Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
üfeaja v poĐđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
2 uredništvom se more govoriti dan od 11.—12. ure dopold.
T®4eton št- ! 13.
Barofinioa listo:
Celo leto..................12	h
Pol leta....................6	K
četrt leta..................3	K
Mesečno.................... 1	X
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računi j o s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
133.
Maribor, dne 13. novembra 1911.
Letnik lil.
Živijo dr. Šušteršič!
Same ob sebi so nam zdrknile zgor.tjšnje 'besedo v pero, ko smo prečitali velepomemben in epoha^ len govor, katerega je imel voditelj V. L. S. dr. Šušteršič v petek dne 10. t. m. v državnem zboru. Pri-nrjšamo ga- po stenografičnem zapisniku.
Vißto&a zbornica! Tekoča debata je pravcata "Specijaliteta. Z'avršili jo bodemo v dveh obrokih in vsak obrok pod drugo vlado. (Veselost.) Prvi obrok nam je prinesel jako lep govor biMŠlega gospoda ministrskega predsednika in v drugi lazi je tvorilo u-vod lepo piredatvanje sedanjega ministrskega predsednika o dolžnostih parlamenta v splošnem in pose bnerrj oziru. (Veselost.) Sploh pa je jako čudno, da je tako nedolžna institucija, kakor je prvo hiranje, požrla eno ministrstvo. (Veselost.) To je brez primere v naši parlamentarni zgodovini. Že te zunanjosti jasno kažejo, da imamo opraviti z debato, ki je posebne važnosti. Za to (dejstvo govori še pa nekaj drugega, kar je važnejšo — vsebina te debate same.
Gospoda moja! Ne da se tajiti, da; smo tekom ta debate slišali zelo pomembne govore; slišali smo it zbornice same govore, ki zaslužijo, da se jih zapomni in jaz sam bom toliko prost, da bom v imenu našega kluba nekaj od tega podčrtal,.
V o d i 1 n e g 'aJ m o ž a n a m m a n j k! a.
Bili so lepi' govori, gospoda moja, in posebno govo? spoštovanega načelnika Poljskega kluba je bil pravcati vzor parlamentarične Vzornosti. Nikdo, gospoda moja, ne more (tajiti, id a se ta debata vrši stvarno in v finem tonu. In to dejstvo je dokaz, da nimajo oni prav, ki to zbornico ponižujejo (živahno pritrjevanje in ploskanje), ki pravijo, da ni ‘ta zbornica delazmožna in da nima volje za delo. Pač pa je res, da je novoizvoljena zbornica se poslužila prve prilik!©, ki se ji je ponudila, da se porazgovori o političnih prohlemih, in je veliko politično debato resno, dostojno in stvarno završfila. (Živahno pritrjevanje.) To je dokaz, da je v tej zbornici delovna taoč, in volja za 'delo. (Tako je!) Seveda je ta volja in ta moč, rekel bi, v nekakem surovem stanju. Da se primerjati s 'surovo viodno močjo, katero se mora še le dobičkanosno naplaviti .(pritrjevanje); seveda, je potreba, za to tehnikov, dostikrat ženljalnih tehnikov, da Ise napravi tako surovo vodno moč. za človeštvo dobičkanosno. (Živahno pritrjevanje. Klic: Ampak ne diletanti!) Diletant seveda kaj takega ne more dovršiti. Morajo se napraviti jezovi, graditi se mora od-in dovajalne kanale, mora se montirati turbine. Potem se lahko govori o vodni naprajvi in surova vodna moč, ki je poprej dostikrat napravila škodo in je vzburjena vse razdejala, postane dobičkanosna in pravi blagoslov za) človeštvo. (Živajhno pritrjevanje in ploskanje.) Ta surova moe, ta tiči v tej Ivisoki zbornici, toda politični tehnik, gospoda moja, nam manjka. (Živjahno pritrjevanje.) Ta nam manjka, gospoda moja! Hinavstvo je, Če se z vrača odgovornost na ta parlament, če ne gre delo naprej (pritrjevanje), in predrznost je, če, se hoče od strani vlade parlamentu predavati o njega dolžnostih. (Ploskanje.)
Gospoda (moja! Namesto da govorijo parlamentu o njega dolžnostih, bi naj naši 'državniki rajši začeli premišljevati (istina je!) in bi naj samim sebi stavili usodna vprašanje: čemu dmo pravzaprav iu? (Živahno pritrjevanje.) Toda, visoko spoštovana gospoda! Gotovo ima gospod ministrski predsednik tisočkrat prav, ajko reče: Parlament ni samemu sebi namen. P dav je! Toda tudi vlada ni sama sebi namen (tako je!) in najmanj je vlada A, B ali C sama sebi namen. (Pritrjevanje.)
Jaz trdim, visoko spoštovana gospoda, in jaz sem povdarjal, da je delovna moč in delovna volja v surovem stanju tu, in potrebno je, da 'jo napravimo dobičkanosno. K temu pa sliši politično vodstvo zbornice (pritrjevanje), tega rabimo, tega nam manjka, tega mi nimamo, in vsled tega ne. morejo 'priti do veljave moči, ki spijo v tej zbornici, ki, lahko se reče kar se Moče, vživa zauptanje milijonov in milijonov (živahno pritrjevanje), te taoči ne morejo priti' do pravega izraza in to v Škodo narodov v tej državi ire v škodo države same. (Pritrjevanje.)
Kdo naj vodi?
Ih kdo naj vodi? Odkrito moram priznati, da ima spoštovani gospod načelnik Poljskega kluba tisočkrat prav, ako pravi, 'da mora voditi vl^da. (Pri-
trjevanje.) Praivo konstitucionelno življenje, brez da bi vodila 'zbornico vi ajda, ki ima v rokami moč in u-piravo, ki rbzpolaga z državnimi sredstvi, ni mogoče. (Pritrjevanje.) Ampak nad vse karakteristično je, da v tistem trenutku, ko je pozval načelnik Poljskega kluba nekega ministrskega predsednika: „Vodite nas, ekscelenca!,,, (Poslanec dr. Korošec: Tedaj jo pa pobriše,! Veselost.), ni vedel ministrski predsednik, nič nujnejšega, kakor pobegniti v privatno življenje. Samo voditi ne, gospoda moja, tako si mislijo naši ministrski predsedniki. Vodstvo zahteva tudi odgovornost, zato, se mora nekaj znati, nekaj delati, zato se mora dokazati, da dotični res, nekaj razume, tu se mora pokazati, 'da je politični tehnik, o katerem sem p,rej govoril in tukaj se mora prevzeti odgovornost za !vse, kar se napravi ali ne napravi. Toda odgovornosti, gospoda moja, te noče nobena avstrijska vlada prevzeti, temveč vedno in vedno se sliši od onih klopi: ,„,Vi imate odgovornost za vse, vi, zbornica, vi morate nositi odgovornost!“ (Živahno pritrjevanje.)
