589. štev. V Ljubljani, četrtek dne 26. junija 1918.____________________________________ Leto 11. Posamezna številka 6 vinarjev. -DAN* Izhaja vsak dan — tod! ob nedeljah ta praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkib pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat ? Ljubljani o upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*60; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina so u: pošilja upravništvu. a ta Telefon številka 118. a DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. :k Uredništvo in upravništvo; ttt Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana :n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju >o-::: pust. — Za odgovor je priložiti xn»mko. : s:: Telefon številka '18. NEODVISEN POLITIČEN Srbske žrtve. Pismo iz Belgrada. Belgrad 9. (22.) junija 1913. Vojna obrambna moč Srbije. Na tem mestu smo se že par-krat bavili o posledicah sedanje, bolje minule, vojne in kake težke čase je moral pretrpeti srbski narod, da osvobodi svoje brate izpod turškega robstva in pribori svoji državi in sebi samemu prepotrebne pogoje za dostojno, neodvisno politično, gospodarsko in kulturno življenje, ki je glavna podlaga za dostopen in dosleden razvoj v vrsti kulturnih naro-rodov. Ako primerjamo rezultat srbskih bojnih vspehov in njihova sredstva z gospodar, močjo male državice, moramo se naravnost čuditi temu in nehote nam prihaja vprašanje: odkod toliko odporne sile? Ako vzamemo v poštev moralno stran te odporne moči, nam je najvažnejši moment za presojanje duh naroda. Srbski narod nam je več ali manj znan iz raznih književnih del in iz upodabljajoče umetnosti. Saj se pa tudi skriva v tem žilavem narodu tako ogromno bogastvo gradiva in motivov za modernizem, kakor v Benetkah in v Rimu za klasicizem. Kdo je navdahnil Meštroviča, Vojnoviča in toliko drugih književnikov in umetnikov? Nedvomno ona čista, neponarejena narodna duša, polna romantike in heroizma, ki se tako skladno in lepo izraža v srbski narodni poeziji nedosežne epike, iz katere odseva enotno in v polni harmoniji vsa tuga in bol, radost in drhtenje, preteklost in bodočnost celokupnega Srbstva in vse to preveva točna enotnost duha, smotrečega k edinemu cilju srbske ideje za mogočnost in blagobit srbskega naroda. O, božanstvena ideja narodnosti, ki imaš v srbskem narodu tako iskrenega m vernega oboževateija in tolmača, kako kruto in kako hinavsko si izkoriščana drugod! In srbski narod, opremljen s takim moralnim orožjem mora samo zmagovati. Taka je tedaj tudi srbska narodna vojska, ki je izšla iz države, ki šteje komaj 3 milijone prebivalstva, živečega na površini 51.000 kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje. 402.000 srbskih sinov poprijelo se je puške na klic domovine in odšlo v negotovosti, od teh je okrog 50.000 mrtvih, ranjenih in obolelih in le malo od teh poslednjih je takih, ki iim golo življenje ne bo v breme za onih par let, ki so jim še namenjeni, da vidijo sadove slojih ogromnih žrtev. Ta čila armada srbskih Sokolov ie tekom enega meseca osvojila nr" ■■■-■ ,a~ TiL-—i^ji , 1 n LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) Vsa vas je bila podobna mesnici. Mrtvi in umirajoči so ležali na kupih; marsikateri je stiskal še krčevito ročnik svoje sablje. Tuintam so hropli in drgetali ranjenci v strašnih bolečinah. Med njimi je umiral oficir — nesrečnež je imel prsi trikrat prestreljene — v naročju prostaka, ki se je zdel do malega zdrav in nepoškodovan. »Gospod poročnik, gospod Gil-bert... saj boste okrevali...« »Ne,« je zagrgral ranjenec, »izgubljen sem, življenje mi uhaja.« Izpljunil je rdečo peno, ki mu je branila govoriti. »Poslušaj, Boasone, vzemi mojo listnico in mojo uro... pa nesi oboje materi... mojega otroka...« »Alj, gospod poročnik,« je vzkliknil vojak z grozo, meneč, da narekuje te besede že delirij smrtnega boja. »Da, saj ti ne veš, kakor ne ve nihče. Moj otrok je hči Marte Leme-tro/e. Priznal sem jo za svojo na županstvu v Bisjeri... ponoči, 24. julija • •. takrat, ko smo se ustavili.