Maša Grašič1, Simona Perčič2
število umrlih v času vročinskih valov po
diagnozah, spolu, starostnih skupinah ter
mestnem in podeželskem okolju, za Slovenijo,
primerjava med letoma 2014 in 2018
Number of Heatwave Deaths in Slovenia According to Diagnosis,
Sex, Age Group and Urban or Rural Area, a comparison between 2014
and 2018
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: vročinski valovi, povečano število smrti, ranljive skupine, javnozdravstveni ukrepi
IZHODIŠČA. Podnebne spremembe so dejstvo našega časa in prihodnosti. Ena izmed posle-
dic globalnega segrevanja so vročinski valovi, ki imajo po vsem svetu vpliv na poveča-
no število prezgodnjih smrti. Zaradi številnih javnozdravstvenih ukrepov in medresorskega
sodelovanja se je umrljivost v nekaterih državah zmanjšala in se ne povečuje z večjo toplot-
no obremenitvijo. METODE. Izračunali smo relativno tveganje in 95-% interval zaupa-
nja za število umrlih, in sicer po diagnozah, spolu in starostnih skupinah, ter povečano
število umrlih, povezanih z vročinskimi valovi v Sloveniji, in sicer za opazovani leti 2014
in 2018. Primerjali smo relativna tveganja za statistične podskupine med obema leto-
ma. REZULTATI. V letu 2014 so bili statistično značilno povezani: vsi, vsi vzroki smrti;
moški, vsi vzroki smrti; ženske, vsi vzroki smrti; vsi vzroki smrti, 5–74 let; vsi vzroki smrti,
75 let in več; vsi, bolezni obtočil; ženske, bolezni obtočil; vsi, 75 let in več, bolezni obto-
čil; ženske, 75 let in več, bolezni obtočil; vsi, novotvorbe; vsi, vsi vzroki smrti, mestno
okolje; vsi, vsi vzroki smrti, podeželsko okolje; vsi, vsi vzroki smrti, mestno okolje, 5–74
let; vsi, vsi vzroki smrti, podeželsko okolje, 5–74 let in vsi, vsi vzroki smrti, podeželsko
okolje, 75 let in več. V letu 2018 je bila statistično značilno povezana samo ena podsku-
pina: vsi, novotvorbe. Primerjava med letoma 2014 in 2018 je pokazala statistično zna-
čilne razlike: vsi, vsi vzroki smrti; ženske, vsi vzroki smrti; vsi, vsi vzroki smrti, 75 let in
več; vsi, bolezni obtočil, 75 let in več; ženske, bolezni obtočil, 75 let in več; vsi, vsi vzro-
ki smrti, mestno okolje; vsi, vsi vzroki smrti, podeželsko okolje; vsi, vsi vzroki smrti, mestno
okolje, 5–74 let in vsi, vsi vzroki smrti, podeželsko okolje, stari 5–74 let. RAZPRAVA. Poletje
v letu 2014 je bilo eno izmed najbolj obremenjujočih za povečano število umrlih v Sloveniji
v zadnjih 20 letih. Leta 2018 je število umrlih v času vročinskih valov upadlo in je dober
kazalnik za spremembe v umrljivosti zaradi vročinskih valov. Eden izmed vzrokov za to
spremembo so lahko tudi intenzivnejši javnozdravstveni ukrepi in medresorsko sodelo-
vanje po letu 2016.
437Med Razgl. 2022; 61 (3): 437–56 • Raziskovalni članek
1 Maša Grašič, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; masa.grasic@gmail.com
2 Simona Perčič, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za zdravstveno ekologijo, Zaloška cesta 29,
1000 Ljubljana; simona.percic@nijz.si
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 437
skupine vključujejo ljudi s kroničnimi
boleznimi (kot so bolezni srca in žilja, bole-
zni dihal, motnje endokrinega sistema,
duševne motnje, presnovne motnje in led-
vične motnje), nosečnice, majhne otroke,
delavce, ljudi, ki živijo v mestnih okoljih,
v socialno in ekonomsko ogroženih okoljih,
migrante in popotnike (2). Zato je še pose-
bej pomembno osredotočiti se na tiste pod-
skupine prebivalstva, ki so najranljivejše za
toplotno obremenitev zaradi že obstoječih
zdravstvenih, socialno-demografskih in
okoljskih pogojev (2). Posebni dejavniki za
ranljivosti lahko povzročijo večje tveganje
za smrt zaradi izpostavljenosti ekstremnim
temperaturam. Ti so lahko povezani s posa-
438 Maša Grašič, Simona Perčič število umrlih v času vročinskih valov po diagnozah, spolu, starostnih …
abSTracT
KEY WORDS: heatwaves, excess deaths, vulnerable subgroups, public health measures
BACKGROUNDS. Climate change is a very well known fact of the present and the future.
One consequence of global warming are heatwaves, which have an impact on the increa-
sing number of premature deaths worldwide. However, due to a number of public health
measures and inter-sectoral cooperation, mortality has been decreasing or has stagnated
in some countries. METHODS. We estimated relative risks for the number of deaths accor-
ding to the observed diagnoses, sex, age grups and area, as well as 95% confidence inter-
vals and excess deaths associated with heatwaves occurring in the years 2014 and 2018.
We compared relative risks between statistical subgroups for both years. RESULTS. In the
year 2014, the following subgroups showed statistical significance: all, all causes of death;
men, all causes of death; women, all causes of death; all, all causes of death, 5–74 years;
all, all causes of death, 75 years and more; all, circulatory diseases; women, circulatory
diseases; all, 75 years and more, circulatory diseases; women, 75 years and more, circu-
latory diseases; all, neoplasms; all, all causes of death, urban area; all, all causes of death,
rural area; all, all cuses of death, urban area, 5–74 years; all, all causes of death, rural area,
5–74 years; and all, all causes of death, rural area, 75 years and more. In the year 2018,
only one correlation was statistically significant: all, neoplasms. A comparison between
2014 and 2018 showed statistically significant results for: all, all causes of death; women,
all causes of death; all, all causes of death, 75 years and more; all, circulatory diseases, 75
years and more; women, circulatory diseases, 75 years and more; all, all causes of death,
urban area; all, all causes of death, rural area; all, all causes of death, urban area, 5–74 years;
and all, all causes of death, rural area, 5–74 years. DISCUSSION. The summer of 2014 was
one of the most burdensome for heatwave deaths in Slovenia in the last twenty years. In
2018, the number of deaths dropped significantly, which is a good indicator of changes
in mortality during heatwaves. One of the reasons for these changes could be more inten-
se public health measures and inter-sectoral cooperation after the year 2016.
IZHOdIšČa
Podnebne spremembe so poleg onesnaže-
nega zraka najbolj pereča težava na področ-
ju zdravja in okolja. Svet se globalno segreva
in posledično so vročinski valovi v poletju
vse bolj nevarni za povečano umrljivost in
obolevnost. Poleg povišanih povprečnih
temperatur vročinski valovi naraščajo tudi
v relativni in absolutni pogostosti, inten-
zivnosti in trajanju, s precejšnjim narašča-
jočim trendom v Evropi od leta 1950 (1).
V zadnjem desetletju se je količina litera-
ture o dejavnikih, ki vplivajo na občutljivost
na visoke temperature, močno povečala.
Ugotovljeno je, da so starejši ljudje najbolj
ogroženi zaradi vročine. Druge ranljive
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 438
meznikom (starost, spol, zdravstveno stanje)
ali s socialnimi in gospodarskimi razmera-
mi ali z okoljem (vključno s podnebjem,
življenjskim okoljem mestnega in podežel-
skega okolja, ravnijo onesnaženosti zraka,
zelenih površin, prisotnostjo klimatskih
naprav in značilnostmi zgradb) (2). 
ranljive skupine prebivalstva
V nadaljevanju povzemamo dognanja
o povezanosti vročinskih valov in ranljivih
skupin iz najnovejše objave Svetovne zdrav-
stvene organizacije (SZO) o podnebnih
spremembah v Evropi z namenom, da bi
bralec dobil jasnejšo sliko o problematiki
vročinskih valov in možnosti usmeritve
javno zdravstvenih ukrepov (2).
Starejši
Staranje vpliva na sposobnost termo -
regulacije in lahko zmanjša zaznavanje
visokih temperatur, kar vodi v ogroženost,
zapoznel vedenjski odziv starejših na
toplotni stres in poveča pojav bolezni,
povezanih z vročino in lahko posledično
tudi s smrtjo. Ogroženost starejših je
posledica tako fizioloških sprememb, ki
se pojavijo s starostjo, kot socialno-
-ekonomskih dejavnikov tveganja. Starejši
ljudje so še posebej ogroženi zaradi ome-
jenih termoregulacijskih mehanizmov
(omejeno potenje in pretok krvi v koži),
kronične dehidracije, številnih kroničnih
bolezni (zlasti bolezni srca in pljuč, slad-
korna bolezen in demenca), uporabe zdra-
vil, invalidnosti in nesamozadostnosti ter
možne družbene izoliranosti. Ugotovili
so, da ljudje po 65. letu postanejo še pose-
bej ranljivi za toplotni stres v času vročin-
skih valov. Sposobnost ljudi, da se z urav-
navanjem telesne temperature ustrezno
odzovejo na vroče okolje, se zaradi staranja
zniža že pri 40. letih, te razlike postanejo
očitne pri večini ljudi do sredine 50. let (2).
Zaradi staranja prebivalstva in naraščanja
nenalezljivih kroničnih bolezni bo težava
postala še bolj pereča (3).
Otroci
Zaradi večjega razmerja med površino tele-
sa in prostornino so dojenčki in otroci
v času vročinskih valov bolj ranljivi kot
zdravi odrasli. Otroci so tudi bolj telesno
aktivni in ne znajo dovolj poskrbeti zase,
zato morajo za zaščito skrbeti starši (npr.
zadostno uživanje tekočin, primerna oble-
ka itd.). Otroci imajo zaradi še potekajoče-
ga razvoja manj učinkovito sposobnost
prilagajanja na toploto kot odrasli s prila-
goditvenimi termoregulacijskimi meha -
nizmi. Toplotna obremenitev je bila povezana
tudi s povečanjem obiskov na urgenci ali
bolnišničnimi sprejemi na otroški oddelek
zaradi bolezni dihal, astme, gastroenteriti-
sov, bolezni ledvic in bolezni osrednjega živ-
čnega sistema. Pojavnost bakterijskih
bolezni prebavil pri otrocih se je povečala
pri visokih temperaturah (2).