Seveda, lahko se reče: „Vlada, prevzemi vodstvo!“ Da pa more vodstvo res prevzeti, mora sajmo ob sebi umevno biti vlada za «to zmožna in mora u-stvariti odgovarjajočo organizacijo v zbornici. Ta o!d-govarjajoča organizacija v zbornici, katero v splošnem imenujemo večino, je vladna stvar in jaz se nikakor ne strinjam z mnenjem načelnika, nemškega nacionalverbanda, ki pravi: napravimo večino za zbornico, ne za vlado! Kaj takega bi bilo samo kot kratek prehod mogoče, kbit most h konečni situaciji, eventuelno z označenim ali neoznačenim (ciljem, odstraniti eno vlado in vpostatviti drugo. Kakor rečeno, trajno konstitucionelno življenje je samo takrat mogoče, ako vlada efektivno, virtuelno vo):M zbornico. Snovanje večine, — Enotnega (kuha je
t r e b .a,
O snovanju večine še je v tej zbornici veliko govorilo, posebno od strani glavnih govornikov naj-vecjili strank te zbornice, in to, k-ajr'so ti glavni govorniki največjih strank dejali, nas sili, da tudi mi z vso odločnostjo zavzamemo svoje stališče. Večinsko vprašanje, gospoda moja, ni nikako čisto aritmetično vprašanje, to ni samo vprašanje parlamentarične mehanike. Večinsko vprašanje, gospoda moja, je vprašanje dosti višjega reda. Politična večina, resnično življenja zmožna večina, mora biti prešinjena z nekim gotovim duhom (talko je:), z nekim gotovim enotnim duhom.
To telo, ki ga imenujemo večino, mora imeti dušo, otraga če ni o politični, življenja zmožni' večini niti govora. In kako si predstavljajo glavni govorniki največjih strank v zbornici večino? Popolnoma jednostavno: Mi, tri največje strankarske zveze, se združimo in tvorimo večino! In — spoštovani gospod načelnik Poljskega kluba je to najjasneje izvajal — mi sklenemo medsebojno pogodbo; v tej pogodbi se mora natančno določiti, kaj dobi država in kaj 'dobijo stranke, seveda tiste stranke, ki podpišejo to pogodbo. Toda, gospoda, moja, to je pa jako slaba 'podlaga za kako večinsko gospodarstvo v tej zbornici. Ali mislite, gospoda moja, da bi dotični, ki M, ostali zunaj, na taki podlagi osnovlano večino pripoznali, ali mislite, da bi se popolnoma mirno uklonili strankar-skej sebičnosti, golemu egoizmu posameznih strank. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Ako ste tako naivni, da to verjamete, potem le verjemite, /Toda kmalu bodete doživeli bridko razočaranje. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Avstrijski problem.
Da, enoten duh mora vladati v večini. Ampak ta enoten duh zamore biti — mogoče da. se. sliši starokopitno, toda jaz povem to popolnoma odkrita — le pravi avstrijski duh. Prof. Masaryk je mnenja, da kak avstr, duh sploh ne eksistira. (Masaryk: Centralističen, sem dejal!) Hvala. Moje mnenje je in ne samo moje imnenje, terngeč jaz vem, da se pravi avstrijski čut v narodih te države zelo močno udejstvuje (pritrjevanje), in da je to udejstvovanje se zelo o jačilo in osvežilo, ko so dobili! avstrijski narodi kot cesarjevo ■danilo splošno in enako volilno pravico. (Pritrjevanje. Medklici.)
Gotovo, gospoda moja, kajti narodi so vedeli, da bi stvar nikdar ne bila končana, ako se ne bi cesar z vso odločnostjo za njo zavzel. (Pritrjevanje.)
Gospoda moja, jaz trdim, da zamore le avstrijski duh vzdržati življenja zmožno večino, katero bi
tudi oni, ki bi bili iz večine ‘izključeni, pripoznali in respektirali'. Ta avstrijski duh ima smisel za velikost in moč te države, ima smisel za jednakopravnost vseh narodov te države in prepričanje, da ..zamore ta država le takrat obstojati, ako se znotraj njenih mej vsak narod Čuti zadovoljnega in se zamore prosto razvijati (Živahno pritrjevanje. Dr. Korošec: Tudi >ako je majhen!), ne samo takozvani veliki in bogati narodi, temveč tudi majhni narodi, vsi brez izjeme. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Gospoda moja! Vodilna ideja najvecjih strank je bila: To državo si razdelimo med seboj. (Poslajnec Rybar: Kakor leta 1867!) Popolnoma prav! Ideja nesrečne nagodbe iz leta 1837 je bila tudi samo delitev države: v tostranski državni polovici bi naj gospodovali svobodomiselni Nemci, v Ttranslajta^iiji" pa Ma-žari. (Pritrjevanje.) To je bila vodilna) ideja nagodbe leta 1867. A mi smo se med tem dalje razvijali. Prišli smo že tako daleč, da je v Cislajtaniji že navdušenje Z8( delitev države v tri dele. Mogoče, da se bo to še dalje razvijalo. Danes se govori' o tej delitvi. Voditelji vseh večjih strank so v tem popolnoma edini, le o kvotnem ključu se ne morejo združiti. (Veselost.) Tozadevna pogajanja bodo gotovo še nekaj časa trajala.
Samo do S p i e 1 f e ld a.
Se nekaj hočem, navesti, kar je posebno karakteristično za voditelje večjih strank, kako ti malenkostno uvažujejo našo državno idejo. Ti voditelji so mnogo ‘govorili o avstrijskem problemu. Pa za vse te voditelje se avstrijski problem neha — to je vodilna ideja, ki odseva iz njih govorov — pri Spielfeldu. (Pritrjevanje.) Mi se moramo s tem vpraš/anjem podrobneje bajviti. Južno od iSpielfelda stanujejo, kakor znano, Slovenci in Hrvatje. Mi lahko tudi rečemo Hrvatje, ker Slovenci in Hrvatje smo eno ljuc&ltvo (pritrjevanje), ali pa recimo 'Jugoslovani. Slučajno mejijo jugoslovanske dežele na Jadransko morje, kar je seveda voditeljem teh večjih strank i skoraj nepoznano dejstvo. (Živahna veselost in pritrjevanje. — Medklici.)
Gospoda, nekaj vam hočem povedati. Ce se nam odvzame ta 'ali ona večja severna pokrajina, potem Avstrija ostane še vedno velevlast, (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Ali, gospoda, odvzemite Avstriji dežele, v katerih stanujejo Jugoslovani že od nekdaj (pritrjevanje), odvzamejo se naj, te dežele, potem je Avstrija prenehala biti velevb/st. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Tri pozicije.
Gospoda moja! Naša država je imela, nekdaj tri pozicije: eno nemško, ona je zgpbljena, eno italijansko, tudi ona je zgubljena; edino jugoslovanska pozicija je še ostala. Sedaj pa vsi državniki, sistematično delajo na to, da bi se zapravila še tudi jugoslovanska pozicija. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Ne mislite si, gospodje, da mi tega ne vemo! 'Mi dobro vemo, a mi tudi vemo, da je zvestoba Slovencev do države, da je ljubezen Jugoslovanov do dinastije glavna moč maše monarhije ob Adriji. (Živahno pritrjevanje.) In s tem tudi predpogoj za moč baše države. (Živahno pritrjevanje.)
