LABOD izhaja Štirinajstdnevno v nakladi 2650 Izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnifino ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto.

GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO

LETO 13
NOVO MESTO, 20. APRIL 1987
ŠTEVILKA 6^
S seje delavcev razvojne službe z vodji proizvodenj in priprav dela.
utrinek
s
posveta
Na strokovnem posvetu so vodje proizvodnje in vodje priprav dela ter delavci naše razvojne službe govorili o dogovoru o popisu in spremljanju stanja strojne opreme po tozdih in po brigadah, o problematiki lepljenja srajc, o nalogi optimalizacije razreza bal v krojilnicah in še o nekaterih tekočih vprašanjih.
Da bi imeli stalen pregled nad stanjem strojne opreme in še posebno nad spremembami v naši delovni organizaciji in izven nje, so odgovorni delavci sprejeli dogovor o popisu
strojne opremljenosti po tozdih in po brigadah. S takim pregledom tehnične opremljenosti bo tudi lažje natančneje in najbolj ustrezno planirati proizvodne kapacitete, pravočasno reševati ozka grla, pravilno usmeriti posamezne modele po proizvodnih enotah, doseči bojšo izrabo strojne opreme z medsebojnim sodelovanjem med tozdi, ugotoviti višek strojne opreme glede na opuščene programe in zastarelosti strojevin naprav. Med pobudami je bil tudi predlog, naj bi specialne stroje skladiščili v Novem mestu in jih od tu usmerjali po tozdih glede na potrebe, vendar bi taka rešitev zahtevala prostor in povečanje režije za vzdrževanje in za vodenje rezervnih delov, kar trenutno še ni izvedljivo.
Beseda je tekla tudi o zavarovanju strojev pri prevozih in o
spremljajoči dokumentaciji, za kar mora poskrbeti vodja vzdrževanja v tozdu, ki stroj pošilja oziroma posoja.
Med tekočimi problemijihje bilo izpostavljenih kar nekaj. Pogoste so pripombe tozdov, da nimajo na razpolago določenega specialnega stroja za posebne operacije, kar se zlasti pogosto pojavlja pri izvoznih delih, zato je nujno pri sklepanju pogodbe preveriti tudi stanje potrebne strojne opreme. Predlagano je , da naj bi jo poskrbel poslovni partner, če ni v tozdu potrebne strojne opreme.
Na sestanku je tekla beseda tudi o kvaliteti lepljenja ovratnikov in zapestnikov ter etiket za številčenje krojnih delov. S tem v zvezi so prisotni sprejeli nekaj sklepov. Podanih je bilo tudi nekaj zahtevkov tozdov za
priznanje izgubljenih minut, kar je obravnavala tudi ustrezna komisija in bo za poslovni odbor skupaj z mnenjem strokovnega kolegija pripravila izoblikovane rešitve.
M.T.
delegatske
pobude
Na seji poslovnega odbora je delegat Tip-topa, Samo Žar-gi, takole razmišljal: »Tozd je pri izplačilih osebnih dohodkov, pri investicijah in še čem v celoti odvisen od svojih rezultatov dela in gospodarjenja. Na te pa vendarle ne more v celoti vplivati, saj so zaloge knjižene pri tozdu, vpliva na gibanje teh pa sam proizvodni tozd nima...«
Na isti seji se je razvila razprava v tej smeri: analizirati moramo zaposlenost režijskih del. Pa ne samo po obremenjenosti, ampak po rezultatih. Kajti delati in narediti ni isto. Mi pa smo še vedno na stopnji, ko je glavno, da človek dela, kaj in kako, pa ostaja ob strani.
Na vseh forumih — federa-cijskih in republiških in še kakšnih — so vse glasnejše zahteve po odgovornosti, po novih oblikah organizacije dela, po prehodu iz izkustvene v inovativno družbo. Vse to pa se vse pogosteje izraža tudi na naših organih upravljanja in strokovnih skupinah.
i
1
1
i
I
I
V današnji številki
—	Mladi v Ločni predlagajo, da bi imeli z mladinci Commerca in DSSS skupno osnovno organizacijo. Mladinci iz novomeškega dela Laboda pa ponujajo za dan mladosti novo obliko srečanja, ker menijo, da je kviz že preživet oz. izčrpan. O teh in še nekaterih temah je tekla beseda na okrogli mizi z mladimi.
—	O vlogi reklame in o tej dejavnosti v Labodu.
—	Dopolnjen je pravilnik o priznanjih.
—	Nove pobude ob pravilniku o dodeljevanju letovanja v naših kapacitetah in o delitvi regresa.
*
I
I
i
i
8
veliko
besed
o
regresu
V	razpravi smo imeli pravilnik o dodeljevanju počitniških kapacitet in regresa. V tem času se je izoblikovalo nekaj stališč. Precej delavcev se je izreklo proti predlagani in v naših aktih že zapisani obliki stopenjskega izplačila regresa.
V	razpravi na delavskem svetu delovne organizacije je izzvenela misel, naj bi 80 odstotkov predvidene mase za regres dobili vsi delavci, 20, odstotkov, kar je bilo predvideno za gibljivi del (glede na socialno in materialno stanje, težje delovne razmere ipd.) pa naj ne bi drobili, ampak smotrno usmerili v zdraviliške namene za preventivno in kurativno zdravljenje.
Če ta sredstva ne bi bila izkoriščena, bi lahko tako usmerjen denar uporabili tudi za spodbujanje nakupov dodatnih počitniških kapacitet, ki pa naj bi bile uporabne skozi celo leto.
Še vedno pa ostaja vprašanje pojmovanja regresa. Še vedno ga preveč jemljemo kot
ekonomsko kategorijo, kot »dobiček«, in še vedno ne namensko za oddih. Prav tako dopust še vedno ni za vse nas čas oddiha, spremembe, sprostitve.