« Parniju. že vem, že vem.« 21.000 kvadratnih kilometrov turškega ozemlja. Zares divni vspehi prave narodne vzgoje, ki se zrcali v brezmejnem požrtvovanju za sveto narodno stvar in za blagor posameznika. Materielne žrtve. Srbija ima 80% poljedelskega prebivalstva in le 20% je trgovstva in uradništva itd. Od tega poljedelskega prebivalstva je 90% takih, ki imajo manj kot 20 ha zemljišča. Iz tega vidimo, da slone vse državne finance — po ogromni večini — v glavnem le na ramah malopo-sestništva, ki je največ žrtvovalo za balkansko vojno. Država ie že naprej slutila seda*-nje dogodke, ker je z bistrim očesom zasledovala gibanje izven državnih meja. K temu jo je prisilila predvsem Avstro-Ogrska, ki je nehote pospešila konec Turčije. Carinska vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo v 1. 1906. je Srbiji direktno diktirala ali za vselej propasti ali pa raztrgati zamjko okrog vratu. Aut — aut! — Tretjega ni. Ekonomsko popolnoma zaprta od ene strani od Avstrije, od druge pa od nezanesljive Bolgarske in sovražne ji Turške, bila je navezana edino le na dobroto teh svojih sosedov, ki so jo mogli vsak hip zadušiti s tem, da zapro meje njenemu izvozu v širni svet, ker ni imela svojega dihalnega organa — morja. Do carinske vojne izvažala je Srbija preko Soluna letno 3000 glav živine v inozemstvo, a že 1. 1909. se je dvignil izvoz na 30.000 glav, ker je Avstrija s zaprtjem svoje meje, sto-rivši uslugo svojim veleagrarcem, konsumentom pa občutno škodo, napeljala Srbijo, da je iskala in tudi našla svojemu blagu nova tržišča. Toda moglo bi se zgoditi, da jo Avstrija s svojo pretenzijo za pot na Solun črez Sandžak in Novi Pazar prehiti in prekriža pot njenim aspiracijam na sinjo Adrijo. V tem slučaju bi postala Srbija na milost in nemilost avstrijska provincija. To ji je potrdila tudi aneksija Bosne in Hercegovine v 1. 1908., v katerem je temeljito spoznala svojo »verno« zaveznico Bolgarsko, ki je kakor nalašč ravno tedaj proglasila neodvisnost Bolgarske in je vsled tega odrekla vsako podporo Srbiji in seveda tudi Rusiji. K sreči je Srbija vspela — četudi indirektno — da se je Avstrija odrekla Sandžaku. Tu je Srbija spoznala, kaj ie Turčija in kaj je Avstrija in Bolgarska. Od tu tedaj se začenjajo prave priprave za velike žrtve na življenje In smrt. V položaju, v kakršnem se je Srbija tedaj nahajala, bila bi podpisala samemu hudiču (svet križ božji) menico, da ji pomore iz neznosne situacije, po smrti njeni pa si lahko vzame njeno dušo za podlago grešnikom v peklu. »Bilo mi je toliko časa... Ger-vazij mi je posodil konja ...« »Gostilničar, da.« »In če bi se pokazale...« je vzkliknil ranjenec z očmi polnimi preroškega pogleda v bodočnost, »nepričakovane težave... boš pričal, in povedal, kar ti pravim zdaj... v trenotku, ko odhajam pred najvišjega Sodnika... Ali mi obljubiš? ...« »Prisežem vam, gospod poročnik.« »Hvala ti!... Vzemi... mojo uro ... moj list...« Smrtno grgranje mu je prekinilo besedo. Oči so se mu odprle široko. Glava mu je omahnila. »Marta... Gilberta ...« Zvrnil se je v naročje Franca Boasoneta. Tisti hip pa je navalilo iia ta dva Francoza deset nemških divjakov: »Ujeta!... Ujeta!...« . VI. Praska. Ah. kako so drevili dogodki v tistih nesrečnih dneh! Rnjšofen, For-bak, Gravlota! Sami porazi... Prestrašena Francija je čakala novice o njih, ki so bili odšli na vojno in ki od prvih porazov niso dali več znaka, da še žive. Ali so bili fhrtvi? Ranjeni? Ujeti? Nihče ni mogel... nihče si ni upal odgovoriti na ta vprašanja. Armada Mak-Mahonova se je zdaj umikala v obupnem neredu. Takoj se je začel zbirati Vojni fond. ki je narastel v I. 1912. na 150,000.000 dinarjev. Vsem občinam je bila izdana na-redba, da se stvori organizacija, s katere pomočjo naj se napravi v vsakem okraju