Nosečnice
Raziskave kažejo, da je toplotna obreme-
nitev dejavnik tveganja za neugodne poro -
dne izide, kot sta nizka porodna teža in
prezgodnji porod. Telesna teža nosečnic se
poveča, kar povzroči povečano proizvodnjo
toplote in zmanjša sposobnost izgube toplo-
te s potenjem. Tudi plod doda svojo telesno
sestavo in hitrost presnove, kar dodatno
spremeni odgovor nosečnice na toplotni
stres. Težave s termoregulacijo in dehi-
dracijo med nosečnicami lahko povzroči
zmanjšanje krvnega obtoka pri materi, kar
lahko sproži porod. Poleg tega lahko toplo-
tni stres sproži sproščanje hormonov, kot
je kortizol, ali poveča izločanje oksitocina
in prostaglandina, kar lahko posledično
povzroči porod in povečano krčenje mater-
nice. Do danes vzroki, povezani z nedono-
šenostjo in nizko porodno težo ter toplotno
obremenitvijo, še niso jasni. Epidemiološke
raziskave v Evropi in svetu so pokazale
pomembno pozitivno kratkotrajno poveza-
nost med izpostavljenostjo visokim tem-
peraturam in prezgodnjim porodom.
Raziskave so ugotovile, da čim daljša je
439Med Razgl. 2022; 61 (4):
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 439
izpostavljenost vročini (torej daljši vročin-
ski valovi), tem večje je tveganje za neu-
godne porodne izide. Ocene učinkov
v različnih raziskavah se razlikujejo zara-
di razlik v zasnovi raziskav, opredelitve kri-
tičnih oken izpostavljenosti in gestacijske
starosti nosečnosti, lokalnega podnebja in
zmožnosti prilagoditve prebivalstva, dosto-
pa do zdravstvene oskrbe in zdravstvene
pomoči v nosečnosti. Moteče dejavnike, kot
so onesnaženost zraka, vlažnost, materina
starost, zakonski položaj, etnična pripadnost,
socialno-ekonomski položaj, kajenje ali
pitje, prejšnje nosečnosti, predporodni obi-
ski in gestacijski zapleti ter že obstoječa
zdravstvena stanja (kot so indeks telesne
mase, povišan krvni tlak in sladkorna bole-
zen), je treba upoštevati pri proučevanju
dejavnikov izidov pri rojstvu. Raziskave
so pokazale, da je bila ekstremna vročina
močno povezana z nedonošenostjo v regi-
jah s hladnejšim in suhim podnebjem,
sploh med mlajšimi nosečnicami, na tve-
ganje so vplivala tudi že obstoječa zdrav-
stvena stanja, ki so vplivala na prezgodnji
porod, ugotovili so tudi, da so bile ženske
z že obstoječo gestacijsko hipertenzijo ali
sladkorno boleznijo izpostavljene večjemu
tveganju ter da so imele ženske s kronično
boleznijo (zlasti srčne bolezni) in mlade
matere (mlajše od 20 let) večje tveganje za
prezgodnji porod. Socialno-ekonomske
razlike lahko dodatno prispevajo k tvega-
nju za prezgodnji porod ob izpostavljeno-
sti visokim temperaturam. Našli so večje
tveganje za prezgodnji porod pri ženskah,
ki prebivajo na območjih z nizkim social-
no-ekonomskim položajem in z nizko
izobrazbo, v mestnih območjih pa je bila bli-
žina zelenih površin povezana s koristnimi
učinki na zdravje, kot so zmanjšan stres,
povečani socialni stiki in kohezija, povečana
telesna dejavnost in znižani temperaturni
ekstremi – še posebej obremenitev s toplo-
to in nižje ravni onesnaženosti zraka. Več
raziskav je proučevalo povezanost med
zelenimi površinami in prezgodnjimi poro-
di, vendar so si rezultati nasprotujoči (2). Ti
dejavniki so pomembni za preventivo v času
vročinskih valov, da bi prepoznali najbolj
ogrožene, ki jih je treba spremljati dejavno
in s posebno pozornostjo med vročinskimi
valovi, ter tudi za natančne nasvete za
izboljšanje zavedanja in pripravljenosti.
Osebe s kroničnimi nenalezljivimi
boleznimi
Srčno-žilna obolenja
Znano dejstvo je, da imajo osebe s srčno-
žilnimi boleznimi (povišan krvni tlak, ate-
roskleroza, visok krvni holesterol, srčno
popuščanje) večje tveganje za umrljivost ob
ekstremni vročini zaradi omejenih prila-
goditvenih mehanizmov srčno-žilnega delo-
vanja, ki so potrebni med izpostavlje-
nostjo toplotnemu stresu (oslabljena
periferna vazodilatacija, znojenje, preraz-
poreditev krvnega obtoka v periferno žilje).
Izpostavljenost toploti dokazano vodi do
povečanja števila rdečih krvnih celic (eri-
trocitov), števila trombocitov in tako pove-
čane viskoznosti krvi ter tudi zvišanja
srčnega utripa. Poškodbe organov zaradi
povišanih temperatur so domnevno pove-
zane z dehidracijo, ki je posledica toplotne
obremenitve. Obremenitev s toploto je tako
dejavnik tveganja za ishemično možgansko
kap, več raziskav je pokazalo tudi vpliv
toplotne obremenitve na akutni infarkt
srčne mišice, sprejeme v bolnišnico in
povečano umrljivost. Ugotovili so, da so bile
ženske, stare 75 let in več, ter tisti z nizkim
socialno-ekonomskim položajem v večji
nevarnosti za akutne srčno-žilne dogodke.
Slab življenjski slog oseb z nizkim social-
no-ekonomskim položajem pomeni slabšo
prilagoditev na vremenske razmere, kar bi
lahko vplivalo na povečano število spreje-
mov v bolnišnico zaradi akutnega infarkta
srčne mišice (2).
Dihalna obolenja
Raziskave kažejo, da imajo bolniki z osno-
vno boleznijo dihal (kronična obstruktivna
440 Maša Grašič, Simona Perčič število umrlih v času vročinskih valov po diagnozah, spolu, starostnih …
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 440
pljučna bolezen (KOPB), astma) večje tve-
ganje za umrljivost in obolevnost v času
vročinskih valov. Podlage z mehanizmi,
prek katerih visoke temperature lahko
povečajo to tveganje, niso povsem jasne.
Znano je, da pride do sistemskega vnetja in
žilnih sprememb, ki lahko sprožijo epizo-
de sindroma dihalne stiske prek aktivacije
sistema komplementa. KOPB se ob obre-
menitvi s toploto lahko poslabša, ker pride
do hiperventilacije in s tem razpršitve
toplote v dihalnih poteh. Posledica je bronho -
konstrikcija zaradi toplotne obremenitve,
kar še poslabša zdravstveno stanje. Pri ose-
bah z astmo so pokazali, da lahko dihanje
vročega vlažnega zraka povzroči bronho-
konstrikcijo in povečano odpornost dihal-
nih poti, ki je posredovana prek holinergi-
čnih živčnih povezav. Poleg tega lahko
zdravila za astmo vplivajo na termoregu-
lacijski odziv, s čimer se poveča učinek
toplotnega stresa. Za poslabšanje dihalnih
obolenj v času vročinskih valov je pomem-
bno vedeti, da je tudi onesnažen zrak (pred-
vsem trdni delci (angl. particulate matter,
PM) in ozon) pomemben sodejavnik tve-
ganja za razvoj bolezni (2).
Osebe z duševnimi obolenji in vedenjskimi
motnjami
Duševno zdravje in vedenjske motnje, kot
so depresija, bipolarna motnja, shizofreni-
ja, duševne motnje in motnje v razvoju, so
povezane s tveganji za poslabšanje zdrav-
ja med vročinskimi valovi. Izpostavljenost
visokim temperaturam lahko povzroči pose-
bno nelagodje in toplotni stres med ljudmi
z duševnimi motnjami – lahko postanejo
vznemirjeni, agresivnejši in nasilnejši,
s povečanim tveganjem za samomor in
ustvarjanje sporov. Duševne bolezni v času
vročinskih valov so bile povezane z večjim
številom sprejemov v bolnišnice in samo-
mori. Mehanizmi vključujejo spremenjene
presnovke nekaterih živčnih prenašalcev,
npr. 5-hidroksitriptamina in dopamina, ki
so povezani z nastankom depresije in bipo-
larne motnje. Nekatera zdravila, ki jih
jemljejo duševni bolniki, delujejo na termo -
regulacijske mehanizme in oslabijo termo -
regulacijski odziv pri izpostavljenosti viso-
kim temperaturam (npr. antipsihotična
zdravila imajo neželene učinke, povezane
s toploto). Večkrat je pri teh osebah kogni-
tivno zavedanje okoljskih razmer in spo -
sobnost, da izvajajo prilagodljivo vedenje,
kot je povečan vnos tekočine ali nošenje pri-
mernih oblačil, zlasti pri tistih z duševnimi
motnjami, kot so Alzheimerjeva bolezen,
demenca, senilnost, psihoze in motnje v raz-
voju, omejeno. Tako bi kot ukrep za pomoč
tem ranljivim skupinam lahko uvedli dejav-
nejšo vlogo negovalcev in socialnih stori-
tev. Potrebne so nadaljnje raziskave o vzro-
kih za poslabšanje duševnih bolezni v času
vročinskih valov. Nadaljnje raziskave bi se
morale osredotočiti na možne spremen-
ljivke učinkov, kot so npr. anamneza zdra-
vil, pridružene bolezni in različni družbe-
ni kazalniki (dohodek, življenjske razmere,
uporaba klimatskih naprav), za boljšo opre-
delitev te ranljive skupine (2).
Sladkorna bolezen
Izpostavljenost visokim temperaturam med
vročinskimi valovi poveča tveganje za spre-
jem v bolnišnico in smrt pri posameznikih
s sladkorno boleznijo. Pri bolnikih s slad-
korno boleznijo tipa 1 in tipa 2 lahko pride
do dehidracije zaradi zmanjšanega preto-
ka krvi v koži in zmanjšanega potenja
s posledično poslabšano termoregulacijo.
Pridružene bolezni, kot so debelost, povi-
šan krvni tlak, dislipidemija, bolezni srca in
žilja, diabetična nevropatija in kožne bole-
zni, a tudi zdravila, prispevajo k ranljivosti
pri bolnikih s sladkorno boleznijo v času
vročinskih valov. Staranje lahko dodatno
oslabi sposobnost termoregulacije bolnikov
s to boleznijo. Opravljanje telesnega dela
v vročini je še en pomemben izziv za bolni-
ke s sladkorno boleznijo, saj je telesna dejav-
nost priporočljiva za njeno obvladovanje.
V zvezi s tem dosedanji dokazi kažejo, da
441Med Razgl. 2022; 61 (4):
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 441
lahko toplotna obremenitev pri vadbi pov-
zroči poslabšanje stanja pri tovrstnih bol-
nikih (2).
Bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo
v vročem okolju
Več raziskav je pokazalo povezavo med
vročinskimi valovi in boleznimi, ki se pre-
našajo s hrano in vodo zaradi razmnože-
vanja različnih bakterij v vročem okolju:
najpogostejši zdravstveni učinki sta gastro -
enteritis in driska. Raziskave v državah
z nizkimi, srednjimi in visokimi dohodki so
med vročinskimi valovi dokazale statisti-
čno značilno povezanost za drisko zaradi
vseh vzrokov in za bakterijsko drisko. Zaradi
napredovanja podnebnih sprememb – zla-
sti povezanih s povišanjem temperatur ter
spremembami pogostosti in intenzivnosti
ekstremnih dogodkov – lahko le-te spre-
menijo porazdelitev, preživetje in patoge-
nost povzročiteljev bolezni ter spremembe
v vzorcih izpostavljenosti gostitelja, s čimer
se povečata vpliv na zdravje in obremeni-
tev zdravstvenega sistema (2).
Popotniki, turisti in migranti
Popotniki, ki prehajajo iz hladnega ali zmer-
nega podnebja v vroča podnebja in niso
v dobri telesni pripravljenosti ter niso pri-
lagojeni na vročino, so lahko med vročin-
skimi valovi izpostavljeni večjemu tveganju.
Večkrat se ne zavedajo zdravstvenih tveganj
in vedenjskih sprememb, potrebnih za obvla-
dovanje vročine. Delavci migranti, begunci
in notranje razseljeni ljudje morda že imajo
obstoječe ranljivosti in ranljivosti po pre-
selitvi (podhranjenost in nezdravljena kro-
nična zdravstvena stanja zaradi omejenega
dostopa do zdravstvene oskrbe in pomanj-
kanja zavetja, ki bi zagotavljalo ustrezno
zaščito), zato so nagnjeni k večjemu tvega-
nju za stanja, povezana z vročino (2).
Socialno-ekonomski položaj
Nizek socialno-ekonomski položaj in/ali
nizek dohodek, življenje v samoti in druž-
bena izoliranost so povezani s povečanimi
škodljivimi učinki na zdravje med vročin-
skimi valovi. Potekajo razprave o vlogi
socialno-ekonomskih dejavnikov pri ran-
ljivosti med vročinskimi valovi in o tem, ali
vplivajo izključno posameznikovi ali sose-
ški socialno-ekonomski pogoji. Posamezni
pogoji (izobrazba, dohodek) vplivajo na
zdravje, medtem ko lahko na stališča in
vedenja, razpršena med ljudmi na ravni
skupnosti ali soseske, vpliva tudi zdrav-
stvena vzgoja. Mesta so toplotni otoki, kjer
so temperature zraka poleti višje kot na
podeželju in tudi ponoči ne padejo dovolj,
da bi si odpočili. V velikih mestih v Evropi,
predvsem v metropolitanskih območjih,
obstaja različna ranljivost prebivalstva, saj
so socialno-ekonomske razlike velike. Poleg
tega prihaja do nenehne urbanizacije in rasti
mest tudi v Evropi. Pričakovano toplejše
mestno jedro v osrednjih območjih mest
z nizkim socialno-ekonomskim položajem
je povezano z večjim učinkom vročinskih
valov na umrljivost. Poleg tega so v veli-
kih mestih Evrope revnejši prebivalci ob
izpostavljenosti visokim temperaturam
bolj izpostavljeni tudi onesnaženemu zraku,
kar še poslabša zdravstveno stanje ranlji-
vih skupin s povečano umrljivostjo in obo-
levnostjo. Glede na prihodnje podnebje,
spremembo in učinek toplotnih otokov sta
bili v Združenem kraljestvu narejeni dve
raziskavi, ki sta ocenili, da bodo do leta 2080
vročinski valovi odgovorni za povečanje
umrljivosti približno za trikratno stopnjo,
kot je bila umrljivost leta 2003. Ta vidik je
pomemben za promocijo ukrepov za zmanj-
šanje emisij toplogrednih plinov in za ubla-
žitev učinka vročinskih valov v mestih (2).
druga dejstva o vročinskih valovih
Dejstvo, ki bo močno vplivalo na umrljivost
in obolevnost v času vročinskih valov
v Evropi, je, da se prebivalstvo v tej regiji
stara, predvsem v velikih mestih (4). Tudi
za Slovenijo demografski izračuni kažejo,
da bo do leta 2060 v Sloveniji 35 % prebi-
442 Maša Grašič, Simona Perčič število umrlih v času vročinskih valov po diagnozah, spolu, starostnih …
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 442
valcev starih več kot 65 let, kar je skrb vzbu-
jajoče, poleg tega število kroničnih nena-
lezljivih bolezni v starosti v Sloveniji
narašča (3, 5).
A vendar vplivi vročinskih valov na
zdravje prebivalstva ostajajo nepoznani.
Veliko vprašanj je med znanstveniki na
temo, ali bodo ti vplivi močnejši ali se bodo
ustalili in celo znižali (6). Kar nekaj raziskav
je pokazalo, da se učinki vročinskih valov
na zdravje s časom spreminjajo in se
umrljivost znižuje v več predelih Evrope
in tudi po svetu (Avstralija, Japonska, ZDA).
Vendar to zmanjšanje umrljivosti nikakor
ni enovito ter ga ne moremo posplošiti (2).
Znižano umrljivost v zadnjih desetih letih
so pokazale raziskave v Franciji, na Irskem,
v Italiji in Španiji (7–14). Po drugi strani niso
bili dosledno ugotovljeni znatni padci za
Združeno kraljestvo, in čeprav niso ugoto-
vili pomembne presežne umrljivosti, so
le-to opazili v hudem vročinskem valu leta
2013. Tako splošni dokazi kažejo, da se
smrtnost zaradi vročine lahko povečuje
(15–17). Na Češkem nedavna analiza kaže
na primerjalno povečanje umrljivosti zara-
di vročinskih valov (18). Relativno primer-
ljive posledice vročinskih valov na Finskem
v letih 2014 in 2018 so pokazale povečano
število smrti za 330 oz. 380 umrlih (19).
V večini držav niso merili trendov, zato so
zelo koristne raziskave o značilnosti tren-
dov za velika mesta v Evropi. Večplastna
raziskava v devetih evropskih mestih je
pokazala zmanjšanje smrtnosti zaradi vro-
čine v sredozemskih mestih, vendar ne
tudi v mestih na severu Evrope. Avtorji to
razliko pripisujejo izvajanju preventivnih
načrtov na višji ravni, prilagajanju lokalnega
prebivalstva in večji ozaveščenosti prebi-
valstva o izpostavljenosti visokim tempe-
raturam poleti (20). Nekatere znake vpliva
zmanjšanja umrljivosti zaradi vročinskih
valov so opazili na Dunaju in v Atenah
(20–23). Medtem ko so de’Donato in sode-
lavci ugotovili, da se s časom umrljivost
zaradi vročine zmanjšuje v Budimpešti in
Stockholmu, Scortichini in sodelavci niso
ugotovili pomembnega trenda umrljivosti
zaradi vročine v obeh, z izjemo najvišje
zabeležene umrljivosti zaradi vročine leta
2007 v Budimpešti (20, 23). Podobno
de’Donato in sodelavci niso našli poveča-
nja umrljivosti zaradi vročine v Helsinkih,
medtem ko Scortichini in sodelavci niso
ugotovili nobenega trenda – razen vrhun-
ca v umrljivosti v Helsinkih leta 2010 (20,
23). Nedavna raziskava ni odkrila nobenih
trendov (torej ne povečane niti zmanjšane
umrljivosti) v skupni presežni umrljivosti
med letoma 2013 in 2017 v Istanbulu (24).
Podobno v zadnjem času ni bilo opaziti
pomembnega trenda umrljivosti zaradi
vročine v Lizboni (25). Dokazi kažejo, da se
je umrljivost zaradi vročine zmanjšala
v Frankfurtu, in sicer od leta 2003 dalje
(26, 27). Tudi znotraj opaženega zmanjša-
nja vpliva na umrljivost je mogoče opazi-
ti notranjo spremenljivost. V nekaterih pri-
merih so opazili zmanjšanje za oba vzroka
smrti; zaradi srčno-žilnih bolezni in bole-
zni dihal, pri drugih samo zaradi srčno-
-žilnih bolezni (22, 28–30). Podobno geo-
grafska porazdelitev umrljivosti zaradi
vročinskih valov sledi zapletenim vzor-
cem. Na splošno znanstvena literatura o vro-
činskih valovih in zdravju dosledno ugotav -
lja, da se razmerje med vročinskimi valovi
in umrljivostjo razlikuje glede na zemlje-
pisno širino (kot približek za prevladujoče
podnebje), tako da južna območja kažejo
manjše učinke vročinskih valov, vendar
znatne učinke mraza, medtem ko severna
območja kažejo obratno (2). Z drugimi bese-
dami, v Evropi so mesta z visokimi tem-
peraturami poleti manj občutljiva za umr-
ljivost med vročinskimi valovi kot tista
z bolj zmernim podnebjem (2).
V Sloveniji vsako leto opredelimo
kratko trajni vpliv vročinskih valov na pove-
čano število umrlih po diagnozah, spolu,
starosti in mestnem/podeželskem okolju
za celotno Slovenijo (od leta 1999 do leta
2019). Analize so pokazale, da se je število
443Med Razgl. 2022; 61 (4):
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 443
umrlih v času vročinskih valov od leta
2006 do leta 2015 povečalo v primerjavi
z leti od 1999 do 2005: umirali so predvsem
starejši od 75 let ter tisti z akutnimi in
obstoječimi srčno-žilnimi boleznimi. Po
letu 2015 se je število umrlih v času vro-
činskih valov stabiliziralo in ni bilo prese-
ženih smrti (neobjavljeni podatki). Objav -
ljena je raziskava o primerjavi preseženega
števila umrlih v letu 2003 (najbolj vroče
poletje v Evropi po letu 1500) in v letu 2015
v Sloveniji (31).
Znano je, da se po svetu odvijajo številne
kampanje za boj proti podnebnim spre-
membam. Namen članka je pokazati slo-
venskim študentom, a tudi drugi strokovni
javnosti, da je povezanost med vročinski-
mi valovi in umrljivostjo tudi pri nas izziv,
saj se lahko stanje ob napredovanju pod-
nebnih sprememb poslabša. Opisane so
ranljive skupine prebivalstva z namenom
najti način, kako pripraviti ukrepanje.