Gospoda moja, z občutki ljudstva se ne sme igrati! (Živahno pritrjevanje.) Ali mislite, gospodje, da delujete za cesarja, za interese 'dinastije' za interese monarhijo in interese države, če nam hočete vedno in vedno dokazati, da je Dunaj kot sred(išče države za nas nekaj tujega? (Živahno pritrjevanje.) Na jugu države so tedine možnosti državnega razvoja, na našem jugu se bo odločilo, ali bo naša monarhija Še nadalje velevlast. (Živahno pritrjevanje.)
Jugoslovani' bodo odločevali.
Gospodje! Poglejte vendar, sedaj je vojaka v Tripolisu. Izjavljam, da 'jaz Italijanom Tripolis popolnoma privoščim. (Veselost.) Prosim, ne razumevajte me napačno. Torej vojska je v Tripolisu. Zanimiva je pri tem metoda, s katero se je ta vojska od strani Italije inscenirala. Zanimivo radi tega, ker bi ta metoda lahko dala našim državnikom mnogo misliti. (Pritrjevanje.) 14 dni pred vojško je še bil med Italijo in Turčijo lep mir in prijateljstvo, o kakem napetem razmerju še nihče ni vedel. Kar naenkrat po Italijani spoznali, da je ugodni trenutek, zasesti Tripolis. Z nekim občudovanja vrednim mirom in brezskrbnostjo, pjreko vseh temeljnih postav ljudskih pravic, čez vse postave (Poslanec Jarc: civilizacije!) civilizacije, so Italijani mirno izjavili, da stojijo s
Turki čez 21 ur v bojnem stanju; vrgli so se mirno na Tripolis, da bi se ga polastili. Nervozni so postali sedaj Italijani, ker star ne gre tako priprosto' naprej, kot so si poprej predstavljali. Tolažijo se lahko z upanjem, da. se vsak brani, kateremu se hoče z silo kaj odvzeti. (Veselost.)
Končno smo tudi mi doživeli v Bosni enake izkušnje; tudi Avstrija je naletela pri tej okupaciji na popolnoma: nepričakovan odpor. (Pritrjevanje.) Vpjnd v Tripolis se utegne jutri — to odvisi od internacionalne konstelacije — obrniti tudi 'proti Albaniji. (Pritrjevanje in Kedklici.) Ta nam je bližje. Tak vpad se pa utegne jutri ali pojutrajšnjem zgolckiti tudi proti deželi, ki je nam še mnogo bližja kot Albanija (Zelo dobro!) Ne slepimo sami sebe! Tak vpad bodo mogoče v doglednem času morale prestati naše južne dežele, in vprašanje, na kakšni stopinji bo ta moment dinastični čut in zvestobla do države pri 'Jugoslovanih, to vprašanje utegne biti odločilno za usodo naše države kot velesile. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Gospoda moja! Da živimo v tem oziru v resnih časih, nam dokazuje tripolitanska vojska. Baje se že snuje zveza balkanskih držav, gotovo ne za to, da bi delovala za vpliv avstrijskih' interesov na Balkar nu. (Pritrjevanje.) Včerajšnja debata, v nemškem državnem zboru je celemu svetu jasno pokazala, v kako resnih časih živimo. Dovolite mi opazko:	Neza-
slišano in ob jednem karakteristično je, da se nemškemu državnemu kanclerju predbaciva, da je vsled njegove premetenosti in zmernosti ohranil mir. (Res je!)
Živimo torej v času nemirov in vsi vemo — in tudi naši državniki bi morali vedeti — kaj naše južne idežele v takem času pomenijo. Pa. vzamimo, da se jutri ali pojutrajšnjem zgodi sovraižni vpad v naše južne dežele ob Adriji, a mi' Še vedno nimamo železniške zveze z Dalmacijo! (Pritrjevanje.) Karakteristično je, da ministrski 'predsednik v njegovem govoru z nobeno besedo ni omenil tega življenjskega vnrašanja naše monarhije. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Sprememba vlade.
Prihajam k spremembi ministrstva, k novi vladi. V imenu HrvaŠko-slovenskega kluba izjavljam, da je za nas izmenjava oseb, ki se je zgodila na ministrskih sedežih, nekaj povsem irelevantnega. (Pritrjevanje.) Na ministrskih sedežih sede sicer vsega spoštovanja vredni možje, toda prav noben — in "to povdarjam — prav noben ne more zahtevati od nas zaupanja!. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) In .vladna izjava, gospoda moja! Nekoliko sem o tem že govoril. Pripominjam samo, da mi na besedo nič ne damo. (Pritrjevanje.) Nočem ekscelenco ministrskega predsednika, katerega osebno spoštujem, žaliti, pri-poznavam mu bona tides, da vse tako misli, kakor je tukaj govoril. Toda, on ve tako dobro kakor jaz, da pri sedanjih razmerah ne bo on odločeval, kaj od onega se bo zgodilo, kar je obljubil, temveč da bodo o tem odločevali drugi. (Pritrjevanje.) In kar sem povedal o govornikih velikih strank, to velja tudi za ministrskega predsednika, da namreč tudi za| njega o ividno neha avstrijski problem pri Spielteldu. (Tako je.) Pardon, gospoda! Prositi ga moram za opro-šcenje. Ministrski predsednik gleda preko Spielfelda, saj je vendar govoril o italijanski pravni fakulteti. (Veselost.. Prav dobro!) Toda zelo značilno je: ni si upal omeniti niti besedice o povsem analognih in veliko bolj vtemeljenih potrebah Jugoslovanov. (Živahno pritrjevanje,) Se celo o vprašanju takozvane zagrebške reciprocitete si ni upal govoriti, čeprav je to zadeva, ki se v resnici ne tiče nikogar drugega, nego samo nas. (Klic: In nič ne velja!) To ne velja absolutno nič in izvira iz resnične potrebe avstrijskih Jugoslovanov. In to je za našo vlado že vzroka dovolj, da je ne izpelje. (Pritrjevanje.) To je pa zadeva, katere izvršitev moramo kategorično zahtevati (živahno ploskanje) in vsaka vlada, katera jo zavlačuje, naj ve, da ima z nami opraviti. (Živahno pritrjevanje.)
Avstrijski sistem.
Vsak ministrski predsednik izjavlja, da je avstrijski ministrski predsednik in govori tako nekaj o „avstrijskem sistemu“. Dovolite mi, da označim z dvema besedama ta avstrijski sistem, to se pravi oni avstrijski sistem, katerega zastopnike najdemo leto za letom na ministrskih klopeh. Veste, v čem obstoja ta „avstrijski sistem“? Obstoja v tem, da'se išče berg-Ije, s katerimi se pride od četrtka na petek in od petka na. soboto. (Veselost in pritrjevanje. Klic: fortwursteln.) To je poznato „naprej fretarjenje“! To je avstrijski sistem, ki se ga iz ministrskih sedežev tako vestno neguje. Časi so pa preresni, da bi se moglo dopustiti, da bi se ta „avstrijski sistem“ nadaljeval. In ravno mi, ki živimo na najogroženejšem delu monarhije, ravno mi, ki živimo tam, kjer je — ne pomaga nič, priznati se mora — težišče monarhije (živahno pritrjevanje), ravno mi ne moremo prenašati še nadalje takega „fretarjenja“. (Živahno pritrjevanje.)