Za vsem tem je določena mentaliteta, ki se je ne da kar tako preseči. Zato bo tudi načrtno usmerjanje aktivnega oddiha za bolj izpostavljena dela in naloge (izpostavljena v fizičnem in psihičnem smislu) in skrb za preventivo dala tudi določen delež v spreminjanju pojmovanja dopusta, oddiha in s tem posredno namembnosti regresa.
v gosteh
smo
imeli
društvo
invalidov
Društvo invalidov Novo mesto je obeležilo peto obletnico obstoja na slavnostni seji, pokroviteljstvo pa je prevzel novomeški del Laboda. Udele-
žba na svečanosti je bila presenetljivo številčna, med gosti pa so bili tudi predstavniki društev iz cele dolenjske regije in tudi predsednik Zveze invalidov Slovenije, Japelj. Na slavnostni seji so najzaslužnejši člani društva in delovne organizacije oziroma ustanove, ki so pokazale največ razumevanja in pomoči za delovanje tega, prejeli priznanja, ki jim jih je predal predsednik Zveze invalidov Slovenije.
Organizatorji so se naši delovni organizaciji toplo zahvalili za pomoč pri organizaciji slavnostne letne seje in pri tem kar niso našli dovolj pohvalnih besed, česar smo seveda veseli. Hkrati pa moramo dodati, da se v Labodu še kako zavedamo, kaj pomeni invalidnost, in kaj vse bi ob tem mi in celotna družba še morali postoriti.
Novomeško društvo šteje blizu 700 članov, od tega je skoraj 300 še aktivnih invalidov. V štirih delovnih orga-nizacijah-Novoteksu, Krki, Iskri in v Labodu so ustanovljene sekcije invalidov, na terenu pa v oddaljenejših krajevnih skupnostih ustanavlja društvo še poverjeništva. Aktivnosti so bile predvsem v preteklem letu izredne. S pomočjo 11 delovnih organizacij, osmih samostojnih obrtnikov in številnih članov društva so uspeli zbrati sredstva za opremo društevenega prostora, organizirali so štiri izlete, skrbeli za športno in kulturno dejavnost, izpeljali so akcijo boja proti zlomom kosti, skrbeli za
ohranitev zdravja članov društva invalidov, saj so omogočali po zelo sprejemljivih cenah kopanje v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah.
Ob peti obletnici društva so pripravili tridnevno razstavo ročnih del skupaj s šolo pod posebnimi pogoji »Dragotin Kette« iz Novega mesta in poskrbeli za prisrčen in izbran program ob tem.
Povedati velja, da so ga pripravili učenci omenjene šole ter njihovi člani s svojima sinovoma. V obeležitev jubileja sodi tudi športno tekmovanje dolenjskih invalidov ter slavnostna seja.
Eden od pobudnikov za ustanovitev društva je bil naš inženir Vladimir Škrinjar, sekcija invalidov v novomeškem delu Laboda, katere predsednik je Lojze Kum in Commer-ca, dela dobro in je povezava z občinskim društvom zares vzorna. Zato z veliko optimizma zaželimo naši sekciji in novomeškemu društvu uspešno delo tudi naprej.
dopolnjen
pravilnik
o
priznanjih
Pravilnik o priznanjih je doživel nekaj sprememb. Vključuje vse oblike priznanj, ki so jih v nekaterih tozdih že vrsto let podeljevali — to so priznanja za družbenopolitične aktivnosti, za najboljšega mladinca in za delavce, ki dosegajo nadpovprečne rezultate, kar sodi v'poglavje o posebnih nagradah.
Dana je bila tudi pobuda za izpopolnitev poglavja o finančnih in drugih materialnih nagradah. To je sicer že v določilih naših aktov, izvajali pa nismo teh oblik nagrad. Pri tem je pobudnik sprememb oziroma dopolnitev pravilnika o priznanjih in znotraj tega tudi o materialnih nagradah poudaril, da bi morale predvsem sindikalne organizacije skupaj z organi upravljanja in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami več narediti tudi za te oblike stimulacij.
Med internimi priznanji pa je prišlo do spremembe, ki pravi, da je le-te moč podeliti sicer delavcu, ki dela 10 ali več let v našem kolektivu, vendar lahko ta kriterij doseže v tekočem letu, kar že velja za jubilejne nagrade.
Na svečani seji ob 5. obletnici Društva invalidov Novo mesto je bil med dobitniki priznanja tudi inž. Škrinjar, prvi predsednik novomeškega društva.
©labod
moda za čas, ki prihaja
S snemanja reklamnega filma, ki ga te dni gledamo na televiziji.
dobra reklama pripomore k dobri prodaji
Naslov lahko ilustriramo tudi s prenesenim ljudskim rekom, ki smo ga z zdravil prenesli na reklamo: reklama ni vse, brez reklame pa vse skupaj nič ni. Kako se temu pomembnemu področju posvečamo v Labodu? Predstavitev tega dela in cilje, ki jih želimo doseči z reklamo, predstavlja naš propagandist Lojze Kopina:
Reklama ima dve osnovni funkciji: prva je v informiranju tržišča in druga, da prepriča potrošnika za nabavo določenega artikla.
Reklama je lahko: vizuelna (katalog, plakat, prospekt, letak, časopis, ogledni karton), ki se uporablja za reklamiranje posamezne vrste proizvoda ali
podjetja, ki proizvaja več vrst blaga; zvočna (radio, razglasne postaje): propagandno sporočilo je lahko podkrepljeno z prijetno glasbo; kombinirana (vizuelna—akustična): televizija, film, sejmi, trgovina. Posredno reklamiranje prek filma, televizije, neposredno reklamiramo na sejmih in trgovinah (izložbe).
Za propagando—tržno komuniciranje—obstojajo različne teorije in prakse, vse pa imajo nekaj skupnega. To je informiranje in prepričevanje neposrednega potrošnika.
