodno prodma. O 692-761 3022 PETELINA italijanski jerebičar ter nekaj kokoši prodam. O241 -1893057 PRITLIKAVE KOKOŠI Phonix rep zraste do 150 cm. ugodno prodam. 0241-189 3059 PURANE za zakol lahko očiščene domača hrana, prodam. 0217-128 Prodam jalovo kravo simentalko 3 leta staro. 0 721-254 3172 Prodam brejo KOZO srnaste pasme. 0631-103 3178 Prodam OVNA za pleme ali za zakol. 051-499 3163 Prodam 7 tednov starega BIKCA simentalca. Forme 3, 0632-1263195 Prodam OVCE z jagnjeti ali jagnjeta za klanje. 045-368 3250 TELIČKO simentalko, staro 10 dni prodma. 078-618 32eo Prodam PRAŠIČE težke 25 in 70 kg. 0682-745 3273 Prodam PRAŠIČE in TELICE simen-talke za rejo ali zakol. Prešeren, Gorica 17, Radovljica, 0714-376 3231 Prodam MESO od polovice bika. 051-069 3242 Prodam TELIČKO, staro 11 mesecev. 0632-022 3243 Prodam TELETA okoli 140 kg simentalec sivec. Zgoša 47 a, Begunje 3248 Kupim TELIČKO simentalko, staro do 10 dni. 0733-041 3278 Prodam 6 mesecev brejo simentalko, druga telitev. 0 725-560 3281 Prodam polovico krave. 044-149 3292 Prodam PRAŠIČA za zakol. 0695- 528 3293 Prodam TELIČKO simentalko, staro teden dni. 0722-116 3299 SPOROČILO O SMRTI Umrla je naša nekdanja sodelavka MARIJA LEGAT Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 5. februarja 1996, ob 15. uri na pokoplišču v Begunjah. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi dragega sina in brata MIRKA VOVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih poslali ali izrekli sožalne misli in se prišli od njega poslovit. Posebna zahvala vse, ki ste nam karkoli pomagali ter pevcem in duhovščini za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat lepa hvala. Mama, sestri Majda in Janki in vsi njegovi V SPOMIN Tiho, kakor si Uvel, zdaj mirno počivaš! Večna lučka ti gori, spomin nate - nam ne ugasi. Danes mineva eno leto, odkar je zatisnil oči moj dobri mož FRANC MRAK Vsem, ki postojite ob grobu, prinesete cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Tončka Hrastje, 6. februarja 1996 ZAHVALA I 11 i Ob smrti drage tete K. MARIJE STANOM K i se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in 1 znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala g. 1 župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. I Hvala dr. Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje. Vsem, ki ste jo 1 imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti, Še enkrat 1 iskrena hvala. 1 w VSI NJENI Podobeno, 29. januarja 1996 ZAHVALA V 69. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož in oče JULE PETROVIČ Iskreno se zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, članom in sodelavcem ZDSSS za pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Jerič, pevcem iz Naklega za zapete žalostinke in g. Janežiču za odigrano Tišino. Vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: žena Poldka in sin Milan Cegelnica, 31. januarja 1996 42 Skupna akcija Gorenjskega glasa, Radia Kranj in TELE-TV Kranj Za Katjo zbrali tretjino potrebnega denarja Naša dobrodelna akcija "Žepnina za Katjo", ki poteka v sodelovanju treh medijev in Humanitarnega zavoda Vid iz Kranja, je naletela na odprta srca in roke. Debeljak, Škofja Loka, Lojz ka Mrgole, Cerklje, Mojca Kranj, 6. februarja • Za Katjin sealamobil, pripomoček, ki invalidskemu vozičku omogoča tudi vožnjo po stopnicah, seje nabralo ze okoli 300 tisočakov. Še dvakrat toliko! Prispevajo podjetja, posamezniki, pa tudi veliko otrok, ki se v Katjino korist odrekajo mesečni žepnini. Preden smo začeli z akcijo, so na račun Humanitarnega zavoda Vid nakazali svoje prispevke: Rešet d.o.o Huje (30.000), Ribarnica Barba Moravče (7000), Mirjana Gra-šič-Šircelj, Kranj (5000), Avos d.o.o (3000) in Emil Geringer, Kranj (3000). Odkar pa zbiramo denar za Katjo prek treh medijev, so svoje prispevke dale naslednje firme: Orpo d.o.o. Kranj (30.000), Karun d.o.o. Krani (20.000), Vinum (Zvonka Suligoj) Britof (20.000), L.M.N. Tiringer, Kranj (7500), Tai -Pan, Duplje (5000), Karis d.o.o. Radovljica (5000), Moja malenkost d.o.o Moravče (5000), Bida d.o.o. Tržič (5000), Barbi d.o.o. Kranj (5000), Alan d. o. o. Kranj (5000). Ostali darovalci pa so: Jože Sinko, Kranj (20.000) - žepnina, družina Hafner, Kranj (4000), Vera Lunar, Strahinj (1500). Po 5000 tolarjev so prispevali: Sandra Djuran, Kranj, Aleš Mohorič, Kranj, Janez Lotrič, Naklo, družina Štilec, Naklo, družina Košir, Kranj, Mirko Glavati, Predoslje, ga. Ivka, Stari Mayr, Kranj, Petra Pintar, Kranj (žepnina), družina Ažman, Kranj, Terezija Gradišar, Sp. Duplje, družina Pire, Srednja vas pri Šenčurju, Fanika Pagon, Naklo, Mihaela Pipp, Cerklje, Nada Šenk, Kranj, družina Vidi, Kranj, Mario Bajželj, Kranj, družina Hribar, Kranj, Marta Ježek, Radovljica. Preddvor, Tadeja Kancilija, Kranj (žepnina). Po 2000 tolarjev so dali: Ana Bogataj, Sr. vas pri Šenčurju, Katarina Juhant, Mlaka, Petra Kuhar, Duplje, Anja in Andrej Zupan, Šenčur, Nastja Darjan, Kranj, Mojca Križaj, Kranj, Karin in Maruša Rozman, Kranj, Bojana Ducanovič, Kranj, Martina in Petra Arnež, Kranj (vsi žepnina), Marko Dolenc, Predoslje, Antonija Prezelj, Železniki, Anica Draksler, Mavčiče. Po tisočaka žepnine pa so prispevali: David Bizjak, Čirče, Peter Lunar, Naklo, Jure Hafner, Kranj, Luka Rener, Kranj, Po 3000 tolarjev so darova- Ana Fende, Britof, Gašper li: Fende, Kranj, Miha Rešek, Kerovec, Golnik, Maja Ro-Kranj, Julija in Maja Ferjanč, bič, Jesenice, Saša Zupan, Strahinj (žepnina), Joižica Tržič. V Katjinem imenu Novak, Hrastje, Rafael Zor- vsem darovalcem iskrena hva-man, Preddvor, Alojz Krese, la. • D.Z.Žlebir Humanitarni zavod Vid še naprej zbira prispevke na svojem računu številka 5J500-603-33738 (s pripisom "za Katjo", otroci pa naj dopišejo "žepnina za Katjo"). Ce kakega imena ni na seznamu, obvestite o tem omenjeni zavod in pošljite kopijo nakazila, da bodo lahko pri Agenciji za plačilni promet preverili, kako je s prilivi. NESREČE Letošnji januar ugodnejši od lanskega Kranj, 6. februarja - Pretekli teden sta bili na gorenjskih cestah samo dve prometni nesreči, v katerih sta bila dva udeleženca lažje ranjena. Tako ugodne bilance ni bilo že davno. Tudi letošnji januar je bil v povprečju, vsaj kar zadeva število smrtnih žrtev, ugodnejši od lanskega. V 27 hudih prometnih nesrečah sta umrla dva človeka (lani štirje), trinajst ljudi (lani osem) je bilo hudo, 29 (lani 20) pa lažje ranjenih. Vzroki nesreč: kar v štirinajstih primerih je bila kriva neprilagojena hitrost, v po petih pa nepravilna stran vožnje in neprevidnost pešcev, v treh izsiljevanje prednosti, najmanj devetim je botroval tudi alkohol. Varnostno najslabši dan je bila januarja sreda, ko se je zgodilo kar enajst hudih nesreč. Trinajst nesreč je bilo na regionalkah, sedem na magij>' tralkah, tri na mestnih ulicah. Na območju kranjske po?1" cijske postaje je bilo šestnajst nesreč, štiri na območju Škofjeloške, tri jeseniške, po dve pa radovljiške in tržiške postaje- Gorenjski policisti so lar}1 raziskovali 711 prometnih nesreč s pobegi (leto pre) 910). Odkrili so 308 pobeglih voznikov, od teh deset povzročiteljev nesreč * smrtnim izidom ozirornn ranjenimi. Raziskanost 43-odstotna, to je za trinajst odstotkov