Ministrski predsednik je govoril o objektivnosti uprave. Gospoda moja! Zelo čudno je, da se iz ministrske klopi vedno govori o neki samoobsebi umevni stvari. To je vendar samoobsebi umevno, da mora biti uprava objektivna. Toda, gospoda moja, Če se od vladne strani vedno tako povdarja objektivnost, potem se mora vzbuditi sum, da imajo na ministrski klopi sami občutek, da te objektivnosti v resnici ni (živahno pritrjevanje) in da ta znamka krije vtihotapljeno blago. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Objektivna uprava, gospoda moja! Ministrski predsednik pravi, da država ne sme postopati z državljani, kakor s tujci. Gospoda moja;, jaz poznam pokrajine, v katerih država ne postopa z državljani samo kot tujec, ampak kot smrtni sovražnik (pritrjevanje in ploskanje), in v teh pokrajinah prebivajo Slovenci. (Dr. Okunewsky: In Rusini! — Klici: Koroško.)
Obračun z dr. Grobom.
Pri tej priliki bi izpregovoril rad nekaj besed k izvajanjem spoštovanega g. načelnika nacioiialver-banda, kateri nam je razvil nekak, narodni program kot program nemške nacionalne zveze. V svrho obravnavanja narodnih vprašanj je upostavil eno negativno in eno pozitivno maksimo. Negativno, s tem ko je rekel, da v jezikovno mešovitih deželah ne sme večina vsiljevati manjšini svoje volje. (Pritrjevanje,) Izborno, gospoda moja! In potem pozitivno: Na vseh poljih avtonomne in državne uprave se mora izvesti narodna ločitev in omejitev. Zelo lepe besede iz ust predsednika nemško-nacionalne zveze! Jaz bi ga samo vprašal: Ali velja to povsod? (Pritrjevanje.) Vidite, gospoda, to je ona velika neresnica v tej celi stvari, velika neresnica v politiki (živahno pritrjevanje), da gospodje tega, kar zahtevajo tam, kjer so v manjšini, nikakor nočejo tam, kjer so v večini, da oni to, kar zavračajo kot nemoralno in neznosno tam, kjer so v manjšini, tam kjer so v večini, uveljavljajo s posebnim užitkom. Tam vsiljujejo manjšini svojo voljo. Živahno pritrjevanje.) Vprašal bi načelnika nar cionalverbanda: Velja tisto, kar je povedal, samo za Češko in Moravsko, ali tudi za Slezijo, Štajersko in Koroško? (Medklici.) Toda ne zahtevam nikakega odgovora, kajti jaz vem popolnoma natančno, kako se glasi ta odgovor in mi vsi vemo.
Gospoda moja! Narodni program se ne da. obravnavati tako, kakor delajo to gospodje od nemške nacionalne zveze: manjšinske pravice in nacionalna avtonomija, tam, kjer so v manjšini, toda brezobzirno 'narodno tlačanstvo, tam kjer tvorijo večino! (Živahno pritrjevanje.)
Gospoda moja! To ni nikak avstrijski program, in če hočete tak program izvesti, potem lahko računate na naš najodlocnejši odpor, (Živahno pritrjevan nje in ploskanje.)
O naši upravi.,
Ker govorim že ravno o upravi, hočem o tem Še nekaj omeniti: Soglašam v splošnem s tem, kar je povedal o tem moj predgovornik dr, Bugaito.Z ol> jektivnostjo samo, ki je povrh vsega Še ni, nam ni pomagano. Objektivnost igra vlogo tam, kjer dobi u-pravna oblast pravico, kjer je upravni uradnik sodnik. V splošnem bi pa rekel:	pustimo igračkanje z
besedami „objektivna uprava“, „neodvisna uprava“; mi {zahtevamo dobro upravo (živahno pritrjevanje), to potrebujemo. Toda dobre uprave si ministrski predsednik še obljubiti ne upa. (Prav dobro!) On govori samo o objektivnosti in ne o dobri upravi, kajti on ve — saj je upravni uradnik — tako dobro, kjakor mi vsi, da imamo žalibog slabo upravo.
Uprava je deloma zato slajba, ker trpimo na uradniški hypertrofiji (zelo dobro!), ker imamo mnogo preveč uredništva, in se delovno moč uradnikov mnogo premalo izrabi. (Dr. Gregorin: Objektivno Maha uprava!) Da, objektivno slaba uprava. (Veselost.)
Stališče H r v a š k o - s 1 o v e n s k e g a k 1 u b a.
Bližam se koncu in bi rad še povedal nekaj besedi o stališču, ki ga zavzema V tej visojki zbornici Hrvaško-slovenski klub. Jaz bom govoril cisto na kratko, pa tudi čisto jasno. Razvoj parlamentaričnih razmer v zadnjem Času in izjave govornikov velikih strank so mam popolnoma jasno pokazale stališče, katerega moramo v tej visoki zbornici zavzemati. Mi smo po vsem tem, kar se je zgodilo, v tej zbornici popolnoma neodvisni (pritrjevanje in ploskanje) in se bodemo te neodvisnosti v mara prikladnem načinu poslužili. (Ponovno živahno pritrjevanje in ploskanje.) To, kar se je zgodilo, gospoda moja, na|m jemlje potrebo, nam jemlje dolžnost, kateremukoli pripoznati pravico, da nam daje nasvete. ((Živahno pritrjevanje in ploskainje.)
Ne bodem, gospoda moja, govoril o prosti roki, ta beseda je prišla v zadnjem času na zelo slab iglas. (Veselost.) Proklamira se prosto roko. (Poslanec dr. Korošec:	In zvezane noge! Živahna veselost.)
od marsikatere strani, ki je pa, afcoravno sramežljivo kakor Jerica, vendar že šla v lopico. (Živahna veselost in pritrjevanje.) Ne, gospoda* moja, jaz ne govorim o prosti roki iv smislu gotovih strank. Seveda, prosto roko imamo in mi jo imamo v resnici. Prosta roka je lahko žametna tačica, postane pa lahko tudi raskava pest. (Živahna veselost in pritrjevanje.)