Z izvajanjem tržnega komuniciranja propagande se tudi v
Jugoslaviji zadnja leta ukvarjajo posebne službe ali agencije. Taka služba ali agencija mora imeti za to usposobljene kadre, kot so: psihologi, oblikovalci, ekonomisti, organizatorji, tekstopisci, fotografi, režiserji in drugi. Tako število strokovnjakov Labod nikakor
ne bi mogel zaposliti, oziroma jih vkalkulirati v že tako predrage proizvode.
Letos smo se odločili, da zaupamo pripravo celotne propagandne akcije agenciji PEPS-INTERMEDIA, katera nam je pripravila reklamni film za televizijo, radijsko reklamo, reklamne objave v časopisih, plakat oz. ogledni karton. Vse oblike se med seboj dopolnjujejo.
kaj in kako reklamirati?
Labod ima širok proizvodni program srajc, bluz, težke konfekcije. Ali naj reklami-
ramo vrsto proizvoda ali celotni program? Tradicija je v proizvodnji srajc, zato je Labod poznan pri potrošniku kot proizvajalec srajc, manj pa kot proizvajalec ostalih proizvodov. Ali naj potem propagiramo posebej bluze, krila ali VO?
Odločili smo se, da reklamiramo Labod, kjer bi prikazali posamezne proizvode, torej želimo, da potrošnik spozna Labod s kompletno ponudbo kjer bomo dali v ospredje enkrat srajco, drugič bluzo, tretjič pa težko konfekcijo.
Pomladanska akcija bo potekala v aprilu. To je v času, ko se potrošnik odloča za nakup oblačil sezone pomlad-poietje. Slogan (geslo) v tej akciji je: »LABOD-MODA ZA ČAS, KI PRIHAJA«, ki pa ni bil izbran slučajno. Testirali smo več sloganov in je test pokazal, da bi bil ta najbolj primeren.
Spremljati in analizirati bo treba celotno propagandno akcijo, da se ugotovi, kakšen je bil učinek pri potrošniku, oziroma ali seje povečalo povpraševanje po Labodovih proizvodih. Zavedati se moramo, da enkratna akcija še ne more imeti zelo občutnega učinka. Nadaljevanje s podobnimi akcijami, vsaj dve leti, bo pokazalo na tisti pravi rezultat, ki ga pričakujemo. Naši komercialni predstavniki in delavci v prodaji bodo pismeno obveščeni, kje in kdaj bo potekala propagandna akcija, z namenom, da neposredno spremljajo dogajanja na tržišču oziroma učinke akcije.
Po zaključku akcije oziroma pred pripravo druge bomo pripravili ustrezno analizo, katera bo dala smernice za nadaljnje delo na tem področju.
Zavedajmo se, da je propagiranje naših proizvodov oz. Laboda dolgoročna investicija. Investirajmo takrat ko smo še investicijsko sposobni, kajti ko investirati ne rngremo, je vsako propagiranje prepozno.
	
	ppr n i
	
Jelka Gliha je letos praznovala 10 let dela v Temenici. Njenemu že objavljenemu pogovoru pa z zamudo dodajamo še fotografijo.
1 t ositi smo jih pričeli, da bi nas varovala.
Nato so postajala vse bolj raznolika in razločevalna.
Nosili smo jih zato, da bi bili drugačni, zanimivi.
Danes nosimo oblačila iMbočL, ker so elegantna, modna in kakovostna, izdelana iz najboljiih naravnih materialov.
O delu mladih premalo vedo v našem kolektivu, so menili mladinci na naši okrogli mizi.
okrogla
miza
Uredništvo našega glasila je želelo na okrogli mizi o aktualnih problemih naše mladine spregovoriti o tistih vsebinah, ki so mlade v novomeškem delu Laboda v zadnjem času le pripeljale do večje aktivnosti. Seveda se nismo mogli pogovoriti o celem sklopu problemov in vprašanj, zato smo si zastavili pogovor v treh smereh: vprašanje kolektivnega dopusta, aktivnosti, ki so sijih zadali za letošnje leto, in pa priprave na javno razpravo o ekologiji, energiji n varčevanju.
V pogovoru smo sodelovali: mladinke iz tozd Ločna Renata Kramaršič, Tončka Kralj in Vida Banič, od mladine izskupne osnovne organizacije za tozd Commerce in DSSS Milena Furlan, Suzana Korasa, Zlatko Avbar in Franci Slak,od povabljenih se je pogovora udeležila Tatjana Maresič.kijcbila v dvojni vlogi (kot predsednica 10 OO sindikata v DSSS in kot referentka za izobraževanje), od uredništva pa smo sodelovale Slavica Putrih, Romana
Trpin in Lidija Jež.
Najprej pa predstavimo obe OO ZSMS. Tozd Commerce in skupne službe imajo eno osnovno organizacijo, v kateri je vključenih 50 mladincev — 30 iz Commerce in 20 iz DSSS. Aktivna je petina teh, predvsem predsedstvo, ob večjih akcijah pa seveda večje število mladih.
Ločna ima kar 87 mladih do 27 let. Zadnje čase ni prave aktivnosti, ker obstaja vrsta problemov in razlogov. Narava dela jim ne dovoljuje sestankovanja med delovnim časom, popoldne pa ni prometnih zvez z okolikšimi kraji, od koder je večina mladih.
Kakšne so bile pripombe mladih na število dni kolektivnega dopusta, kako ste jih posredovali in kakšni so bili odzivi? Ali ste pri tem upoševali določila zakona, ki pravi, da lahko dopust koristimo v dveh delih in ne podnevih?
Milena Furlan in Zlatko Avbar: Naše pripombe so šle predvsem na skupno število dni za letni del dopusta — to je 17 dni, in še posebno za zimski del dopusta, to so štirje dnevi. S tako razdelitvijo mnogi mladi delavci izkoristijo svoj celoten dopust in nimajo možnosti dodatnega razpolaganja. Včasih so kakšne poti nujne, pa človek nima možnosti za urejanje, še posebno, če nima premakjive-ga delovnega časa. Vprašanje je tudi izobraževanje, saj se mnogi izobražujejo ob delu brez pogodbe z Labodom.