Javnozdravstveni in medresorski ukrepi
na področju zdravja in podnebnih spre-
memb so nujni tudi v prihodnosti.
mETOdE
Območje raziskave
Površina Republike Slovenije je 20.271 km²
in leži v južni Srednji Evropi. V letu 2014
je imela Slovenija 2.010.347 prebivalcev,
v letu 2018 pa 2.089.310 (32). Slovenija leži
v zmernem geografskem in podnebnem
pasu, za katerega je značilna velika spre-
menljivost podnebnih in vremenskih raz-
mer. Podnebje v Sloveniji določajo številni
dejavniki, najpomembnejši pa so geograf-
ska struktura, razgiban relief, usmerjenost
gorskih grebenov in bližina morja. Tako
imamo tri prevladujoče tipe podnebja, na
posameznih območjih pa se njihovi vplivi
prepletajo: v vzhodni Sloveniji imamo zmer-
no celinsko podnebje, v osrednji Sloveniji
subalpsko (v gorskem svetu alpsko) in
zahodno od Dinarsko-alpske pregrade sub-
mediteransko podnebje. Vsako leto smo
priča ekstremnim vremenskim dogodkom,
med katere uvrščamo tudi poletne vročin-
ske valove. Podobno kot v Evropi meritve
temperatur kažejo spremembe in v zadnjih
20 letih povprečna temperatura narašča
hitreje (33).
vir podatkov o številu smrti
Podatke o številu smrti po diagnozah, sta-
rostnih skupinah, spolu in mestnem/pode-
želskem okolju od začetka maja do konca
septembra za leto 2014 in leto 2018 smo
pridobili na Nacionalnem inštitutu za javno
zdravje (NIJZ) iz podatkovne baze – Baza
umrlih, kjer so kodirani podatki po Med -
narodni statistični klasifikaciji bolezni in
sorodnih zdravstvenih problemih desete
revizije (MKB-10). Zaradi agregiranih poda-
tkov pri analizah (ni opredeljenega časa in
kraja smrti) ni mogoče prepoznati posa-
meznika, zato raziskave nismo prijavili na
Komisijo Republike Slovenije za medicin-
sko etiko.
Opredelitev definicije
vročinskega vala, števila
smrti v času vročinskih
valov in v referenčnem času
Za oceno bremena vročine smo uporabili
psevdoekvivalentno temperaturo. Vročinski
val je opredeljen kot obdobje dveh ali več
naslednjih dni, ko psevdoekvivalentna tem-
peratura doseže in preseže 56,0 °C. Psevdo -
ekvivalentno temperaturo izračunamo kot
seštevek maksimalne dnevne temperature
in zmnožek 1,5-kratne relativne vlažnosti
zraka (34). Podatke o vročinskih valovih smo
pridobili na Agenciji Republike Slovenije za
okolje (ARSO). Indeks psevdoekvivalentne
temperature se uporablja zaradi sestavljene
ocene toplotne obremenitve, tako zaradi
temperature kot relativne vlažnosti v vročih
vlažnih poletnih dneh. Ta indeks se v Slo -
veniji uporablja desetletja (34).
Obdobja vročinskih valov, ki smo jih
vključili v raziskavo, so bili vsi vročinski
valovi, ki so se pojavili v obdobju od 1. maja
do 30. septembra v letu 2014 in letu 2018
444 Maša Grašič, Simona Perčič število umrlih v času vročinskih valov po diagnozah, spolu, starostnih …
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 444
v Sloveniji. Izbrali smo leto 2014, ker je bilo
to poletje najbolj obremenjeno s povečanim
številom smrti v času vročinskih valov
v primerjavi s časom brez vročinskih valov
v zadnjem desetletju. Leto 2018 smo izbra-
li, ker je bilo to zadnje leto, ko smo v času
nastajanja tega članka delali analize umr-
ljivosti. Smrti v obdobju vročinskih valov
in v obdobju brez vročinskih valov (refe-
renčnem obdobju) smo opredelili kot
katero koli smrt po MKB-10.
Obdobje brez vročinskih valov (refe-
renčno obdobje) smo opredelili kot v prej -
šnjih raziskavah, tako da smo opredelili šte-
vilo smrti v referenčnem obdobju: število
dni seštevka vročinskih valov pomnoženo
z dva, tako da smo dosegli večjo statistično
zanesljivost (35). Število referenčnih dni
pred obdobjem vročinskih valov in po njem
je bilo približno enako.
Pri opredelitvi obdobja vročinskih valov
je nujno upoštevanje učinka zaostanka
(angl. lag effect) (36). To pomeni, da pri tem
pojavu ljudje zaradi izpostavljenosti viso-
kim temperaturam bolj umirajo neposred-
no po vročinskem valu. V raziskavi smo
pregledali vročinske valove, in ker se ome-
njeni učinek ni pojavil, smo ga opredelili
kot nič dni.
Opredelitev statističnih
podskupin
Za raziskavo tveganja, povezanega z dia-
gnozami smrti, smo izračunali relativna tve-
ganja (RT) za naslednje diagnoze: umrli
zaradi vseh vzrokov bolezni (MKB-10, sklo-
pi A00–T98), umrli zaradi bolezni obtočil
(MKB-10, sklopi I00–I99), umrli zaradi
bolezni dihal (MKB-10, sklopi J00–J99),
umrli zaradi endokrinih bolezni (MKB-10,
sklopi E00–E90), umrli zaradi bolezni pre-
bavil (MKB-10, sklopi K00–K96) in umrli
zaradi novotvorb (MKB-10, sklopi C00–D48).
Za umrle zaradi vseh vzrokov bolezni in
zaradi bolezni obtočil smo naredili še ana-
lize po spolu in starostnih skupinah. Izbrali
smo dve starostni skupini: stari 19–74 let
445Med Razgl. 2022; 61 (4):
ter stari 75 let ali več. Pri izbiri starostnih
skupin smo sledili že objavljeni znanstve-
ni literaturi na področju zdravja in podneb -
nih sprememb (31). Ker je Slovenija maj hna
in opazovanih dogodkov (smrti) malo, smo
se odločili za analize umrljivosti v starostni
skupini 19–74 let in v starostni skupini 75
let ali več (31). Starostne skupine 0–18 let
nismo opredelili, ker v opazovanem obdob-
ju ni bilo veliko opazovanih dogodkov
(smrti) in je statistična analiza nemogoča.
V Sloveniji je opredelitev mestnega
okolja težavna, saj samo dve mesti presegata
100.000 prebivalcev. Tako smo za mestno
okolje opredelili Upravno enoto (UE)
Ljubljana in UE Maribor. Vseh ostalih 56 UE
smo opredelili kot podeželsko okolje.
Statistična analiza: relativno
tveganje, 95-% interval zaupanja,
povečano ali zmanjšano število
smrti
Celotna statistična analiza je potekala s po -
močjo programa Microsoft Excel, različica
2010. Kot v prejšnjih raziskavah smo upo-
rabili pristop z izračunanjem RT, primerjali
smo število smrti v času vročinskih valov
s številom smrti v referenčnem obdobju,
in sicer za vsako leto posebej (31, 35).
Menili smo, da prebivalstvo v določenem
letu (2014 in 2018) ostaja nespremenjeno.
Izračunali smo RT za oceno učinka vro-
činskih valov z deljenjem števila umrlih
med vročinskimi valovi (A1) s številom
umrlih v referenčnem obdobju (A0). Slednje
število smo delili z dva (A0/2), ker smo za
referenčno obdobje uporabili število smrti
v času vročinskih valov, pomnoženo z dva
(enačba 1):
(1)
Odstotki povečanega števila smrti se pre-
berejo iz prvih dveh decimalnih števil RT
(npr. če je RT = 1,01, gre za 1 % povečanega
števila smrti; če je RT = 1,34, gre za 34 %
povečanega števila smrti).
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 445
95-% interval zaupanja (IZ) za izračunana
RT smo izračunali kot v predhodnih razi-
skavah po standardni enačbi (enačba 2)
(31, 35):
(2)
Statistično značilno povečanje smrti v času
vročinskih valov je bilo takrat, ko je bila
spodnja vrednost 95-% IZ večja ali enaka ena.
Statistično značilno zmanjšanje števila smrti
v času vročinskih valov je bilo takrat, ko je
bila zgornja meja 95-% IZ manjša od ena.
Za oceno povečanega/zmanjšanega
števila smrti v času vročinskih valov smo
sledili že opisanim raziskavam (enačba 3)
(31, 35):
(3)
Za primerjavo RT med dvema statističnima
skupinama (izračun razmerja med RT (RRT))
smo povzeli metodo po Altmanu in Blandu
(37). Izračunali smo RRT in 95-% IZ, da
bi ocenili, ali je med obema opazovanima
letoma prišlo do statistično značilnih spre-
memb v številu smrti zaradi vročinskih
valov, glede na to, da so po letu 2016 sle-
dili intenzivnejši javnozdravstveni ukrepi.
rEZULTaTI
število umrlih v obdobju
vročinskih valov za leto 2014
Leto 2014 je bilo v Sloveniji eno izmed naj-
bolj obremenjenih let s povečanim številom
smrti v času vročinskih valov. Analize so
pokazale statistično značilno povezavo med
vročinskimi valovi in povečanim številom
smrti zaradi vseh vzrokov. Na splošno je
v celoti umrlo 293 (26 %) več ljudi od pri-
čakovanih smrti. Od tega je umrlo 138
(26 %) več moških in 155 (27 %) več žensk
od pričakovanega števila smrti. Zaradi
bolezni obtočil je umrlo skupaj 108 (24 %)
več ljudi od pričakovanega števila, bolj
obremenjene so bile ženske, umrlo jih je
namreč 57 (27 %) več, kot je bilo pričako-
vano. Zaradi bolezni obtočil so umirali
predvsem starejši od 75 let, umrlo jih je 109
(30 %) več od pričakovanega števila. V sta-
tistični podskupini za spola je bila razlika
statistično značilna, saj so z 82 (33 %) smrti
več od pričakovanega umirale 75 let in več
stare ženske. Pri drugih diagnozah pove-
zanost ni bila statistično značilna, le za
smrti zaradi novotvorb je bilo povečano šte-
vilo smrti za 112 (33 %) statistično značil-
no. Glede povečanega števila smrti v mest-
nem okolju (Ljubljana in Maribor) je bil
statistično značilen porast števila smrti za
87 (38 %), in sicer za stare 5–74 let za 42
(56 %), medtem ko za stare 75 let in več
porast števila smrti v času vročinskih valov
ni bil statistično značilen. Za podeželsko
okolje je bila povezanost statistično značilna
za stare 5–74 let s 67 (20 %) več umrlih od
pričakovanega števila in za stare 75 let in
več s 140 (26 %) več umrlih, kot bi bilo pri-
čakovano (tabela 1).
število umrlih v obdobju
vročinskih valov za leto 2018
V letu 2018 v Sloveniji nismo zabeležili
povečanega števila smrti v obdobju pole-
tnih vročinskih valov v primerjavi z dnevi
brez vročinskih valov, in sicer za vse vzro-
ke smrti. Za ženske, ki so umirale zaradi vseh
vzrokov, se je celo izkazalo, da jih je v času
vročinskih valov umrlo nekoliko manj kot
v času brez vročinskih valov, vendar razli-
ka ni bila statistično značilna. Prav tako smo
za celotno prebivalstvo starih 75 let in več
zabeležili nekaj manj smrti v času vročin-
skih valov, vendar povezanost ni bila sta-
tistično značilna. Pri boleznih obtočil smo
ponovno opazili pojav manjšega števila
smrti v času vročinskih valov za ženske,
vendar povezanost ni bila statistično zna-
čilna za nobeno statistično podskupino.