zaloga žita in drugih pridelkov. kakor tudi denarnih sredstev za prehrano vojske in prebivalstva za eventualne izrednosti. Finančne rezerve so se pojačale, »Uprava Fondova« je najela posojilo v znesku 18,000.000 dinarjev, ki ga je dala državi na razpolago, neko francosko društvo je istotako dalo Srbiji na razpolago 40,000.000 dinarjev, redni krediti vojnega ministrstva so znašali 30,000.000 dinarjev in skup-ština je votirala skupno 144,000.000 dinarjev izrednega kredita. Pozneje je prispevala tudi Turčija v gotovini 1.200.000 dinarjev, katere so prejeli Srbi na roke v skopljanskih in bitolj-skih turških blagajnah. Nasproti temu pa stoje izdatki za armado od 17. sept. lanskega leta, ki znašajo dnevno po 700.000 do 800.000 dinarjev, skupno približno 200 milijonov, računano do danes. Kljub temu pa leže fondi »Narodne banke« v znesku 80,000.000 dinarjev v zlatu še nedotaknjeni, dasi je bilo vse plačano v gotovini. V takih razmerah se je vojna vršila in izvršila. Žrtve državljanov. Koliko so žrtvovali posamezniki, se ne bo izvedelo najbrže nikdar. Z mirno vestjo pa lahko trdimo, da je vsakdo položil sorazmerno najmanj 50% od svojih rednih dohodkov na oltar domovine. Pomisliti ie treba, da trgovina popolnoma miruje in blago leži neprodano na skladiščih. Od tega blaga se morajo računati obresti in stanarina. poleg tega pa tudi obresti onih obveznosti, katere bo težko poravnati v par letih po vojni. Industrije k sreči ni mnogo ter se omejuje le na dve pivovarni, dve predilnici, cukrarno in nekaj držav-no-monopolskih tovaren. V notranjosti je sicer nekaj rudnikov, ki pa vsled obratnega kapitala nimajo pravega razvoja. Tu moremo tudi pripomniti, da je Srbija postavila na bojišče — poleg svojih najboljših, sinov — tudi 150.000 glav vprežne živine, od tega približno 80.000 volov. 20.000 volov je poginilo, ostali pa so postali za delo in tudi za klanje deloma ali pa popolnoma nesposobni. vsled velikanskih naporov, katere je morala pretrpeti uboga živina pri prevlačevanju težkih topov na visoke, skalnate in nedostopne pozicije. To živino^ bo treba nagraditi, a v doglednem času to ne bo mogoče, ako se ne uvozi v Srbijo živa živina, ki se bo pa le s težavo aklimatiziralo (prilagodila podnebju). Poleg tega moramo vzeti v obzir tudi pomanjkanje delav. moči na Na gradu Rošegi, starem orlovskem gnezdu, kjer so se Rošegiji rodili, živeli in umirali že dolga stoletja, je vladala turobna tesnoba. Vest o nesmrtni ataki, s katero so se bili ovekovečili rejšofenski kirasjrji, ie prispela na grad prav kmalu. Znano je bilo tudi, da se je udeležil boja grof Gilbert s svojimi tovariši od 9. kirasirskega P°.lka- Od tod dalje pa niso izvedeli ničesar več. Dva. tri dni so upali vsi s strahom v srcu, kdaj prid list ali kakršnokoli poročilo. Pa nič... nič... Samo ljudski glas ie j a vira I v nasprotju s slabo poučenim časopisjem dan za dnevom grozne reči. Dne 8. so bili Nemci prekoračali Vozge. Dne 12. so bili pred Strasbur-gom. Dne 14. so zasedli Natisi. ,ln zdaj so korakali proti Loreni in Šampanji. Ah, zdaj so bili na vrsti tudi ostali, starci in oženjeni, vsi tisti, ki niso odrinili v boj že prvo uro... vsi, ki so pomnili ali vsaj čutili-v slutnjah grozote bivših dni. Tam doli je večno živ spomin o 1. 1814. — tam doli ve vsak, kal ie pretrpela dežela že ob prvem navalu barbarov; tam nikdar ne izumre sovraštvo do teh divjakov, ki more, plene, posiljujejo in koljejo nedolžne otročiče pred materinimi očmi... Takoj drugi dan po boju pri Rej-šofenu so se vršili po vseh vaseh ta-jinstveni, srditi sestanki mož, kar jih polju, clasi je tudi v tem oziru država storila vse, kar je mogla, da državljani ne trpe pomanjkanja. Stvorile so se posebne zadruge dobrovoljnih poljskih delavcev, ki morajo zastonj opravljati poljska dela onim, ki se mude na vojni. Na ta priprost način je vse polje obdelano in vse kaže, da letina vsled vojne ne bo mnogo trpela. Kakor je