Tatjana MARES1Č: Zenkrat je v novomeškem delu Laboda 10 mladih, ki se izobražujejo ob delu, petod teh nima pogodbe z Labodom. Tem bi gotovo manjkalo dnevov za študij, sicer pa seje treba na drugi strani tudi zavedati, da le strnjeno koriščenje letnega dopusta zares omogoči oddih, kar je prvi namen tega.
Tončka Kralj in Renata Kramaršič: V Ločni to vprašanje ni bilo dano v taki obliki, saj imamo že od nekdaj kolektivni
dopust. Imamo pa pripombe na zimski del letnega dopusta. Tak je predlog in zato tudi ne ostaja dni za svobodno razpolaganje.
Slavica Putrih: Ob sprejemanju letnih planov seje v Ločni ta pripomba iz leta v leto ponavljala , pa ni bilo možnosti spreminjanja. Ta del dopusta seje s prazniki razvlekel v deset prostih dni, kar je bilo za ta letni čas preveč. Končno pa je treba upoštevati specifičnost konfekcijske industrije in temu prilagoditi predvsem poletni del dopusta.
Milena Furlan in Romana Trpin:	Naše pripombe smo
posredovali delavskemu svetu tozda Commerce. Smo zadovoljni, saj smo uspeli skrajšati zimski del ali novoletni del dopusta samo na dva dneva.
Zlatko Avbar: V DSSS pripomb nismo posredovali na delavski svet, saj je bilo že pred tem rečeno, da ni možnosti spreminjanja.
Torej je dosežen uspeh, saj skrajšanje novoletnega dela dopusta v skupnem številu dni tudi nekaj pomeni. Ker pravite, da ni mladincev, v DSSS in tozdu Commerce, ki ne bi imeli dovolj dni letnega dopusta, v Ločni pa je to le vprašanje pripravnikov in tistih mladih, ki so se komaj vključili v redno delo, je torej vprašanje kolektivnega dopusta s tem le zaključeno. Kakšne pa so ostale vaše aktivnosti? Ste si med letošnje naloge zapisali morda tudi prizadevanja za boljše delovne rezultate, za višjo storilnost, ali so še vedno »glavne« naloge mladih orga-
nizacija izleta, pospravljanje okolice in podobno?
Renata Kramaršič: Naša aktivnost je zelo slaba. Nekaj vzrokov je v naravi dela, zato menimo, da bi bilo za nas mnogo lažje delati, če bi z mladimi iz Commerca in DSSS tvorili eno osnovno organizacijo, saj se niti ne poznamo med seboj. Usmeritve za delo in aktivnosti pa so dokaj istovetne enote v Novem mestu.
Milena Furlan: Zastavili smo si okvirni plan, od tu pa operativno vodimo posamezne naloge. Trenutno je v prvem planu srečanje mladih, ki ga želimo posodobiti, spremeniti. Menimo, da je oblika kviza že preživela, zato iščemo nove možnosti. Po tej nalogi bomo tekoče delali naprej — glede na naloge, ki nam jih narekuje OK ZSMS in naše delo, seveda. Pri tem pa moramo biti realni: kaj je in kaj ne, je treba oceniti. Kar pa se tiče združevanja vseh treh osnovnih organizacij, moram reči, da ideja ni nova in da jo bomo skušali realizirati.
Slavica Putrih: Mladi iz Ločne so bolj oddaljeni od virov pomembnejših informacij, njih preganjajo minute in plan, nimajo povezave z občinsko konferenco... zatone bi bilo odveč razmišljati tudi o Labodovih skupnih seminarjih za delo mladih, kot na primer organizira za svoje aktivnosti seminarje sindikat.
Tončka Kralj: Kar se tiče prizadevanj za dvig produktivnosti in boljšanje rezultatov, imam iz preteklega obdobja nekaj izkušenj. V Ločni smo že pred leti poskušali, pa smo le malo uspeli. Sedaj je bolje, ko imamo inštruktorico in mentorje, ki spremljajo delo mladih, ki prihajajo izšole. Manjje odstopanj in manj teh vprašanj. Zato bi lahko začeli z drugimi vsebinami.
Romana Trpin:	Tudi v
Commercu smo razmišljali o položaju mladih, predvsem pri reševanju stanovanjskih vprašanj. V zelo nehvaležnem položaju so, pripravljajo pa se za celo republiko nekatere zakonske spremembe, ki bodo le olajšale pot do reševanja tega vprašanja za mlade. Sami v Labodu pa smo na celi črti tega vprašanja bolj bosi, kaj šele mladi,ki nimajo možnosti dobivanja točk.
Tudi, če mladim dodelimo najvišji možni znesek stanovanjskega posojila (letos je to v tozdu Commerce 2.300 000 din), jim s tem ne pomagamo kaj dosti pri nakupu stanovanja, saj morajo ves ostali denar prispevati sami. Zlasti je to problematično pri samskih delavcih, za katere ne moremo
za petnajst odstotkov višje pokojnine
Ob aprilskem izplačilu pokojnin bodo upokojenci v Sloveniji deležni prve letošnje medletne uskladitve pokojnin z gibanjem povprečnih osebnih dohodkov. Vse pokojnine bodo od 1. januarja letos višje za petnajst odstotkov
Takšen sklep je na podlagi podatkov v gibanju osebnih dohodkov v prvih mesecih letošnjega leta in v prilivu sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sprejel odbor za plan in finance skupščine SPIZ Slovenije.
Za enak odstotek kot pokojnine se bodo povečale tudi preživnine in dodatek za pomoč in postrežbo, ki znaša po novem 58.929 dinarjev, nižji pa 29.464 dinarjev.