Od drugih vzrokov za smrt je bila ponovno
močna povezanost med smrtmi zaradi
novotvorb in vročinskimi valovi. Zaradi
novotvorb je umrlo 106 (14 %) več ljudi
446 Maša Grašič, Simona Perčič število umrlih v času vročinskih valov po diagnozah, spolu, starostnih …
povečano ali zmanjšano število smrti=
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 446
447Med Razgl. 2022; 61 (4):
Ta
be
la
 1
.R
el
at
iv
na
 t
ve
ga
nj
a 
(R
T)
 z
a 
št
ev
ilo
 s
m
rt
i m
ed
 v
ro
či
ns
ki
m
i v
al
ov
i, 
95
-%
 in
te
rv
al
i z
au
pa
nj
a 
(I
Z
) i
n 
po
ve
ča
no
 a
li 
zm
an
jš
an
o 
št
ev
ilo
 s
m
rt
i p
o 
di
ag
no
za
h,
 s
po
lu
, s
ta
ro
st
ni
h
sk
up
in
ah
 in
 m
es
tn
em
/p
od
ež
el
sk
em
 o
ko
lju
 z
a 
le
to
 2
01
4 
in
 le
to
 2
01
8 
te
r r
az
m
er
je
 re
la
ti
vn
ih
 tv
eg
an
j (
R
R
T)
, 9
5-
%
 IZ
 z
a 
pr
im
er
ja
vo
 o
br
em
en
it
ve
 m
ed
 le
to
m
a 
20
14
 in
 2
01
8 
v 
Sl
ov
en
iji
.
O
se
nč
en
a 
po
lja
 o
zn
ač
uj
ej
o 
st
at
is
ti
čn
o 
zn
ač
iln
o 
po
ve
ča
no
 š
te
vi
lo
 s
m
rt
i v
 č
as
u 
vr
oč
in
sk
ih
 v
al
ov
. M
K
B
-1
0 
– 
M
ed
na
ro
dn
a 
st
at
is
ti
čn
a 
kl
as
if
ik
ac
ija
 b
ol
ez
ni
 in
 s
or
od
ni
h 
zd
ra
vs
tv
en
ih
pr
ob
le
m
ov
 d
es
et
e 
re
vi
zi
je
, R
T 
– 
re
la
ti
vn
o 
tv
eg
an
je
, I
Z
 –
 in
te
rv
al
 z
au
pa
nj
a,
 R
R
T 
– 
ra
zm
er
je
 re
la
ti
vn
ih
 t
ve
ga
nj
.
(k
o
d
a
 M
K
B
-1
0
)
0
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 447
v času vročinskih valov od pričakovanega.
Tudi pri analizah posebej za mestno in
podeželsko okolje se ni pokazala statistično
značilna povezanost med številom umrlih
in vročinskimi valovi (tabela 1).
Primerjava števila umrlih
v obdobju vročinskih valov
med letoma 2014 in 2018
Kljub večji temperaturni obremenitvi v letu
2018 v primerjavi z letom 2014 se je poka-
zalo, da se je število smrti zaradi vseh
vzrokov bolezni v času vročinskih valov sta-
tistično značilno zmanjšalo v letu 2018.
Zaradi vseh vzrokov bolezni je v letu 2014
umrlo 24 % več ljudi kot v letu 2018 v času
vročinskih valov. Število umrlih žensk
v času vročinskih valov je bilo v letu 2014
za 41 % več kot v letu 2018. Tudi pri staro-
stni skupini 75 let in več je bilo statistično
značilno več smrti v letu 2014 v primerja-
vi z letom 2018, in to za 28 % v času vro-
činskih valov. Kar se tiče povezanosti
bolezni obtočil in povečanega števila smrti
v času vročinskih valov, je v letu 2014
umrlo 27 % več ljudi, starih 75 let in več,
kot v letu 2018, in to predvsem žensk, kar
43 % več v letu 2014 kot v letu 2018.
V mestnem okolju je leta 2014 v času vro-
činskih valov umrlo 32 % več ljudi kot
v letu 2018, v podeželskem je umrlo 25 %
več ljudi v letu 2014 v primerjavi z letom
2018. Tako v mestnem kot v podeželskem
okolju je bilo statistično značilno poveča-
nje števila umrlih v času vročinskih valov
v letu 2014 v primerjavi z letom 2018 za
stare 5–74 let; v mestnem za 65% in v pode-
želskem za 26 % (tabela 1).
Grafična analiza
Na sliki 1 je pokazano povečano ali zmanj-
šano število smrti zaradi vseh vzrokov
bolezni in zaradi bolezni obtočil za oba spola
za leto 2014 in leto 2018 v Sloveniji. Na
sliki 2 sta pokazana število vročinskih valov
in število vseh dni z vročinskimi valovi za
leto 2014 in leto 2018 v Sloveniji.
raZPrava
Posledice podnebnih sprememb so ekstrem-
ni vremenski dogodki, med katere med
drugim štejemo poletne vročinske valove,
ki se pojavljajo tudi v Sloveniji. Vročinski
valovi v svetu sodijo med najresnejše vzro-
ke za povečano umrljivost in obolevnost
zaradi posledic podnebnih sprememb.
Opredelitev vročinskih valov po svetu ni
enotna. Pri nas je trenutno v uporabi izra-
čun psevdoekvivalentne temperature, ki
pri obremenitvi s toploto upošteva tudi rela-
tivno vlažnost (34). Učinki vročinskih valov
na umrljivost se po svetu razlikujejo in so
povezani s številnimi dejavniki, vključno
z lokalnim podnebjem, socialno-ekonom-
skimi dejavniki, demografskimi dejavniki,
zdravstvenim sistemom, pripravljenostjo
skupnosti, da upošteva nasvete zdravstve-
nih delavcev, in odpornostjo prebivalstva
v določeni državi (38).
Prejšnje raziskave o umrljivosti v Slo -
veniji kažejo, da so ranljive skupine, ki so
najverjetneje umrle zaradi posledic toplot-
nega bremena, starejše prebivalstvo in tiste,
ki umirajo zaradi bolezni obtočil. Dejansko
se je umrljivost leta 2015 v primerjavi
z letom 2003 povečala (31).
Stanje v Sloveniji
V raziskavi smo opazili izrazit pojav: v letu
2014 se je število smrtnih žrtev v vročin-
skih valovih povečalo, nato je v letu 2018
upadlo, čeprav so v zadnjih letih vročinski
valovi postali intenzivnejši, pogostejši in
trajajo dlje (slika 2). 
V letu 2014 se je povečalo število smrti
zaradi vseh vzrokov bolezni, in to tako pri
moških kot pri ženskah ter v obeh oprede-
ljenih starostnih skupinah, torej so zaradi
toplotnega bremena umirali tudi mlajši.
To je v skladu s številnimi raziskavami na
začetku 20. stoletja (39–45). Starost je dobro
poznan dejavnik tveganja za povečano
umrljivost v času vročinskih valov (46–48).
Starejši so bolj ranljivi tako zaradi fizioloških
kot zaradi socialno-ekonomskih dejavnikov
448 Maša Grašič, Simona Perčič število umrlih v času vročinskih valov po diagnozah, spolu, starostnih …
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 448
449Med Razgl. 2022; 61 (4):
Opazovano leto
Š
te
vi
lo
č i
n
sk
ih
 v
a
lo
v 
in
š
te
vi
lo
d
n
i 
z
 v
ro
č i
n
sk
im
i 
va
lo
vi
v
ro
0
5
10
30
15
35
20
40
25
45
50
Število vročinskih valov Število dni z vročinskimi valovi
2014 2018
Slika 1. Število vročinskih valov in število dni v obdobju vročinskih valov za leti 2014 in 2018 v Sloveniji.
vsi,
vsi vzroki
moški,
vsi vzroki
ženske,
bolezni
obtočil
moški,
bolezni
obtočil
vsi,
bolezni
obtočil
Opazovane diagnoze smrti
P
o
ve
č a
n
o
 a
li
 z
m
a
n
j š
a
n
o
š t
ev
il
o
sm
rt
i v
č a
su
 v
ro
č i
n
sk
ih
 v
a
lo
v 
(%
)
–5
–10
–15
5
25
10
30
15
20
0
2014 2018
ženske,
vsi vzroki
Slika 2. Povečano ali zmanjšano število smrti izraženo v odstotkih zaradi vseh vzrokov in zaradi bolezni
obtočil po spolu v obdobju vročinskih valov za leti 2014 in 2018 v Sloveniji.
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 449
tveganja. Socialno-ekonomski dejavniki
tveganja so naslednji: življenje v samoti,
izguba dohodkov za samostojno življenje,
velika soobolevnost, omejen dostop do
zdravstvenih storitev in pomanjkanje kli-
matskih naprav (47, 48). S staranjem v tele-
su pride do fiziološkega upadanja delovanja
organov, še posebej v času vročinskih valov,
ko se temperatura zraka močno dvigne, se
nekatere okvare, ki nastanejo s starostjo,
pospešijo (npr. porazdelitev krvnega obto-
ka, odziv potenja med izpostavljenostjo
ekstremnim temperaturam) (47, 48). Kar se
tiče povečane umrljivosti pri starih 19–75
let, sta v svetu prisotni dve razlagi. Prva je,
da smo v analizah izključili poškodbe, kar
lahko vodi do podcenjenosti učinka vroči-
ne na starejše. Ti so dejansko bolj občutljivi
za padce in zlome zaradi sinkope ali vrto-
glavice, ki sta lahko posledici obremenitve
s toploto, kot pa mlajši odrasli (49). Druga
je, da starejši ostanejo v času vročinskih
valov večinoma doma, v notranjih prosto-
rih in so lahko bolj zaščiteni in manj izpo-
stavljeni zunanji toplotni obremenitvi
v primerjavi z aktivno populacijo, ki odha-
ja v šolo in na delo (49).
Rezultati naše raziskave kažejo, da so še
posebej umirale ženske zaradi akutnih in
kroničnih srčno-žilnih bolezni, stare 75 let
in več.