In, gospodje, bodete v tem oziru še marsikaj doživeli, toda jaz vam prav nič ne izdam in vam tudi prav nič ne obljubim. Bcjdočnost bo pokazala. Ampak nekaj vam hočem izdati. Glejte, gospod dr. Kramar, govornik in voditelj enotne Češke zveze, je dejal: Brez nas ne gre. Dr. Steinwender mu je zaklical: Brez nas tudi ne gre. (Veselost. Poslanec IGra-fenauer: Z obema tudi ne gre. živahna veselost.) In sedaj pa, gospoda moja, vain bom razkril veliko skrivnost: Brez nas 'tudi ne gre! (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Namreč brez nas ne gre, ako mi nočemo, (Živahno pritrjevanje.) O, mi se nikakor ne vežemo, ne tako in ne tako, mi nimamo navade, iti z zvezanimi rokami v kako situacijo, ne, mi se nikakor ne jvežemo, ampak če mi nočemo, ne gre, to vam
povem, gospoda moja! Ali bodemo mi hoteli ali ne hoteli, to bodete, gospodje, že. Še doživeli —> v tnaše karte pa vam ne pustimo gledati. (Veselost in pritrjevanje.)
Spoštovani gospod načelnik Poljskega kluba je govoril ;q liberum veto, ki vlada v naši zbornici. Lahko ste pomirjeni, gospoda moja! Ajko se nam bo zdelo, se bodemo tega liberum veto zadostno posluži-
li.	(Veselost, živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Vidite, gospoda moja, da smo. zelo dobro razpoloženi, mogoče bolje, kot oni gospodje, ki so proklamirali prosto roko. (Veselost.) In zakaj smo, tako dobre volje? Jaz bom vam tudi povedal: (zato,, ker čisto dobro vemo, da je v tej zbornici ena močna Dtrainka, ne tako močna na številu, kakor vsled duha, ki v njej vlada i— d,a je torej močna stranka, na katero se brezpogojno v vseh* okoliščinah, in ob vsakem času lahko zanesemo — in to je naša lastna stranka, to smo mi sami! (Živahno 'pritrjevanje in ploskanje.)
Da, gospoda moja, na nas same se moremo in se smemo zanadti in na nas se zanese in nr^m zaupa naše ljudstvo (živahno pritrjevanje), M krepko, neomajno in bojaželjno stoji za išami. (Živahno pritrjevanje.)
In jaz kličem vam vsem, tako velikim v zbornici, kakor tudi majhnim v raznih klopeh: Mi se ne bojimo! (Viharno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje. Govorniku Čestitajo.)
f Janez Gert.
Ko je včeraj razprostrla noč isivoja temna krila nad zemljo, priplaval je smrtni angel z: nebjes ter vzel seboj iz te solzne doline Bogu in ljudem drago dušo gospoda J.?/aeza Gerta, v Framu. Blagi župan framski je včeraj okoli 9. ure zvečer izdahnil s;vojo dušo.
Osemdeset let je živel tukaj na zemlji. Njegovo življenje je bilo polno bojev in naporov, a tudi življenje lepih safdov in vspehov. Kakor mogočna skala* je kljuboval vsem valovam razburkanega življenjskega morja, ker je bil veldno svojemu Bogu udan in zvest. Zato je ostal tudi zvest svojemu narodu, čeprav so nasprotniki marsikaj poskusili, da bi ga dobili na svojo stran. Se letos, ko so ga stara letal že pritiskala na bolniško posteljo, je sledil klicu svojega naroda in se navzlic nevarnostim za svoje zdravja in življenje udeležil kot župan framske občine volitev v okrajni zastop. Globoko ga je užalostilo db tej priliki ravnanje nekaterih' mlajših* mož, ki so na volišče korakali z nami, potem pa nas zapustili. G. Gert tega ni mogel rajzumeti, ker je bil ‘mož jeklenega, čistega značaja. In sedaj je ta blagi mož legel k večnemu pocitkju. Za njim žaluje ne samo njegova žena, ampak na njegovem grobu, bo plakala* tudi framska občina, ki izgubi ž njim vrlega župana, in bo žaloval ves slovenski narod na Spddnjem Stajer-ju, ker izgubii .v njem tako zvestega sina.
Pri pogrebu,, ki se vrši jutri v Framu, bo zastopal Slovensko kmečko zvezo, koji zvest pristajš je bil rajni vedno, državni in deželni poslanec gospod Pišek.
Vrlemu pokojniku hvaležen spomin!
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 10. novembra.
Zbornica je danes končala prvo branje proračuna in fcudgetnega provizorija in bo v prihodnji seji začela razpravljati o predlogih glede draginje.
Prvi jo govoril italijanski poslanec Bugatto, katerega govor *se je pa zgubil v trušču, ki je vladal v zbornici. Zanimanje poslancev je bilo vse drugod*, kakor pa pri razpravi. Živahno se je debatiralo o dogodkih v nemškem državnem zboru, komentiralo se je beg morilca Sičinskega in ,s)ploh so poslanci razpravljali med sabo. o raznih aktuelnih dnevnih vprašanjih.
Ko je pa za Buga|ttom, dal predsednik besedo našemu voditelju dr. Šušteršič u, se je trušč v zbornici hipoma pomiril in skoro cela zbornica se je zbrala okrog sedeža, govornika. S svojim govorom, katerega prinašamo na drugem mestu, je dosegel di. Šušteršič prav lep 'vspeh. Imel je takozvani „dober dan.“ Njegova izvajanja so bila mnogokrat prekinjena od burnega odobravanja in ob koncu mu je čestitalo mnogo poslancev od vseh strank,.
Za’dr. Šušteršičem je govsril (češki agrarec Mechura.
Potem je bila debata zaključena ih kot glavna govornika sta govorila contra češki socialni demokrat Nemec, pro pa nemški nacionalne Hartl.
Nato so prišli na vrsto dejanski popravki. Prvi se je oglasil poslanec Wastian, ki je v dolgoveznem popravku, ki pa pravzaprav, ni bil nobeden popravek, ampak celo navaden govor, skušal omiliti težke obsodbe, katere je izrekel doslanec Brenčič na račun naiših spodnještajerskih sodnijskih in političnih oblasti. Naši poslanci so (Wastianov'a politična! zavijanja z medklici takoj postavili v pravo luc in tako spravili tega nemšikonaeionalnega gospoda ob lavorike, ki si jih je hotel zbrati kot „branitelj“ sppdnješfcajerske-ga nemštva.
Malik pretepe nemškega radikalca H n m m e r j ,a| s pasjim bičem.
Kot zadnji popravkar je nastopil nemški radikalec Hummer. V svojem govoru je silno napadel poslanca Malika. Imenoval, ga je „ein Professional der Lüge“, očital mu je, da trpi na habituelni, histerični lažnjivosti in še več takih dostojnih ppovk mu je vrgel v obraz. To je Malika seveda 'razkačilo in takoj za Hummerjem se dvigne, ter ga ne dosti manj opsuje. Hummer se je hotel vreči v jezi na Malika, toda ta je hipoma potegnil iz žepa, pasji bič in je vda,ra Hummerja preko obraza. 'To je Hummerja seveda še bolj razkačilo in še bolj je silil proti Maliku, kateri ga je še dvakrat krepko udaril. V zbornici je nastal po tem škandalu divji krik in trušč, poslanci so hiteli miriti, a le z največjo težavo so obdržali Hummerja, da ni še enkrat planil v Malika, Hummer je tako divjal, da so mu oni, ki so ga držali, strgali vso o teko. Se le po daljšem času se je posrečilo, Hummerja nekoliko pomiriti in odpeljali so ga vsega pobitega in raztrganega 'iz zbornice. V zbornici pa še precej časa ni nastal običajjni mir. Malik je stal ves bled na svojem mestu in se je skušal opravičevati radi svojega prostaškega nastopa. Dokazoval je, da je 'prisiljen radi psovk, katere mora dan za dnem slišati od svojih nemšikih nasprotnikov, k taki samoobrambi. Zagrozil je, da bo vsakega ustrelil, ki se bo še drznil ga tako napadati. Tudi’ Hummer je potem, ko je prišel ik sebi, izrekel grožnjo: „Ustrelil ga bodem. kakor psa,“ Hummer je baje že odložil svoj mandat.