Najnižja pokojninska osnova znaša torej po tej medletni uskladitvi pokojnin od 1. januarja dalje 103.999 dinarjev, najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znaša 88.399 dinarjev, najvišja možna pokojnina za polno pokojninsko dobo pa 418.966 dinarjev.
Socialna delavka BRIGITA ZALOKAR
V______________________________________________J
pričakovati pomoči druge delovne organizacije. Mislim, da je to prav gotovo področje, kije še kako v pristojnosti mladinske organizacije.
Zlatko Avbar: Tudi na to smo opozarjali, da so vsi naši kriteriji, kjerkoli že bodi, naravnani bolj na delovni staž kot pa na kvaliteto dela oziroma uspešnost tega.
Torej vsebin za delo je veliko, aktivnosti pa še vedno premalo, čeprav je mlade že bolj čutiti, kot jih je bilo nekaj let nazaj. Gotovo je eno od vprašanj, ki se tiče mladih še posebej, ekološko vprašanje. Javna razprava na to temo prav sedaj opozarja, da tega problema še nismo v celoti dojeli. Kako se lahko Labod vključi v razmišljanje? Kje vidite mladi pot, saj je v gradivu poudarjeno, da poteka razprava predvsem zaradi njih in za njih. Nismo onesnaževali okolja, nismo tudi med večjimi porabniki energije, pa vendar živimo v tem svetu in moramo se posvetiti tudi v tej smeri. Torej?
Milena Furlan: Vključimo se lahko v splošno čistilno akcijo Novega mesta, kar organizira svet za okolje pri SZDL, lahko spodbujamo aktivnosti na vseh nivojih...
Romana Trpin in Slavica Putrih: Predvsem v osveščevalnem smislu bi morali že veliko prej ukrepati, saj nas je čas skoraj prehitel. Pripraviti pogovore na to temo, predavanja, saj se še vedno ne zavedamo večplastnosti in daljnosežnega pomena ekologije. Tudi razmišljanje o papirnati vrečki namesto plastične ne bi bilo
odveč... najprej pa izobraževanje, vzgoja...
Zlatko Avbar: Gotovo je zavest prva. Toda če te ni, potem je tu denar. In dokler so kazni za onesnaževanje okolja majhne, zavesti pa sploh hi, toliko časa ne bo moč kaj dosti premakniti...
Kasneje pa bo prepozno, zato naj vsaj mladi, čeprav so pobudo dobile vse DPO in vsi direktorji, sprožijo pot v tej smeri. Okrogla miza ni imela ambicij razrešiti vprašanj, ki tarejo mlade, ampak jih predočiti vsem nam, hkrati pa spodbuditi mlade k večji aktivnosti. Če bodo stališča, oblikovana v tej dobri uri pogovora realizirana, smo dosegli svoj namen in upravičili ta pogovor.
volilna
konferenca
Osnovna organizacija ZSMS tozda Commerce in DSSS je imela 18. 3. 1987 volilno-programsko konferenco. Na njej so obravnavali in sprejeli poročilo o delu v preteklem dveletnem obdobju, razrešili staro in izvolili novo vodstvo osnovne organizacije.
Predsednik osnovne organizacije je Milena Furlan iz tozda Commerce, sekretarka pa Brigita Zalokar iz DSSS.
Blagajništvo je prevzela Sonja Konček, prav tako iz DSSS. V predsedstvu pa so še naslednji j mladinci: Suzana Korasa, Franci Slak, Marjetka Štukelj, Alenka Turk (vsi iz tozda Commerce), Marjan Pirnar, Nika Filipi, Zdenka Gorenc (vsi iz DSSS).
Med najpomembnejše naloge, ki si jih je OO ZSMS zadala za letošnje leto, sodijo organizacija tradicionalnega srečanja mladine Labod ob dnevu mladosti, okrepitev sodelovanja z OO ZSMS Ločna,
ponovna vzpostavitev delovanja konference OO ZSMS delovne organizacije Labod in seveda reagiranje na vse probleme, ki zadevajo mladino v Labodu.
LETOŠNJE
MLADINSKE DELOVNE AKCIJE
L april, dan mladinskih delovnih brigad je že mimo, začenjajo se priprave za udeležbo na akcijah. Iz Novega mesta bosta v letošnjem letu odpotovali dve mladinski in ena pionirska delovna brigada:
1.	SKOPJE (zvezna akcija):
2.	do 29. 8. 1987
mladinska delovna brigada Katja Rupena
2.	KOBANSKO (republiška akcija) : 19. 7. do 8. 8. 1987
regijska mladinska delovna brigada Jože Slak-Silvo
3.	GORIČKO (zvezna akcija): 12. do 25. 7. 1987
pionirska delovna brigada Janez Mrak
Rok prijave za udeležbo na MDAje 15. 5. 1987, na naslov OK ZSMS Novo mesto, Kettejev drevored 3.
Vse dodatne informacije, prijavnice... pa lahko dobite pri Mileni Furlan. Razmislite in odločite se. Ne bo vam žal, če se enkrat udeležite akcije. Spoznali boste veliko mladih iz različnih krajev, ukvarjali se boste z raznovrstnimi interesnimi dejavnostmi, pa še kaj koristnega boste lahko naredili.
Brigadirski Z-D-R-A-V-O!
M. F.
Renata, Vida in Tončka (z desne proti levi) so zastopale mlade iz Ločne. Želijo si več aktivnosti in več povezovanja z ostalimi mladinci.
nas
pogovor:
ivan
bundaleski
Pred dvajsetimi leti je bila v makedonskem Gostivaru ustanovljena delovna organizacija Goteks. Ivan Bundalevski je kot direktor prešel s to tekstilno tovarno vse začetne težave, ki so se kar deset let pojavljale ena za drugo. Ko so bile te »otroške bolezni« premagane in ni bilo več vprašanja, biti ali ne biti, pa seje začel kolektiv spoprijemati z novimi nalogami, oziroma z dograjevanjem proizvodnega programa, s kvaliteto, s tkanjem trajnejših poslovnih niti, med katerimi je trdno in dolgoročno zastavljena tudi vez z našo delovno organizacijo.