Med srčno-žilnimi boleznimi je povišan
krvni tlak eden od poglavitnih dejavnikov
tveganja za povečano število smrti v času
vročinskih valov. Dejavniki tveganja za
povišan krvni tlak so: debelost, prekomer-
no uživanje soli in alkohola, sedeči življenj-
ski slog, visoka raven krvnega holesterola
in drugi. Povišan krvni tlak spremlja zvišanje
perifernega upora s hipertrofijo gladkih
mišic žilja. Te okvare vodijo do oslabljene-
ga uravnavanja temperature jedra kot posle-
dice motenj v nadzoru krvnega pretoka
v koži (50–53). Visok krvni tlak in poviša-
ne ravni holesterola in trigliceridov v krvi
so dobro znani dejavniki tveganja za atero -
sklerozo. Posledice visokega krvnega tlaka,
ki ga spremlja ateroskleroza, so lahko
srčna odpoved, akutni koronarni sindrom,
možganska kap, kronične ledvične bolezni
(50–53). Ti učinki se poslabšajo zaradi zdra-
vil, kot so nekatera psihotropna zdravila in
zdravila za srce in žilje, ki vplivajo na spo -
sobnost termoregulacije (53). Fiziološke
srčno-žilne okvare pri starejših posame -
znikih vodijo v večjo občutljivost te popu-
lacije na povišane temperature med vro-
činskimi valovi. Med vročinskimi valovi se
pretok krvi prerazporedi proti periferiji
(vazodilatacija), stran od osrednjih organov,
zaradi povečanega nastajanja znoja (54).
Starejši posamezniki z že obstoječimi bolez-
nimi srca imajo oslabljene mehanizme za
zadostno povečanje srčnega utripa, posle-
dično pa prekrvavitev kože ni ustrezna pri
povišani temperaturi jedra. Ko se telesna
temperatura jedra dvigne, pride do dehi-
dracije, ki dodatno prizadene srce in druge
organe (55). Znanstveniki ocenjujejo, da
okvare pri uravnavanju jedrne temperatu-
re povzročijo povečano viskoznost krvi
zaradi dehidracije (56). Kombinirani učinek
vnetja pljuč (opisano kasneje) in hemo-
koncentracija zaradi dehidracije vodita
do akutnega koronarnega sindroma in
možganske kapi (58). V skladu z drugimi
raziskavami je tudi v naši raziskavi pove-
čano število smrti v času vročinskih valov
za ženske v primerjavi z moškimi (59).
V svetu obstajata dve razlagi, zakaj ženske
zaradi toplotne obremenitve umirajo bolj.
Prva se nanaša na socialno-ekonomski
položaj; ženske so namreč navadno revnejše
in pogosteje družbeno izolirane kot moški.
Druga razlaga se nanaša na fiziološke
mehanizme; ženske imajo nižjo zmogljivost
znojenja in oddajanja toplote zaradi slabše
splošne vzdržljivosti, imajo višji delež maš -
čobnega tkiva, slabšo prilagoditveno spo -
sobnost in drugačno prevodnost kože (59).
V mestnem okolju (Ljubljana in Maribor)
je bila po pričakovanjih v letu 2014 umr-
ljivost povečana v času vročinskih valov,
vendar zanimivo, da ne za starejše od 75 let,
450 Maša Grašič, Simona Perčič število umrlih v času vročinskih valov po diagnozah, spolu, starostnih …
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 450
tako kot v drugih svetovnih mestih (60, 61).
Mesta so t. i. toplotni otoki, kjer so ljudje pod
večjo toplotno obremenitvijo v času vro-
činskih valov. Laaidi s sodelavci je poročal
o nekaterih dejavnikih, povezanih z vro-
činskimi valovi v urbanih območjih. Ti
dejavniki so odgovorni za »učinek mestnega
toplotnega otoka« in tudi ponoči povzročajo
višje temperature v velikih mestih kot na
podeželju. Posledično človeško telo med
vročinskimi valovi ne more počivati  niti
ponoči (60). Pomembne so tudi značilnosti
stanovanj v velikih mestih. Spanje v zgor-
njem nadstropju, pomanjkljiva toplotna
izolacija, pomanjkanje hladilnih tehnik in
naprav, vse to prispeva k višjim notranjim
temperaturam in večjemu tveganju za akut-
ne zdravstvene dogodke. Lahkotno oblače-
nje, nošenje naravnih tkanin, kot so bombaž,
lan v svetlih barvah in klobuk, prispevajo
k manjšemu tveganju za bolezni, povezane
z vročino (62). Po drugi strani so npr.
v avstralski raziskavi dokazali, da so pode-
želska območja prav tako obremenjena
s povečano umrljivostjo starejših v času vro-
činskih valov zaradi drugih vzrokov; to
pripisujejo večji izpostavljenosti starejših
vročinskim valovom, ker se več gibajo
zunaj, so večkrat družbeno izolirani in rev-
nejši ter slabše izobraženi (63).
Za dihalna obolenja, endokrine bolezni,
bolezni prebavil ter bolezni sečil in spolo-
vil nismo našli povečane umrljivosti.
Med staranjem so pljuča podvržena
fiziološkim spremembam, ki lahko posla -
bšajo dihanje, tudi brez bolezni, te spre-
membe pa spremlja oslabljen imunski sistem
(64). Kakovost zunanjega zraka med vro-
činskimi valovi je glavni vzrok za patolo-
ške spremembe v pljučih. Najpomembnejši
dejavnik za okvaro pljuč je povišana kon-
centracija prizemnega ozona, ki jo spremlja
lokalno vnetje v pljučih, ki se širi sistemsko
(65). V Sloveniji so ljudje ozonu izpostavljeni
predvsem v zahodnih regijah. Po drugi
strani pa so starejši posamezniki bolj obču -
tljivi na okužbe in patogene (66). Omogočeno
je širjenje ali pojav vektorskih bolezni, ki
se prenašajo z vodo in hrano, kar je značilno
za obdobja vročinskih valov (66). Skupaj sta
pljučna okužba in/ali vnetje zaradi slabe
kakovosti zunanjega zraka povezana z rast-
jo aterosklerotičnih plakov (67). Vnetje
zaradi slabe kakovosti zraka v dihalnih
poteh spodbuja povečano strjevanje prek
različnih mehanizmov in skupaj z osla-
bljenim srčno-žilnim odzivom spodbuja
trombotične dogodke (67, 68). Vnetje in
okužba sama po sebi tudi poslabšata kro-
nično obstruktivno pljučno bolezen in
astmo, ki sta zelo razširjeni pri starejših (68).
V svetu poročajo, da je predvsem slad-
korna bolezen tista, zaradi katere umirajo
ljudje v času vročinskih valov, a so pomemb-
ne tudi kronične ledvične bolezni (69, 70).
Sladkorna bolezen je močno povezana
s toplotnim stresom. Kronične zdravstve-
ne spremembe pri bolnikih s sladkorno
boleznijo povzročajo zmanjšano sposo -
bnost odvajanja toplote, pogosti pa sta dehi-
dracija in motnje v ravnovesju elektrolitov.
Zapleti pri sladkorni bolezni tipa 1 in 2 so
zelo podobni, vendar je populacija bolnikov
s sladkorno boleznijo tipa 1 dejansko razli-
čna. Boljša zdravstvena oskrba za te bolnike
in izboljšano znanje o tem, kako obvlado-
vati sladkorno bolezen tipa 1, sta poveza-
na z manjšim pojavom povezanih zapletov
in vodita k podaljšanju pričakovane življenj-
ske dobe. Nekateri predlogi kažejo, da je
manjša gostota živcev pri žlezah znojni-
cah povezana z okvarami simpatičnega
živca (71). Glede sladkorne bolezni tipa 2
so znanstveniki dokazali, da je povezana
s splošnim zdravstvenim stanjem in življenj-
skim slogom, z večjo soobolevnostjo, vklju-
čno z debelostjo, dislipidemijo, presnovnim
sindromom, povišanim krvnim tlakom in
drugimi srčno-žilnimi boleznimi, pa tudi
s spremembami, povezanimi z normalnim
staranjem. Vpliv toplotnega stresa na urav-
navanje telesne temperature je potrjen,
njegov vpliv (npr. v vročem okolju ali med
telesno aktivnostjo) pa ni povsem pojasnjen
451Med Razgl. 2022; 61 (4):
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 451
pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (71).
Debelost v državah z visokim dohodkom in
tudi v Sloveniji zelo hitro narašča. Starejši
odrasli imajo drugačno razmerje med tele-
sno maščobo (večjo) in mišično maso (manj-
šo) v primerjavi z mlajšimi odraslimi.
Nekatere raziskave so razjasnile učinke
toplotnega stresa pri starejših debelih posa-
meznikih med vadbo. Pokazali so, da imajo
debeli posamezniki zmanjšano toleranco za
vročino in zmanjšano aktivacijo odzivov na
izgubo toplote pri pretoku krvi in  znojenju
kože. Drugi dejavnik je, da imajo debeli lju-
dje manjše razmerje med telesno površino
in maso. Prav tako ima večja količina maš -
čobnega tkiva manjšo specifično toplotno
kapaciteto kot masa brez maščobe (71).
Homeostaza je zelo pomembna za vzdrže-
vanje delovanja ledvic. Toplotni stres je
povezan s prerazporeditvijo krvi iz splanh-
ničnega in ledvičnega žilja na obrobje, kar
vpliva na ledvični krvni pretok in povzro-
ča ledvične okvare (70). Starejši imajo še
druge kronične nenalezljive bolezni, ki sta-
nje poslabšajo.
Glede novotvorb in povečane umrlji-
vosti se je v Sloveniji pokazal izrazit pojav.
Onkološki bolniki so umirali v času vro-
činskih valov statistično značilno bolj
v obeh opazovanih letih. V svetovni litera-
turi še nismo našli tovrstnega opisa, zato
bi bile pri nas smiselne nadaljnje epide-
miološke raziskave za razjasnitev težave.
V letu 2018 se je sodeč po analizah sta-
nje glede umrljivosti v času vročinskih
valov stabiliziralo in ni bilo statistično
značilnih razlik glede na čas brez vročin-
skih valov.
Leta 2018 se je v primerjavi z letom
2014 zmanjšala umrljivost za vse in zara-
di vseh vzrokov, od tega predvsem za žen-
ske in tiste, stare 75 let in več. Pri boleznih
obtočil se je zmanjšala umrljivost za žen-
ske, stare 75 let in več, pri pregledu mest-
nega in podeželskega okolja pa za oba
spola pri starih 5–74 let. Poraja se veliko
vprašanj, zakaj se je umrljivost zmanjšala.
Do sedaj je v svetu malo znanega o dejav-
nikih, ki bi razložili ta pojav. Raziskave so
predlagale vzroke, kot so: splošno izbolj-
šanje dostopnosti do zdravstvenih storitev,
povečano zavedanje ljudi o nevarnosti in
implementacija prilagoditvenih strategij,
kot sta npr. aklimatizacija stavb in sistem
zgodnjega obveščanja (28). Začela se je
verjetno tudi prilagoditev prebivalcev na
vročino. Dokazov na to temo je malo. Glede
na to, da se je v Evropi v številnih državah
in/ali mestih umrljivost v času vročinskih
valov znižala, v Sloveniji ta pojav ni tako
nepričakovan (7–14).