Tako onečaščanje ljudske zbornice, kakor sta ga zagrešila Malik in Hummer, se samo ob s,ebi obsoja, Naj bodo nasprotstva še tako velika, politični boji so morajo vršiti v dostojnih mejah. Pretepavan-ja je pa sramotno že za priproste kmečke 'fante, kaj pa še le za ljudske zastopnike. Namesto da bi se bojevali z uma svitlim močem, se pretepavajo s surovostjo. Tako početje pa škoduje tudi ugledu ljudske zbornice sploh. Ljudstvo vidi v svojih zastopnikih spoštovanja,' vredne može in pojm „državni zbo«r“ mu jo nekaj zvišenega in nedotakljivega,. In sedaj naenkrat sliši, da ljudje iz 'teh krogov ubijajo političnemu nasprotniku prepričanje s pasjim bičem in to na tleh, kjer se delajo in sklepajo postave. To mora ljudstvo zbegati in mu vzeti smisel za usitavo. V 'imenu parlamentarizma in dostojnosti tudi mi ndjstrožje obsojamo ta nezaslišan dogodek, ki spraivlja nemško kulturnost in prosvitljenost v zelo dvomljivo in čudno luč.
Med šumom, ki je Ulil nastal vsleL spopada Hummer—Malik, je predsednik zaključil sejo.
Prihodnja seja dne 114. novembra, ob 11. uri predpoldne.
Stiirgkh se pogaja.
Dno 10. t. m. so prišli k ministrskemu predsedniku na njegovo povabilo zastopniki nemških in italijanskih socialnih demokratov. Sitiirgkh je povdarjal, da je bil sicer v začetku nasprotnik volilne reforme, da jo pa sedaj Kot postavno zajamčeno priznava, Zavračal je tudi sumničenje, da ne misli o parlamentu resno.
Poslanci s« povdarjali, da se ne sme z železniškim vprašanjem ravnati kot z bagatelo, sicer zna nastati za državo resna nevarnost.
Nemčija.
Nemški kaneler Bethmann-Hollweg je vsled nastopa skoroda vseh strank napram njemu podal demisijo, ki je pa cesar ni 'sprejel.
Vsi listi obsojajo neumestno obnašanje nemškega kronprinca v zadnji seji, kjerjfcje javno nastopil proti vladni politiki. Cesar ga je celo [prisilil, da se je moral iti h kanclerju opravičiti, kar je pač malo težko bilo za, vročekrvneža. Saj je pa že tudi malo preveč, Sela se gre kronprinc javno vmešavat v politika in takorekoč nastopiti proti svojemu očetu.
Zatrjuje ae tudi, da se kronprinc prišteva vse-nemcem, kar sledi tudi iz pisave vsenemjških listov, ki si (delajo iz kronprinčeveiga zadržanja velike upe za bodočnost.
Zanimivo je dejstvo, da cesar ni sprejel kanclerjevo demisije, ko je bil vendar skoroda ves parlament proti njemu. To, kakor dejstvo, da, je vlada kar preko parlamenta sklenila maroško pogodbo, dokazuje, da mora biti nemški državni zbor’jako slaba u-•sta-vna korporacija.
Med ljudstvom.
Zima kima proti nam, narava se pripravlja, na počitek, a v naših organizacijah še je delo in življenje. Dokaz zopet včerajšnja nedelja. Ejvo poročil!
Lepa (njiva pri Mozirju.
Uro hoda. nad Mozirjem je čedno selo Lepa njiva. Včeraj dne 12. novembra se je ob priliki cerkvenega proščenja vršil shod. Qid vseh strani so prihiteli zavedni možje, pa, tudi mladina je došla v lepem številu ha zborovanje.
Shod je otvoril državni in deželni poslanec dr. Verstovšek. Za predsednika je bil izvoljen vrli župan okoliške občine gospod Valentin Kos, ki je v iskrenih „besedah pozdravil gospoda! poslanca in pa zborovalce ter oddal besedo dr. VerstovŠeku, ki je govoril na to o deželnem zbonu, omenjal 'krivice, ki se gode štajerskim Slovencem, bičal zavoženo dežel-
no (gospodarstvo'; ter na drobino navedel vzroke, zakaj slovenski poslanci obstruirajo. Nato je poročal o državnem zboru, o delovanju naših poslancev v različnih odsekih, omenjal je draginjo, kdo jo povzroča, ter je dajal volilcem razna pojasnila.
Poslančeva izvajanja so volilci navdušeno odobravali.
O ciljih in namenih naših gospodarskih organizacij, pohebej o Osrednji zadrugi za, vnovčenje živine. je govoril gospod Že bot iž Maribora.
Predsednik Kos govori o nameravani stavbi novo Šole na Lepi njivi. Poslanec je dal važna pojasnila.
Občinski tajnik Breznik govori tudi o šoli in izreka imenom zborovalcev poslancu in S. K. Z. zaupanje.
Govorili sk> še: kaplan Žagar, nadučitelj Praprotnik in Cesar iz Mozirja, nakar je predsednik zaključil izvrstno vspelo zborovanje.
Dramlje.
Svojih 16 letošnjih političnih (in izobraževalnih shodov smo včeraj na Martinovo nedeljo spopolnili s shodom, na kälterem je bil ustanovljen pododbor S.
K.	Z. za gospodarje. Načelnik pododbora je gospod
B.	Jesenek.
Med nas je prvokrat prišel poslanec P i ‘š e k in tretjekrat dr. Korošec. Naštela staj dolgo števila dejanj, kako se bojujejo na Dunaju in v Gradcu slovenski poslanci za, svoje volilce zoper krivice liberalcev in Nemcev. Poslanca sie zahvalita volilcem za vso udanost ob’ dosedanjih volitvah. Večkrat hočeta med nje priti in se za nje boriti. Med tem naj volilci iv ozki družbi s K. Z. pridno delujejo za gospodarstvo in narodnost na podlagi kršč. vere.
Zadovoljni z govorom poslancev so poslušalci smehljajočih obrazov sprejeli priporočene može za odbornike z namenom, se okoli njih zbirati, da naznanjajo po njih poslancem svoje potrebe,"'želje in prošfnje. Bog živi naše poslance, živijo novi odbor S.