Vendar z današnjim pogovorom nimamo namena le predstaviti tega našega dobavitelja, ampak tudi direktorja Goteksa, ki se mu izteka aktivna delovna doba, kljub upokojitvi pa bo seveda še vedno ostal del tega kolektiva.
Kako nam lahko v nekaj besedah predstavite Goteks?
I. Bundaleski: V našem kolektivu je zaposlenih 960 delavcev, delamo pa v štirih izmenah, nepretrgoma, tudi ob sobotah in nedeljah. Kar 60 odst. je žensk, kar je značilno za vso tekstilno industrijo. Letno izdelamo 10 milijonov kvadratnih metrov finejših enobarvnih tkanin, med katerimi so tanjši popelini, ki jih tudi Labod kupuje za srajce, in nekoliko debelejše tkanine, primernejše na primer tudi za vetrovke ali podobno. Povprečni osebni dohodek je za lansko leto okoli 80.000 dinarjev, kar je med boljšimi v našem prostoru.
V pretežno ženskem kolektivu se gotovo srečujete z večjo odsotnostjo?
I. Bundaleski: Tudi ta problem je lastnen vsem tekstilcem, vendar trdim, da v Goteksu odsotnost ni tako visoka. Brez porodniških dopustov je odsotnost približno 3-odstotna, porodniška pa je nekje med 6 in 7 odstotki.
Kako ste v Goteksu poskrbeli za družbeni standard?
Ivan Bundaleski: »Naša delovna organizacija že osmo leto zelo uspešno sodeluje z Labodom.«
I. Bundaleski: Z razvojem tovarne smo vzporedno razvijali tudi družbeni standard. Poskrbeli smo za tople, kvalitetne obroke, ki so v vseh štirih izmenah enaki, s katerimi so naši delavci zelo zadovoljni. Tudi stanovanjska vprašanja smo načrtno reševali. Kupili smo 100 stanovanj in prav tolikšnemu številu delavcev smo omogočili posojilo za lastno gradnjo. Kupili smo več počitniških prikolic, ki so ob jadranski obali pa tudi na bregovih jezer. Po deset dni tako letujejo delavci Goteksa v osmih izmenah. Povedati moram, da imamo mesečni informator in na tri mesece časopis. Ta pa prinaša tudi novice o ostalih tekstilcih na našem področju, tako da ima kar močno povezovalno vlogo.
Kakšno pa je sodelovanje Goteksa in Laboda?
L Bundaleski: Osmo leto že zelo uspešno sodelujemo, saj ste bili vrsto let naš največji
kupec. Letno smo vam prodajali po milijon kvadratnih metrov tkanine za srajce. Tudi s podpisom sporazuma za vlaganje v našo novo investicijo, ki bo omogočila tiskanje tka-kin (začenjamo s črtami in karatni), se te že tako trdno spletene niti še poglabljajo. Labod je bil od samega začetka sodelovanja eden najpomembnejših partnerjev, pa ne le po obsegu nakupa, ampak tudi po zahtevnosti, kvaliteti,s čimer smo tudi mi testirali sami sebe in se dopolnjevali... Končno je tudi eden od pobudnikov za razširitev našega proizvodnega programa prav Labod. Sicer pa sodelujemo na slovenskem področju še z Muro pa Jutranjko, in še bi lahko našteval.
Vse več je pritožb na kvaliteto tkanin sploh. Kakšne so vaše težave pri kvaliteti?
I. Bundaleski: Seveda imamo težave, ki pa jih tekoče in načrtno premagujemo. Za boljšo kvaliteto naših izdelkov uporabljamo uvožene kemikalije in uvožene barve. Pri tem pa smo seveda tudi močno odvisni od izvoza. V to smo šli zelo agresivno, saj smo lani kar štirikrat povečali izvoz, letos pa želimo s tem trendom nadaljevati. V to nas pa sili tudi oženje domačega tržišča.
Pravite, da ste tik pred upokojitvijo...
I. Bundaleski: Čeprav še nimam polne delovne dobe, se bom v kratkem upokojil. V naši republiki veljajo zelo strogi in kategorični ukrepi. Čim izpolniš enega od pogojev za upokojitev, moraš prepustiti delo drugim. Mladih, ki čakajo na zaposlitev, pa je veliko. Imam pa možnosti dokupa
delovnih let, za kar je poskrbljeno preko sisa.
Kako boste zapolnili svoj prosti čas, saj ga kot direktor gotovo niste imeli veliko?
I. Bundaleski: Pravzaprav sem se ves čas osebno zanemarjal. Nimam hobijev, nimam kakšnih posebnih majhnih ve-selj, ker mi je vse to predstavljalo delo. Tudi v bodoče bom še sodeloval z Goteksom, ker je kolektiv na tem vztrajal. Seveda pa si bom poiskal tudi svoje konjičke. Zaenkrat še stojim pred časom, ki si ga bom moral nekako organizirati in ga pametno usmeriti.
Tovarišu Bundalevskem želimo vse najboljše. Zahvaljujemo se mu za njegov delež v tkanju pristnih, človeških in poslovnih odnosov z Labodom, Goteksu pa uspešno sodelovanje tudi v naprej!
L. J.
razstava
libni
Ob 8. marcu pripravita vsako leto razstavo ročnih del naš tozd Libna in Lisci n tozd iz Senovega. Prijetna povezava med dvema konfekcionar-skima tozdoma v Posavju ima že lepo tradicijo. Dogovor je tudi, da so razstave izmenično, enkrat v Krškem, drugič v Senovem. Letos je bila prireditev v Liscinem tozdu, za katero je iz Libne osem delavk pripravilo svoje izdelke. Udeležba je seveda odvisna tudi od lokacije razstave, saj je bila na primer pred tem udeležba Lib-
Leto je hitro okoli, zato odgovorni za pripravo razstave ročnih del v Libni vabijo k sodelovanju vse,ki žele predstaviti svoje izdelke. Razstava je sicer v marcu, vendar je za lep izdelek potreben čas... Prihodnje leto bo razstava v Libni, letos pa je bila v Liscinem tozdu v Senovem.
ninih delavk večja. Dela ocenjuje strokovna žirija in podeli 3 do 4 nagrade. Letos so podelili 4 nagrade, eno od teh je prejela Libnina delavka Zinka Držanič.