V članku nismo analizirali posebej ran-
ljivih skupin prebivalcev, kot so: otroci
(zaradi premajhnega števila opazovanih
dogodkov – smrti), nosečnice (ker so nose-
čnice bolj ranljive za obolevnost kot za umr-
ljivost), duševno bolni (ker so analize
zapletenejše in je treba upoštevati tudi
migracije, zakonski stan …), bolezni, ki se
prenašajo s hrano in vodo (ker se zaradi teh
vzrokov poveča predvsem obolevnost, manj
umrljivost), popotniki, turisti in migranti
(ker je te populacije v Sloveniji malo),
socialno-ekonomsko ranljivi (ker bi mora-
li analizirati posamezne parametre, kot so
npr. družbena izolacija, osamljenost, klima-
tizacija, izobraženost …, to pa presega ana-
lize v pričujočem članku).
V Sloveniji smo na NIJZ začeli z javno -
zdravstvenimi ukrepi kmalu po zelo vročem
poletju leta 2003, ki je bilo v Evropi naj-
toplejše po letu 1500 in je prezgodaj umrlo
veliko ljudi, predvsem v Franciji (72). Leta
2006 smo prvič nastopili v medijih s spo-
ročili za posebej ranljive skupine in z napot-
ki za pravilno vedenje v času vročinskih
valov. Tovrstni napotki so bili objavljeni
na naših spletnih straneh leta 2010 in jih
vsako leto osvežujemo (73). Sistem zgod-
njega obveščanja je bil na ARSO vzpostav -
ljen leta 2011, vendar je bil leta 2016 nad-
grajen s posebnimi opozorili za ravnanje
prebivalcev in ranljivih skupin v času vro-
činskih valov. Leta 2017, ko so vročinski
452 Maša Grašič, Simona Perčič število umrlih v času vročinskih valov po diagnozah, spolu, starostnih …
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 452
valovi zopet dosegli ekstremne tempera-
ture, smo začeli z intenzivnejšim medijskim
opozarjanjem. Na začetku junija smo pri-
pravili tiskovno konferenco na temo nevar-
nosti in ogroženosti v času vročinskih
valov ter o pravilnem ravnanju. Prek pole-
tja smo se pojavili v skoraj vseh slovenskih
medijih; nacionalnih in lokalnih TV-posta-
jah, nacionalnih in lokalnih radijskih posta-
jah ter v dnevnih časopisih. Tovrstno okrep -
ljeno medijsko promocijo izvajamo od leta
2017 vsako poletje. Naša sporočila so pri-
pravljena tako, da okrepimo fiziološke
mehanizme prilagajanja (primerno vedenje,
zadostno uživanje tekočin, pazljivost pri
jemanju zdravil, spremljanje zdravstvenega
stanja starejših) in da okrepimo socialno-
-ekonomske vidike prilagajanja (opozorimo
na sedeč življenjski slog, opozorimo na sta-
rejše, ki živijo sami, so slabše pokretni ali
socialno izolirani, opozorimo na uporabo
klimatskih naprav in umik v ohlajene
prostore ali naravo v času najvišjih tem-
peratur čez dan). Sporočila so kratka,
jasna in lahko razumljiva za splošno pre-
bivalstvo. Prve analize umrljivosti v času
vročinskih valov za leto 2003 v Sloveniji
sta naredili Tomšičeva in Šelbova leta
2008 (74). Sledila je objava kazalca leta
2014 z naslovom »Število umrlih v obdob-
ju vročinskih valov« na spletnih straneh
ARSO, ki ga vsako leto osvežujemo (75).
Bolj poglobljene analize umrljivosti v času
vročinskih valov smo začeli izdelovati
na NIJZ leta 2016, in to za vsako leto od
leta 1999 do leta 2020. S tem lahko sprem-
ljamo obremenjenost glede povečanega
števila smrti v času vročinskih valov za
Slovenijo.
Slabe strani raziskave
Opredelitev vročinskih valov v svetu ni
enotna. Poleg tega je v Sloveniji majhno šte-
vilo opazovanih dogodkov (umrlih na dan),
zato so v nekaterih statističnih podskupi-
nah 95-% IZ široki in razlaga analiz težav -
na. V raziskavi nismo upoštevali motečih
dejavnikov, kot je vpliv ozona poleti, in dru-
gih onesnaževal zraka, predvsem PM.
dobre strani raziskave
Kljub temu da je Slovenija majhna evrop-
ska država, je pomembno vedeti, katere sku-
pine prebivalcev so pri nas najranljivejše
v času vročinskih valov. Dejstvo je, da se je
število umrlih v času vročinskih valov leta
2018 zmanjšalo glede na leto 2014. To je
dober znak za Slovenijo, vendar ne smemo
prehitro zaključiti, da pri nas umrljivost
zaradi vročinskih valov zanesljivo upada. Še
vedno moramo intenzivno nadaljevati s pre-
ventivnimi javnozdravstvenimi ukrepi in
medresorskim sodelovanjem (ARSO, NIJZ,
a tudi drugi deležniki) in pripraviti na
dokazih temelječa dejstva za podporo odlo-
čevalcem.
Podnebne spremembe so težava ce -
lotnega sveta, ki postaja vse bolj pereča
z intenzivnejšimi, daljšimi in pogostejšimi
vročinskimi valovi poleti. V Sloveniji se pre-
bivalstvo stara in število kroničnih nena-
lezljivih bolezni narašča, medtem ko pod-
nebne spremembe napovedujejo vedno
večjo obremenitev s toploto poleti. Zaradi
dejstva, da pri nas upada umrljivost v času
vročinskih valov, ne smemo prezreti veli-
kosti težave. Vročinski valovi so samo ena
od posledic podnebnih sprememb. Poleg teh
se v svetu vse bolj pojavljajo tudi drugi
ekstremni vremenski dogodki, kot so suše,
poplave, požari, spremembe v biotski raz-
novrstnosti itd. Boj proti podnebnim spre-
membam se bo nadaljeval in pred nami je
še dolga pot, da bomo zajezili tako hitro
rastočo svetovno težavo. Odgovornost je na
nas vseh; na vsakem posamezniku po eni
strani in na odločevalcih po vsem svetu na
drugi strani. Pomembno je aktivno mer-
jenje umrljivosti v času vročinskih valov
v naši državi, da lahko pripravimo preven-
tivne strategije za prilagajanje na podne bne
spremembe in njihovo blaženje. Potrebno
je hitro in trajnostno ukrepanje.
453Med Razgl. 2022; 61 (4):
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 453
LITEraTUra
1. Donat MG, Alexander LV, Yang H, et al. Global land-based datasets for monitoring climatic extremes. Bull
Amer Meteor Soc. 2013; 94 (7): 997–1006.
2. World Health Organization. Heat and health in the WHO European Region: Updated evidence for effective
prevention. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; 2021. 
3. Zaletel M, Vardič D, Hladnik M, et al. Zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021.
4. United Nations. World Population Ageing 2013 ST/ESA/SER.A/348. New York: United Nations, Department
of Economic and Social Affairs, Population Division; 2013.
5. Statistični urad Republike Slovenije: Prebivalstvena piramida [internet]. Ljubljana: Statistični urad Republike
Slovenije; 2021 [citirano 2021 Sep 21]. Dosegljivo na: https://www.stat.si/PopPiramida/Piramida2.asp
6. Linares C, Mirón IJ, Montero JC, et al. The time trend temperature-mortality as a factor of uncertainty analysis
of impacts of future heat waves. Environ Health Perspect 2014; 122 (5): A118.
7. Fouillet A, Rey G, Wagner V, et al. Has the impact of heat waves on mortality changed in France since the
European heat wave of summer 2003? A study of the 2006 heat wave. Int J Epidemiol. 2008; 37 (2): 309–17.
8. Pascal M, Wagner V, Corso M, et al. Heat and cold-related mortality in 18 French cities. Environ Int. 2018; 121:
189–98.
9. Pascal M, Sweeney JC, Cullen E, et al. Heatwave and mortality in Ireland, planning for the future. Irish Geography.
2013; 46 (3): 203–11.
10. Paterson SK, Godsmark CN. Heat–health vulnerability in temperate climates: Lessons and response options
from Ireland. Global Health. 2020; 16 (1): 29.
11. Schifano P, Leone M, De Sario M, et al. Changes in the effects of heat on mortality among the elderly from
1998–2010: Results from a multicenter time series study in Italy. Environ Health. 2012; 11 (1): 58.
12. de’Donato F, Scortichini M, De Sario M, et al. Temporal variation in the effect of heat and the role of the Italian
heat prevention plan. Public Health. 2018; 161: 154–62.
13. Achebak H, Devolder D, Ballester J. Correction: Heat-related mortality trends under recent climate warming
in Spain: A 36-year observational study. PLoS Med. 2018; 15 (7): e1002617.
14. Díaz J, Carmona R, Mirón IJ, et al. Time trend in the impact of heat waves on daily mortality in Spain for a period
of over thirty years (1983–2013). Environ Int. 2018; 116: 10–17.
15. Gasparrini A, Guo Y, Hashizume M, et al. Temporal variation in heat-mortality associations: A multicountry
study. Environ Health Perspect. 2015; 123 (11): 1200–7.
16. Green HK, Andrews N, Armstrong B, et al. Mortality during the 2013 heatwave in England – How did it compare
to previous heatwaves? A retrospective observational study. Environ Res. 2016; 147: 343–9.
17. Arbuthnott KG, Hajat S. The health effects of hotter summers and heat waves in the population of the United
Kingdom: A review of the evidence. Environ Health. 2017; 16 (S1): 119.
18. Urban A, Davidkovova H, Kyselý J. Heat- and cold-stress effects on cardiovascular mortality and morbidity
among urban and rural populations in the Czech Republic. Int J Biometeorol. 2014; 58 (6): 1057–68.
19. Finnish institute for health and welfare: Last summer’s heat wave increased the mortality of older people –
prepare for hot weather in time [internet]. Helsinki: THL; 2021 [citirano 2021 Aug 12]. Dosegljivo na:
https://thl.fi/en/web/thlfi-en/-/last-summer-s-heat-wave-increased-the-mortality-of-older-people-pre-
pare-for-hot-weather-in-time
20. de’Donato F, Leone M, Scortichini M, et al. Changes in the effect of heat on mortality in the last 20 years in
nine European cities. Results from the PHASE project. Int J Environ Res Public Health. 2015; 12 (12): 15567–83.
21. Muthers S, Matzarakis A, Koch E. Summer climate and mortality in Vienna – A human– biometeorological
approach of heat-related mortality during the heat waves in 2003. Wien Klin Wochenschr. 2010; 122 (17–18):
525–31.