K.	Z.!
Sv. Martin pri Vurhergu.
Letos smq praznik svojega farnega patrona obhajali v znamenju mladinske organizacije. Cerkveni govornik gospod dr. H o h n j e c je svojo pridigo pred vsem naslovil na mladino, ter jo je vspodbujal k Čed-nostnemu krščanskemu življenju po svetniškem zgledu. Med sveto mašo je prav veliko število deklet pristopilo k skupnemu svetemu obhajilu.
Po cerkvenem opravilu je, bilo \ustanovno zborovanje dekliške zveze, katerega se je udeležilo zelo veliko mladenk. Dr. Hohnjec je razpravljal o pomenu in namenu dekliških zvez in o glavnih načelih, ki morajo [voditi organizacijo slovenske krščanske ženske mladine. K dekliški zvezi je že pristopilo nad 70 deklet.
Novoustanovljena dekliška zveza naj prospeva!
[Raznoterosti.
Iz davčne službe. Deželno finančno ravnateljstvo je imenovalo davčne ofieijale Martina Zormana, 'Josipa Lacknerja, Martina Kojca in Alfonza Sorg-lechnerjp, davčnim upraviteljem In Antonii Tureka davčnim asistentom.
Hitrost naših pošt. Drastičen vzgled o hitrosti naših pošt podaje zopet sleiteči slučaji Dne 1. septembra 1911 je bilo odposlano od Sv. Barbare v Halozah neko pismo v Solčavo, ki je srečno priromalo v roke naslovljenca dne 9. novembra 1911. .Ce bi ga barbarski poštar nesel peš v Solčavo, bi moral gotovo po polževo lezti. pia bi še prej prišel, kakor v desetih tednih! Seveda, če ima odpošiljatelj pisma radi počasnosti pošte materijelno škodo, zato, se slavni poštni uradi malo zmenijo!
Oddaja vžitninskega daivka v 'najem. Dne 20. t m., ob 10. uri dopoldne, se vrši pri c. 'kr. finančnem ravnateljstvu v Mariboru dražba najema vžitninskega davka od vina, vinskegal mošta, sadnega mošta in mesa za ileto 1912, in pogojno tudi' za leti 1913 in pa 1914, v sekcijah Ruše, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Slivnica, PoijČane, Žalec, DobrnarVelika Pirešica, Sv. Jurij ob južni železnici, _Sy. Pavel pri Preboldu, Braslovče, Kozje, Konjice, Oiplotnica, Vitanje, Slatina, Ptujska gora, Ormož z Mihalovci in Sv. Benedikt v Slovenskih goricah- Nalaneni pogoji se lahko izvedo pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, pri pristojnih kontrolnih vodstvih finančne straže in pri oddelkih finalnene straže.
Zaročil se je dne 9'. t. m. gospod Andrej Oset, [posestnik Tolstovrške slatine, z gospodično Mi ciko Urbane, veleposestniško hčerko iz Lehn-aj pri Ribnici na Pohorju.
Razpisano učiteljsko mesto. Na petraj^rednici v Kapeli je izpraznjeno učiteljsko mesto. Petrazred-nica je v drugem plačilnem razredu. Prošnje do dne 15. decembra na krajni Šolski svet Kapela, pošta Radenci,
Štajersko.
Maribor. V petek dne 10. t. m. je umrl učitelj risanja na tukajšnji gimnaziji gospod Hering. Pogreb se je vršil včeraj v nedeljo.
Maribor. Sinoči okoli 11. ure je izbruhnil požar v Perglerjevi izdelovalnici vozov. Zgorela je sa-
? ? Kdo pride v nedeljo 19 t
mo polovica strehe, ker je takoj, na lice mesta do sl a požarna hramba zabranila nadalnjo razširjenje ognja. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Sumijo pač, da je nekdo zažgal.
Maribor. C. in Kr. akcesist pri oskrbovališču v Maribor|u gospod Karl Hradek je premeščen v Mostar.
Maribor. Danes vjecer se vrši pri gospodu J. Kirbišu družinski večer „Slov. S Luže.“ Somišljeniki uljudno (vabljeni!
Maribor. V torek zvečer svira v restavracijskih prostorih Narodnega doma ciganska godba. Vstop prost.
Sv. Peter niže Maribora. V (četrtek dne 9. t. m. zjutraj je umrla v mariborski bolnišnici Antonija Ganzer v 06. letu. Bolehala je sedem mesecev. K pogrebu v Mariboru, ki se je vršil v Soboto, je prišlo ve« Sentpetercanov, zlasti mnogo deklet z gospodom kaplanom na čelu. N. v m. p.!
Celje. Včeraj dne 12. t. m. je umrl po, dolgi in mučni bolezni gospod Fr. Jezernik, daleč na okoli znan pod imenom Grenadirvirt. Pokojnik je bil pošten mož, zvest katoličan in prepričan Slovenec. Njegov® edina hči je omožena z deželnim poslancem dr. Al. Kukovcem. ‘ Rajnemu svetila večna luč. Pogreb bo v torek.
Ptuj. Pretečeno nedeljo je prišel v slovensko župno cerkev K poroki neki Ribič Frane. Ko bi moral dati nevesti roko, ni hotel. Ker sta: se oba smejala, in je bilo videti, kakor da sta zmenjena in^ se hočeta Iz vt-tega norčevati, ju je pustil gospod župni® neporočena. Dne 9. t. m. pa so že prinesli nemški listi iz Gradca; vest, clfa. se je isti v V. okraju v Gradcu ustrelil. Prej pa je ‘še zapravil 600 K, ki mu jih je dala mati — menda za doto. Cel dogodek jasr-nq kaže, kam pripelje Človeka rudeca internacionala.
Vojska med Italijo in Turčijo.
T r i p o 1 i t a n c i v Trstu.
Dne 9. t. m. je prišlo iz Neapolja v Trst 163 moških, ženskih in otrok, ki so bili od Italijanov izgnani iz- Tripolisa in so sedaj na potu v Carigrad. Turški konzulat je ubogim izgnancem, ki so 'izgubili svojo domovino, preskrbel stanovanja v hotelu „Ab-bazia“1 in deloma v ljucjskem prenočišču v ulici G. Gozzi. Dne 10. t. m. je bilo videti več teh beguncev, sploh lepi ljudje, ki so se šetali in nakupovali po mestu. Poznalo se jih je na njihovih karakterisjtičniii nošah. V nedeljo zvečer so 'odpotovali v Carigrad z Lloydovim parnikom „Karlsbad.“
Nevarnost zapleti j a j e v,
V informiranih krogih se zatrjuje, da ogroža italijansko-turško razmerje tudi ostale evropske velesile. Italijani hočejo raztegniti ‘svoje vojne operacijo tudi na Egejsko morje in informirani krpgi trde, da Italija ni brez zvez na- Balkanu. Z'ato je pričakovati ŽQ v prihodnjih dneh, morda že jutri, kolektivnega posredovanja evropskih velesil v Turčiji, da Turčija sprejme aneksijo Tripolitanije kot fait accompli m sklene z Italijo mir. Vendar dvomijo, da se sedaj Turčija temu nasvetu ne bo uklonila, vtke d česar bo situacija v Evropi 'še bolj kritična.