Gre za izdelke ročnega dela, ki pa niso vezani izključno na oblačila, saj je veliko tudi tapiserij, gobelinov, pa tudi ostalih izdelkov. Razstava vedno znova pokaže, kaj vse ustvarjajo naše delavke poleg težkega dela in skrbi za družino. Ročno delo pomeni tudi pomiritev in sproščanje ustvarjalnosti. Zato organizatorji menijo, da imajo naše delavke še mnoge izdelke doma, ki pa jih ne prijavljajo za razstavo.
Prihodnje leto bo torej razstava ponovno v Libni.
Lidija Hočevar, ki v Libni že
ves čas skrbi za to dejavnost, za organizacijo razstav, za strokovne komisije ter za številne spremljajoče dejavnosti, vabi, da že sedaj začno delavke pripravljati izdelke za prihodnje leto.
Pravi, da je na razpolago veliko pobud, idej, vzorcev... kar vse želi ponuditi tistim, ki imajo rade ročno delo, pa jim je zmanjkalo zamisli. Izdelki seveda nastajajo počasi in zato povabilo za priprave prihaja kar pravi čas.
Poudariti pa tudi velja, daje Hočevarjeva povabila k sodelovanju tudi štipendistke tozda Libna, ki so pobude vesele.
Gre torej za prijetno razvedrilo in na drugi strani za dragoceno povezavo med dvema sorodnima tozdoma oziroma delovnima organizacijama.
Povejmo še, da za spodbudo za sodelovanje dobi prav vsaka udeleženka tudi praktično darilo, ki ga pripravljajo v Lisci za naše delavke in v Libni za njihove.
bucike
Odmev na Bucike iz 4. številke Laboda . Tema je bila praznovanje 8. marca oziroma premajhna udeležba na proslavi. Kar 12 jubilantov je manjkalo, odgovor treh na omenjene bucike, pa je pred nami:
ODGOVARJAMO NA TVOJ IZZIV, SPOŠTOVANA »BUCIKA«!
Spoštovana Bucika ali karkoli si že, saj ne vemo tvojega imena, naj ti vsaj približno opišemo dejansko praznovanje tega praznika. Res je, da smo bile jubilantke v Novem mestu, saj smo se rade odzvale vabilu in pripravile na to. Vendar ti moramo povedati, da smo imele neprijeten občutek, ko smo stopile v čakalne prostore Laboda. »Zamudile ste, z ostalimi smo že končali,« je bil pozdravni nagovor, čeprav nismo zamudile po lastni krivdi. Da bi prišle hitreje, smo se poslužile več prevoznih sredstev, povrnitvi stroškov prevoza pa smo se odpovedale. Po nekaj besedah so nam razdelili nagrade in nas odpeljali na računalniški oddelek. Nato pa smo se brez kakršnegakoli programa potikale in obdal nas je občutek, da motimo pri delu. Da bi nas vsaj kdo napotil na kakšno razstavo ali kaj podobnega, da bi s tem dopolnile čas čakanja na proslavo in slavnostno kosilo. Same smo odšle peš v dom JLA. Pogovarjale •smo se in razmišljale, kaj vse smo doživele v teh tridesetih letih trdega dela za strojem. Kolikokrat smo bile na voljo za opra-
vljanje raznih nalog v vsakem trenutku, koliko vzponov in padcev smo doživele v tej naši stroki. Kako je bilo kmalu po vojni, ko smo se vključile v delo in kakšni so bili pogoji tedaj in danes. S trmo in vztrajnostjo smo lahko dočakale ta jubilej. Morda smo si ravno zato želele in pričakovale malo več človeške topline. Začutile smo moralno stisko in se odločile, da gremo domov.
Nismo prišle v Novo mesto po denar, saj upamo, da smo si ga v tridesetih letih zaslužile, saj bi ga tako ali tako dobile v Ljubljani. Želele smo doživeti ta jubilej polno in spoštovano, da bi imele res občutek, da je to praznik.
Sprašujemo se, zakaj smo morale biti v Novem mestu ob osmih, ko bi lahko bile na delovnem mestu do desetih in še vedno bi ostalo dovolj časa za proslavo.
Predlagamo, da bi bodoče jubilante vabili na kasnejšo uro, da ne bo prišlo do podobnih situacij.
Kljub priokusu pelina bomo ostale še naprej vestne delavke za mizo in strojem.
Tovariški pozdrav!
Jubilantke iz Ljubljane
dogodki
letos;
—	50. letnica ustanovitve KPS (Čebine, 17. in 18. april 1937). Program proslave in znanstvenega simpozija pripravlja CK ZSK-odbor za proslavo.
—	50. letnica prihoda Josipa Broza Tita na čelo KPJ.
— Vlak bratstva in enotnosti iz Srbije in Slovenije (junija 1987).
— V letu 1987 pripada, po ključu, organizacija srečanja Partizana Sloveniji, kar tudi sovpada s 35-letnico obstoja organizacije Partizan. Organizacijo je prevzelo Novo mesto, ki letos slavi 100-letnico novomeškega Sokola.
—	45-letnica ustanovitve gibanja delavske enotnosti in časopisa Delavska enotnost.
—	19 zlet bratstva in enotnosti v Novem mestu. Po ključu tudi ta prireditev pripada letos Novomeščanom.