22. Muthers S, Matzarakis A, Koch E. Climate change and mortality in Vienna – A human–biometeorological
analysis based on regional climate modeling. Int J Environ Res Public Health. 2010; 7 (7): 2965–77.
23. Scortichini M, de’Donato F, De Sario M, et al. The inter-annual variability of heat-related mortality in nine
European cities (1990–2010). Environ Health. 2018; 17 (1): 66.
24. Can G, Şahin Ü, Sayılı U, et al. Excess mortality in Istanbul during extreme heat waves between 2013 and 2017.
Int J Environ Res Public Health. 2019; 16 (22): 4348.
25. Alcoforado MJ, Marques D, García RAC, et al. Weather and climate versus mortality in Lisbon (Portugal) since
the 19th century. Applied Geog. 2015; 57: 133–41.
454 Maša Grašič, Simona Perčič število umrlih v času vročinskih valov po diagnozah, spolu, starostnih …
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 454
26. Heudorf U, Schade M. Heat waves and mortality in Frankfurt am Main, Germany, 2003–2013: What effect
do heat–health action plans and the heat warning system have? Z Gerontol Geriatr. 2014; 47 (6): 475–82.
27. Steul K, Schade M, Heudorf U. Mortality during heatwaves 2003–2015 in Frankfurt-Main – The 2003 heat-
wave and its implications. Int J Hyg Environ Health. 2018; 221 (1): 81–6.
28. Bobb JF, Peng RD, Bell ML, et al. Heat-related mortality and adaptation to heat in the United States. Environ
Health Perspect. 2014; 122 (8): 811–6.
29. Ng CFS, Boeckmann M, Ueda K, et al. Heat-related mortality: Effect modification and adaptation in Japan
from 1972 to 2010. Glob Environ Change. 2016; 9: 234–43.
30. Mirón IJ, Linares C, Montero JC, et al. Changes in cause-specific mortality during heat waves in central Spain,
1975–2008. Int J Biometeorol. 2015; 59 (9): 1213–22.
31. Perčič S, Kukec A, Cegnar T, et al. Number of heat wave deaths by diagnosis, sex, age groups, and area, in
Slovenia, 2015 vs. 2003. Int J Environ Res Public Health. 2018; 15 (1): 173. 
32. Statistični urad Republike Slovenije. Populacija v Sloveniji [internet]. Ljubljana: Statistični urad Republike
Slovenije; 2021 [citirano 2021 Sep 21]. Dosegljivo na: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/
-/05A1002S.px
33. ARSO METEO: Podnebje v Sloveniji [internet]. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje; 2021 [citirano
2021 Sep 23]. Dosegljivo na: http://meteo.arso.gov.si/met/en/climate/
34. Vida M. Medicinska Meteorologija. Ljubljana: Medicinska Fakulteta; 1990.
35. Joe L, Hoshiko S, Dobraca D, et al. Mortality during a large-scale heat wave by place, demogrphic group, internal
and external causes of death, and building climate zone. Int J Environ Res Public Health. 2016; 13 (3): 299.
36. Díaz, J, Carmona R, Mirón, IJ, et al. Comparison of the effects of extreme temperatures on daily mortality in
Madrid (Spain), by age group: The need for a cold wave prevention plan. Environ Res. 2015; 143 (Pt A): 186–91.
37. Altman DG, Bland JM. Interaction revisited: The difference between two estimates. BMJ. 2003; 326 (7382): 219.
38. Li M, Gu S, Bi P, et al. Heat waves and morbidity: Current knowledge and further direction – A comprehensive
literature review. Int J Environ Res Public Health. 2015; 12 (5): 5256–83.
39. Basu R, Samet JM. Relation between elevated ambient temperature and mortality: A review of the epidemiologic
evidence. Epidemiol Rev. 2002; 24: 190–202.
40. Centers for Disease Control and Preventon. Heat-related deaths – Chicago, Illinois, 1996–2001, and United
States, 1979–1999. MMWR Morb Mortal Wkly Rep. 2003; 52: 610–3.
41. Hajat S, Armstrong B, Bacini M, et al. Impact of high temperature on mortality: Is there an added heat wave
effect? Epidemiology. 2006; 17: 632–8.
42. Kinney PL, O’Neill MS, Bell ML, et al. Approaches for estimating effects of climate change on heat-related
deaths: Challenges and opportunities. Environ Sci Policy. 2008; 11: 87–96.
43. Medina-Ramon M, Zanobetti A, Cavanagh DP, et al. Extreme temperatures and mortality: Assessing effect
modification by personal characteristics and specific cause of death in a multi-city case only analysis. Environ
Health Perspect. 2006; 114: 1331–6.
44. Naughton MP, Henderson A, Mirabelli MC, et al. Heat-related mortality during a 1999 heat wave in Chicago.
Am J Prev Med. 2002; 22: 221–7.
45. Vandentorren S, Suzan F, Medina S, et al. Mortality in 13 French cities during the August 2003 heat wave.
Am J Public Health. 2004; 94: 1518–20.
46. Åström DO, Forsberg B, Rocklöv J. Heat wave impact on morbidity and mortality in the elderly population:
A review of recent studies. Maturitas. 2011; 69 (2): 99–105.
47. Kenney WL, Munce TA. Invited review: Ageing and human temperature regulation. J Appl Physiol. 2003; 95
(6): 2598–603.
48. Gamble JL, Hurlea BJ, Shultz BA, et al. Climate change and older Americans: State of the science. Environ Health
Perspect. 2013; 121 (1): 15–22.
49. Ghirardi L, Bisoffi G, Mirandola R, et al. The impact of heat on an emergency department in italy: Attributable
visits among children, adults, and the elderly during the warm season. PLoS One. 2015; 10 (10): e0141054.
50. Folkow B. Physiological aspects of primary hypertension. Physiol Rev. 1982; 62 (2): 347–504.
51. Greene AS, Tonellato PJ, Lui J, et al. Microvascular rarefaction and tissue vascular resistance in hypertension. Am
J Physiol. 1989; 256: H126–31.
52. Carberry PA, Shepherd AM, Johnson JM. Resting and maximal forearm skin blood flows are reduced in
hypertension. Hypertension. 1992; 20 (3): 349–55.
53. Allen A, Segal-Gidan G. Heat-related illness in the elderly. Clin Geriatr. 2007; 15: 37–45.
455Med Razgl. 2022; 61 (4):
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 455
54. Basu R, Feng WY, Ostro BD. Characterizing temperature and mortality in nine Californian counties. Epidemiology.
2008; 19 (1): 138–45.
55. Bouchama A, Knochel JP. Heat stroke. N Engl J Med. 2002; 346: 1978–88.
56. Cui J, Arbab-Zadeh A, Prasad A, et al. Effects of heat stress on thermoregulatory responses in congestive heart
failure patients. Circulation. 2005; 112: 2286–92.
57. Sawka MN, Montain SJ. Fluid and electrolyte supplementation for exercise heat stress. Am J Clin Nutr. 2000;
72: 564S–72S.
58. Keatinge WR, Coleshaw SR, Easton JC, et al. Increased platelet and red cell counts, blood viscosity, and plasma
cholesterol levels during heat stress, and mortality from coronary and cerebral thrombosis. Am J Med. 1986;
81: 795–800.
59. Kenney WL. A review of comparative responses of men and women to heat stress. Environ Res. 1985; 37 (1):
1–11.
60. Laaidi K, Zeghnoun D, Dousset A, et al. The impact of heat islands on mortality in Paris during the August
2003 heat wave. Environ Health Perspect. 2012; 120 (2): 254–9.
61. Semenza JC, Wilson DJ, Parra J, et al. Public perception and behavior change in relationship to hot weather
and air pollution. Environ Res. 2008; 107 (3): 401–11.
62. Vandentorren S, Bretin P, Zeghnoun A, et al. August 2003 heat wave in France: Risk factors for death of elderly
people living at home. Eur J Public Health. 2006; 16 (6): 583–91.
63. Loughnan M, Nicholls N, Tapper N. Mortality-temperature thresholds for ten major population centres in rural
Victoria, Australia. Health Place. 2010; 16 (6): 1287–90.
64. Wang L, Green FHY, Smiley-Jewell SM, et al. 2010. Susceptibility of the aging lung to environmental injury.
Semin Respir Crit Care Med. 2010; 31 (5): 539–53.
65. Séguin J. Human health in a changing climate: A canadian assessment of vulnerabilities and adaptive capacity.
Ottawa: Health Canada; 2008.
66. Filiberto D, Wethington E, Pillemer K, et al. Older people and climate change: Vulnerability and health effects.
Generations. 2009; 33: 19–25.
67. Lavallee P, Perchaud V, Gautier Bertrand M, et al. Association between influenza vaccination and reduced
risk of brain infarction. Stroke. 2002; 33: 513–8.
68. Mazzoli-Rocha F, Fernandes S, Einicker-Lamas M, et al. Roles of oxidative stress in signaling and inflam-
mation induced by particulate metter. Cell Biol Toxicol. 2010; 5: 481–91.
69. Notley SR, Poirier MP, Sigal RJ, et al. Exercise heat stress in patients with and without type 2 diabetes. JAMA.
2019; 322 (14): 1409–11.
70. Semenza JC, McCullough JE, Flanders WD, et al. Excess hospital admissions during the July 1995 heat wave
in Chicago. Am J Prev Med. 1999; 16 (4): 269–77.
71. Kenny GP, Sigal RJ, McGinn R. Body temperature regulation in diabetes. Temperature. 2016; 3 (1): 119–45.
72. Lauterbacher J, Dietrich D, Xsoplaki E, et al. European seasonal and annual temperature variability, trends
and extremes since 1500. Science. 2004; 303 (5663): 1499–503.
73. Nacionalni inštitut za javno zdravje: Napotki za ravnanje ob vročini [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut
za javno zdravje; 2014 [citirano 2021 Avg 19]. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sl/napotki-prebivalcem-za-
ravnanje-v-vrocini
74. Tomšič S, Šelb Šemerl J, Omerzu M. Vpliv vročinskih valov na umrljivost ljudi. In: Gabrijelčič Blenkuš M, ed.
Svetovni dan zdravja 2008. Podnebne spremembe vplivajo na zdravje: moje, tvoje, naše. Ljubljana: Inštitut
za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2008. p. 22–4.
75. ARSO OKOLJE: Kazalci zdravja in okolja. Število umrlih v obdobju vročinskih valov [internet]. Ljubljana: Agencija
Republike Slovenije za okolje; 2014 [citirano 2021 Sep 23]. Dosegljivo na: http://kazalci.arso.gov.si/sl/
content/stevilo-umrlih-v-obdobju-vrocinskih-valov#article-footer-id 
Prispelo 16. 3. 2022
456 Maša Grašič, Simona Perčič število umrlih v času vročinskih valov po diagnozah, spolu, starostnih …
mr22_4_Mr10_2.qxd  22.12.2022  11:06  Page 456