boljša kot leto poprej. Pomagajmo Trevnovim in Velikonjevim Pomoč družinama prihaja z vseh vetrov Za družini Tre ven in Velikonja je doslej zbranih 1.245.000 tolarjev. Kranj, 6. februarja - Spet je 27 novih darovalcev prispevalo denar za obnovo pogorelih domov v Lanišah in Hobovšah. Ljudje odstopajo tudi veliko pohištva, opreme in drugega materiala. Žal je od tega precej neuporabnega, zato pri Rdečem križu v Škofji Loki prosijo vse prihodnje darovalce, naj ne oddajajo stare šare, polomljenega pohištva in raztrgane posteljnine, saj tega družini ne bosta mogli postaviti v svoja nova domova. Tudu zaradi nesreče obubožani imajo namreč svoje dostojanstvo. Zapišimo še imena tistih, ki so od zadnje objave darovali denar za Velikonjeve in Trevnove. To so: Mara Pečnik, Žabnica (5000), Raj-ko Čebavs, Ljubno (5000), Slavko Hribar, Podlubnik (2000), Pepca Hlebec, Jesenice (5000), upokojenka iz Radovljice (3000), Vinko Benedičič, Selo (5000), Kumer, Žiri (6000), Milka Bogataj, Vešter (5000), Ivo Rozman, Radovljica (10.000), družina Cerkovnik, Bo- hinjska Bistrica (5000), Zvonko Kunčič, Bohinjska Bela (15.000), N.N., Ljubljana (3000), Marinka Kepic, Cerklje (4000), Župnijski urad Zlato polje, Kranj (20.000), Hafner, Škofja Loka (5000), Ivan Jenko, Reteče (5000), Jožef Žemljic, Podlubnik (2000), Lilijana in Uroš Krek, Lesce (40.000), Ana Šolar, Brezje (5000), N.N., Škofja Loka (10.000), Ivan Markun, Visoko (10.000), krajanka, Zgornja Besnica (10.000), Marija Skodlar, Podbrezje (6000), Ana Pire, Škofja Loka (2000), Marija Bogataj, Gorenja vas (5000), Viktor Rozman, Križe (5000), Florjan Stanonik, Podgorje (10.000). • D.Ž. Denar za obe družini, ki jima je ogenj uničil domova, še vedno zbiramo na računu Rdečega krila Škofja Loka 51510-678-80807 (s pripisom "za Laniše" ali "za Hobovše"). KRIMINAL Sankači v Dolenji vasi Železniki, 6. februarja - Športno društvo Domel iz Železnikov organizira 5. državno prvenstvo v sankanju na naravnih progah v Dolenji vasi. Tekmovalci bodo razdeljeni v 11 starostnih kategorij. Prijave sprejemajo še danes do 18. ure po telefonu 617 - 211. Jutri ob 15. uri bo trening, v Četrtek ob 8.30 pa se bo začelo tekmovanje. Heroin premagal mladeniča Kranj - Dežurni zdravnik je v soboto poslal v Klinični center 24-letnega zasvojenca iz Škofje Loke, naslednji dan pa še leto mlajšega Šenčurjana. Vzrok je bil očitno prevelik odmerek heroina. Škofjeločan je v soboto popoldne padel v nezavest v hotelu Creina. Kriminalisti so ugotovili, da je pred tem kupil dva zavitka heroina za enkratno uporabo. Naslednjega večera pa je obležal še Šenčurjan, ta v ulici Tončka Dežmana na Planini. Pri obeh so našli pribor za uživanje mamila. Fanta bosta morala, ko prideta k sebi, na zagovor k sodniku za prekrške, kriminalisti pa še zbirajo obvestila o njunih "dobaviteljih", ki jih čaka kazenska ovadba. • H. J. V vagone po cigarete Jesenice - 34-letni S. T. z območja Radovljice Je osumljen, da je v soboto nekaj pred pol enajsto zvečer "obiskal" tri vagone na jeseniški železniški postaji. S. T. naj bi odlomil zalivke, odprl vrata vseh treh vagonov, iz njih pa ukradel cigarete: karton s 500 zavojčkih lahkih marlboro, štiri kartone z 2000 zavojčki multifilter cigaret in tri kartone s 1500 zavojčki rdečih marlboro. Cigarete so vredne 940.000 tolarjev. Očitno strastnega kadilca (ali pa nasprotnika kajenja?) so policisti prijeli, cigarete zasegli in vrnili, zdaj pa pišejo ovadbo za kaznivo dejanje velike tatvine. "Specialec" spet v priporu Kranj - 28-letni C. L, ki nima niti stalnega, niti začasnega bivališča, je policistom dobro znan vlomilec, specialni povratnik. Utemeljeno ga sumijo dveh vlomov, ki naj bi jih zagrešil v zadnjih dneh januarja. 