— Mednarodni tabor pionirjev v Dolenjskih Toplicah. Udeleženci bodo tudi iz drugih držav.
— Tradicionalno srečanje pionirjev Sutjeska v Dolenjskih Toplicah (29. srečanje).
—	100-letnica smrti Frana Levstika.
—	200-letnica rojstva Vuka Karadžiča (6. november).
J SREBRNI ČASTNI ZNAK

Visoko planinsko priznanje je prejel Alojz Kum za svoje dolgoletno delo v planinskem društvu. Dragocene izkušnje in zagnanost za planinstvo pa je prenesel tudi v naš kolektiv.





Mira Jeran (levo) in Majda Likar skrbita za tople in dobre malice v Zali.
dober
tek
v
Zali
Tozd Zala dela v dokaj težkih razmerah, saj nima ustreznih prostorov, predvsem za likalnico, pa tudi ostali oddelki so utesnjeni. Poleg likalnice pa je kuhinja tista, ki je med prvimi potrebna sanacije. V vlažnem in tesnem prostoru sta za dobre malice zadolženi kuharica Mira Jeran in njena pomočnica Majda Likar.
Kako uspevata pri tej nič lahko nalogi? »Ni lahko pripraviti več kot 100 toplih obrokov, saj nimava nobenega strojčka. Vse delava ročno, razen za pomivanje posode je naša kuhinja dobro opremljena. Pri načrtovanju jedilnika seveda upoštevam naravo dela naših šivilj inlikaric terkrojilk. Hrana ne sme biti premočna, zato kolikor se le da pogosto vključujem zelenjavo in sadje. V predvideni ceni za prvo trimesečje znaša cena malice po osebi v našem tozdu 420 dinarjev. V tej ceni je vključena hrana kot tudi najina osebna dohodka, porabljena energija itd. Samo hrana nas velja 360 din po osebi. Temu prilagajava jedilnik, kije, tako kot povsod,
včasih razkošnejši, drugič skromnejši. Meso, zelenjavo itd. naročam po telefonu, naša kurirka pa nato poskrbi, da pride vse pravočasno na naš naslov. Imamo tudi zamrzovalno skrinjo, kar veliko pomeni. Tako ne pride do zagat, sicer pa je zadnje čase preskrba občutno boljša, kot je bila leto dni nazaj.«
V Zali pripravljajo zajtrk, sledi malica, ki je zaradi majhne in skromne vendar nadvse skrbno in lepo urejene jedilnice v kar petih izmenah, in nato je na vrsti še kava ob 11. uri in 30 minut. Obveznosti je veliko, zato je treba stalnohite-ti; Mira pravi, da ji je žal, ker toliko delavk zjutraj ne zajtrkuje, čeprav jim je ponuden topel čaj in kruh. To je nezdrava in slaba navada. Vendar jih je le nekaj, ki se poslužujejo zajtrka. Kako torej sodelujeta Majda in Mira v družbenopolitičnem življenju tozda? Mira je v sisu za otroško varstvo (ker ima sama tri otroke, jije todelo še najbližje), Majda pa je članica delavskega sveta tozda.
In kakšne so želje za naprej? »Po teh ni treba posebej spraševati,« pravi Mira. »Želiva predvsem novo kuhinjo, pa tu-dijedilnicajepretesna.Nihudo delati, ni hudo kuhati, nabavljati hrano, prati in likati, toda prostori so zares neprimerni, vlažni in temni. Tudi osnovnim normativom s tega področja ne zadoščajo, in še taka skrb za čistočo ne pride do izraza v tej naši ubogi kuhinji. Zato so najine in gotovo tudi želje vseh delavk Zale osredotočene v primerne prostore za kuho in za jedilnico.«
Za hec...
Vdova se odloči, da se včlani v klub spiritislov. Med neko seanso se ji posreči priklicati duha pokojnika.
»Avguštin, si to ti?« ga vpraša vdova, »ali si zdaj srečen?« »Zelo srečen.«
»Si bolj srečen kot takrat, ko si tu, na tleh, živel z mano?« »Veliko bolj.«
»In kako je sicer v paradižu?«
»Kdo pa ti je tvezi/, da . sem v nebesih?«
Mlajša ženska pripelje avto k mehaniku:
»Zaletela sem se v drevo.«
Potem ko mehanik bežno pregleda avto, jo vpraša:
»Kolikokrat?«
C	A
KOTIČEK ZA JEZIK
V našem, pretežno ženskem kolektivu pogostokrat slišimo, da je ta ali ona sodelavka »bolana«. To je grda popačenka, saj je v slovenskem jeziku ženska bolna, moški pa je bolan.
V________________________________J
šopek modrosti
Pravi egoist pristane celo na to, da so drugi srečni, če so srečni zaradi njega.
***
Ko se podla duša reši jarma, sama tlači.
***
Vsak človek misli, da je javno mnenje to, kar si sam želi.
***
Znati na pamet, še ne pomeni znati.
***
Dostojno piti pomeni piti manj, kot si želiš.
\
Zahvalno pismo
Izvršni odbor Društva invalidov Novo mesto pošilja s svoje prve seje, ki je bila v sredo, 1. 4. 1987, delovni organizaciji Labod Novo mesto iskreno zahvalo za pokroviteljstvo slavnostne letne skupščine ob petletnici našega društva. V tem pismu se vam še enkrat za vse, kar ste za nas naredili ter prispevali, da je letna slavnostna skupščina prerasla v vrhunec pričakovanja, zahvaljujemo. Vašega gostoljubja, požrtvovalnosti, organiziranosti in pomoči se ne da opisati, zato ne najdemo prave besede, s katero bi vam izrazili naše nepozabno doživetje in zahvalnost, zato najavam velja naš skupni HVALA.
Želimo vam veliko delovnih uspehov, razumevanja in dobre volje.
Tovariško vas pozdravljamo!
Člani izvršnega odbora Društva invalidov Novo mesto
V_________________________________________________J