K o 1 e r a.
-Iz Tripolisa se poroča, da razburja Italijane skoroda bolj kot voj,na vprašanje:	ali bo mogoče o-
mejitj kolero, ali pa bo zasegla vse italijanske čete in civilna prebivalstvo P
Cas, ko je bilo zdravstveno stanje italijanskih čel zadovoljivo, je minul. Nove čete so došle in precejšen del velikega trga pred mestom Suk et Telat je bi] pokrit z majhnimi Šotori; toda če bo umrljivost vojaštva rasla, potem ne bodo te čete dohajale kot o-jačenje, temveč kot nadomestilo za padle, ponajvee pa za umrle. Kolera đTvja še vedno v nezmanjšani meri; dnevno je več stotin slučajev obolenja in približni! 200 slučajev smrti med prebivalstvom, petdeset med vojaštvom. Vse bolnišnice so prenapolnjene in nobena ni brez kolere. Italijani so napravili'več novih vojaških lazaretov, več cest so za promet zaprli in določili mošeje ’kot izolirna poslopja za družine o-bolelih. Toda- tudi tukaj se vidi dnevno mrliče. V bližini vojaške pekarne in krušnega trga v Tripolisu ležijo 'mrliči dostikrat po več ur.
Doše] je sedaj v Tripolis generalni zdravnik Sforza s petimi strokovnjaki v svrho naprafve bak-te-riologičnega laboratorija.
Razven kolere razsaja tudi tifus.
Cene svežim živilom neprestano rasejo.
50a članov tripolitan&ke italijanske kolonije je iz strahu pred kolero zapustilo Tripolis.
Tu rčija se oborožuje.
Iz Carigrada se poroča, da je ministrski Svet sklenil, poklicati takoj nađaljiiih 220.000 mož pod orožje«
Nemiri v Tunisu.
Kakor se poroča, so nemiri v Tunislu dosti resnejšega značaja, kakor v Aleksandriji. Sprva se ja mislilo, da tiči vzrok nemirom v uporu; toda v istini je pa pravi vzrok srd in taaščevanjaželjnost Arabcev nad Italijani. To dokazuje dejstvo, da so na več krajih v mestu napadli le Italijane.
miv Šoštanj ? ?
20 pclovnjakcv no-ega sladkega h ušorca .iz Koroškega -se proda 1'ter po 30 vinarjev. Naslov: „L. Donau“ glavni trg 10, Celie. 151
dobi zanimivo knjižico,. Robert Kratschwil, Toplice na Češkem.
Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz alnminijnma itd. itd. priporoča
Tiskarna sv. Cirila v
Mariborn ob Dr. npravništvu Sl. Gosp.	1134
Živinski sejem.
Dne 15. novembra se vrši v Poljčanah letni sejem, obenem pa tudi ravnokar od namestništva dovoljeni živinski sejme	Županstvo Poljičane.
Razpis.
Razpisuje se oddaja popraivilnih del pri župnijskih poslopjih na Frankolovem. Skupni stroški so proraeunjeni na okroglo 6600 K.
Pismene ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila pri posameznih cenah, opremljene z 10% vadijem, je vlagati najdalje do dne 15. decembra 1911 pri župnijskemu uradu na Frankolovem, kjer so na ogled tudi proračun, načrt stavbe in pogoji, vse dni razun nedeljo in praznikov. Popravila se oddajo le enemu podjetniku, ki ima 'dolžnost, ista v spomladi leta 1912 čim preje dovršiti. Cerkveno-konburenčni odbor si pridrži pravico, izbrati podjetnika, ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, ce se mu zdi piO trebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Cerkveno-konkurenčni odbor župnije Frankolovo dne 9. novembra 1911.
Načelnik: Blaž Goršek.
Lepa hiša, i2..K
prosta, š« ceno proda. — Vpraša se v Dutb itscbgssse 7 v Mariboru.
Vsak gospod,
Iri vpošlje 50 vin. v znamkah,
Občinski zastop v Framu
naznanja vsem znancem in prijateljem tužno vesi,' da je gospod
Janez Gert,
župan, načelnik posojilnice, veleposestnik i, t. d., odlikovan z zlatim zaslužnim križcem, v nedeljo dne 12. listopada ob pol 9. uri zvečer mirno v Gospodu
zaspal.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi pri s ~. Ani v Framu v sredo
ob 7. uri zjutraj.
Posojilnica v Framu
naznanja vsem znancem n prijateljem tužno vest, da je rjen soustanovnik
in vseletni načelnik, gospod
Janez Gert
župan in veleposestnik, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem, v nedeljo, dne 12 listopada ob pol 9 uri zvečer mimo v Gospodu zaspal.
Sv. maša zadušnica se bode brala v farni cerkvi pri sv. Ani v Framu v
sredo ob 7. uri zjutraj’
Preselitev brivnice.
Vič. duhovščini in sl. občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil s svojo brivnico iz Graške ceste št. 22. na Ring v novo posojilnično hišo. Zahvaljujem se za dosedanji obisk in prosim tudi za naprej obilnega poseta
Rudolf Anderwald,
Ring, brivec. Celje
Jej
Slovenska krščanska vzaji mna i avarov alnica p'oti poškodbi po požaru in proti poškodbi cerkvenih zvonov s sedežem v Ljubljani ima sedaj zastopnika v Podgorju pri Slovenjgradcu. Priporoča se ta domača zavarovalnica. Kdor se hoče zavarovati, naj se oglasi pri zastopniku Matija Lunder v Podgorju pri Slovenjgradcu.
otel pri
„belem volu“
Graška cesta 8, 9 in 9a.
Mesnica, volovsko meso I. vrste, teletina, svinjina, divjačina itd.
po konkurenčnih
cenah.
Moderno opremljene sobe.
Izborna kuhinja. Tu in inozemska vina. Razna piva. Točna postrežba. Sluga na kolodvoru.
Za obilen obisk se priporoča
Josip Stelzer
hotelir, mesar in posestnik fijakarije.
Fijakariia. Eden in dvovprežni vozovi na vse strani, ob vsakem času. Cene zmerne.
Pijte samo TolsMlio slatino.
Mi st g Tolstem srhu, Šoštanj, Horolko.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
TJÜDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA V C^ŽJU
reodstrovana zadrucra	z neomejeno zavezo
▼ lastni hiši (Hotel
regtetrovana zadruga	z neomejeno zavezo
belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
hranUae vlage po 47»% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi ae obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sgjnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
uraduje
vsak torek In petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od S. do 6. ure popoldne. Za vplaftäa po poiti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzejave zadostuje naslov: Ljudska r-	posejänica Celje.
posejuje
aa zemljišta po S% do	z amortizacijo ali
zastavo vrsdnoatesA Ust» in na osebni kredit £
m
m
m
m
m
i
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.