25. januarja ob devetih dopoldne naj bi vlomil v stanovanjsko hišo na Lancovem, s hrampom iz sosednje nedograjene hiše odprl garažna vrata, nato pa temeljito pregledal vse prostore. Kljub temu je bil izkupiček boren; našel je le 230 šilingov in 4000 lir. S krampom, ki je očitno njegovo priljubljeno orodje, naj bi Č. I. 30. januarja vlomil še v lovsko kočo na Taležu. V njej se je bojda najprej najedel in napil, nato pa "odkril" dve lovski puški, naboje in moško ročno uro. V hiši je nameraval brezdomec tudi prenočiti, vendar so mimoidoči opazili luč in obvestili radovljiške policiste. Iz policijskega pripora so osumljenca 31. januarja pospremili k preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor. Tretjič po krznena oblačila Bled - Trgovina vrhniške industrije usnja v hotelu Park na Bledu je bila prejšnji teden že tretjič žrtev neznanega vlomilca. Varnostni signal se je sprožil v četrtek ob 5.39, ko je vlomilec razbil vrata v prodajalno in vstopil. Iz vitrine je ukradel plašč in dve jakni iz nerca. Čeprav so bili policisti hitri, jim je vlomilec ušel. Ukradena oblačila so vredna 680.000 tolarjev. • H. J. K razmeroma ugodnim J3' nuarskim varnostnim razmeram na gorenjskih cestah 50 nedvomno svoj delež prispe' vale tudi številne nadzorih akcije prometnih policistom ki "s polno paro" izkoriščaj0 oba merilca hitrosti, preverja' jo pripetost voznikov in so; potnikov z varnostnimi pasoyl ter treznost voznikov. V četrtek je bila vseslovens-ka akcija preverjanja hitrosti* poudarkom na avtomobilski/1 m magistralnih cestah. Bera f bila polna tudi na Gorenjskem, saj so policisti kaznoval 50 sodnikov, šestnajstim & dali plačilne naloge, eden p° moral k sodniku za prekrški več kazni pa je bilo tudi zara^ drugih krešitev cestnoprome1' nih predpisov. Danes in v petek bodo cestne patrulje z radarjem sodelovanju s helikoptersko posadko spet lovili najhujs* dirkače. Prometni inšpekto' UNZ Kranj Ivan Demšar J« izpostavil primer "znanega Janeza N., povzročitelja tM smrtnih prometnih nesreč, ^ so ga 30. januarja na °^sf\ hitre ceste med Kranje? vzhod in zahod, kjer je m trost omejena na sto kilom^ trov na uro, zalotili z jeep0? tovoto, s katero je vozil H kilometrov na uro. • Jelovčan Več samoplačništva pri zdravniku Kranj, 6. februarja - V petkovi številki Gorenjskega glasa je bilo objavljeno obvestilo Osnovnega zdrav-stva Gorenjske o nekateri!1 novostih glede pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja' Omenjenjeni javni zavod sporoča, da pravila začnejo veljati od 1^ febru-arja naprej in ne od 1. februarja. Podrobnosti o tem, v kateri11 primerih bodo ljudje samoplačniki, pa v prihodnji številki našega časopisa. • D.Ž. AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje KAMERA PRESENEČENJA KUPON Presenetiti želim: ime in priimek:............................................................................................... Naslov:...................................................................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:.................................................................... Nalov:..........................................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:..................................................................................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali pa GORENJSKI GLAS-Zoisova 1, 64000 Kranj, s pripisom "Kamera presenečenja". OD PONEDELJKA DO SOBOTE OB 9., 14. IN 18. URI mam STERCg