videti iz tega, je Srbija doprinesla ogromne žrtve, da pride do morja, a zavist in zloba, pripravile so jo tudi ob to. V tem se vidi, kdo dela proti Srbiji vse mogoče ovire, da jo čim-prej popolnoma uniči. Kakor pajk, ki dolgo časa spleta svojo mrežo okrog muhe. dokler je ne vjame in ji ne zavije vrat. Bolgarska »Narodna volja« piše, da Srbija in Grška nalašč postopate proti Bolgarski samo, da bi Bolgarska ne prišla do albanske meje in potom nje do Jadranskega morja. O sancta simplicitas! Bolgarska nima potrebe morja, ona ima Črno morje in sedaj tudi Egejsko morje, kaj hoče še več? Torej Srbija ne sme imeti nika-kega morja, samo zato, da dobi Bolgarska tri. Ja, veste kaj, tu se pa res že vse neha! Ampak verjemite mi, da so še ljudje na svetu, ki pravijo, da so Bolgari pravi Slovani, če je to res, mora kralj Ferdinand oditi. Jaz bom prvi, ki mu bom voščil srečno pot. ker bolgarski narod ne bo imel časa za to, ampak bo v globokih požirkih vdihoval zlato slovansko svobodo in vzajemnost. Sicer pa se je danes situacija zopet poostrila in stojimo pred novo vojno, ki bo za kralja Ferdinanda in njegove pomagače in podpihovalce temeljita — klofuta, za bolgarski narod pa pouk. Naj pride kar hoče, le negotovosti naj bo vendar enkrat konec! Mars. Štajersko. Ves svet bo govoril! O čem neki?! O klerikalnem shodu avgusta meseca v Ljubljani. Kdor ne verjame, ta se lahko prepriča, če bere zadnjo »Stražo«. Slovenci, Hrvatje, Čehi in Poljaki se bodo dali za one dni od svojih popov za nos voditi in bodo romali v Ljubljano, da tamkaj razsipavajo svoj denar v — vedno prazne farške malhe kranjskih župnikov. Koliko, krvavo zasluženega denarja, pojde one dni v klerikalne malhe. Smešno pa je, če se klerikalci smatrajo primorane, na ljudi z vsem mogočim in nemogočim uplivati. Radi narodnih noš, naj bi morda »ves svet govoril« o tem »poneumnjevalnem shodu.« Gotovo bo govoril, a ne zaradi tega, pač pa — radi kolosalne poneumnjevalne tendence, ki tiči v ■j- I .■■■!■■ lin . ■». JUL-J^TT-J u.juu;, ~i~~ je bilo ostalo doma in kar jih je imelo puško, obešeno na klinu za ognjiščem. Prusi so prihajali — pripravljala se je gerilja. kakor njega dni. Čim več Prusov pobitih, tem manj razbojniko\ na svetu! V Bisjeri so šli po Gregorja Le-metra; stari je dobro poznal šume in bil je izkušen vojak. Našli so ga samega in besnega v njegovi gozdarski hišici. Mož je blodil okoli že štirinajst dni... kakor volk ... in vlačil s seboj svoj neizmerni obup, svojo neznosno sramoto in svoj strašni srd. Skrival se je v lesu in renčal za-mokle grožnje proti neznanemu lopovu. ki ga ni mogel kaznovati, ker ie šla »ona« rajša od doma, kakor da bi ga izdala. Odšla je!... Kam se je napotila nesrečnica? ... Stari se je vi ačal zvečer v svojo hišo in plaka! v temi kakor dete. Pa so prišli možje iz Bisjere trkat na njegova vrata: »Odprite, gospod Lemetre!« Osuplo je pogledal to množico mož: »Kaj pa hočete od mene?« »Zaradi Prusov smo prišli.« Pogledal jih je še bolj osuplo. Saj ni vedel ničesar! Odkar je šel v Vasb, ko je pozval podprefekt vse gozdarje in čuvaje k sebi, ni bil govoril z živo dušo. In vprašal je može. »No, kako... zaradi Prusov?« tej nameri. Razni popje bodo vlekli na vse mogoče načine neumne backe in jih strigli do zadnjega boreža. Svet bo pač govoril, a le s posmehom in zaničevanjem onim, ki bodo tako neumni in šli na to romanje. Da je to med našimi backi mogoče, pač radi verjajnemo, in tudi glede Hrvatov se ne čudimo ravno bogsi-vedi kako. Da pa se bodo našli tudi med Čehi taki ljudje, se pa nam vendar zdi nekam čudno. Seveda bodo vsi oni. ki le količkaj trezno mislijo, in gledajo na svoj težko prisluženi denar, ostali lepo doma. Klerikalnim slovenskim voditeljem pa. ki^ imajo toliko masla na glavi kot dr. Šušteršič in dr. Krek, pa kličemo: Svet bo govoril! Lipnica — mesto. V nedeljo je bila svečana proglasitev trga Lipnice mestom. Svečanosti se je udeležil tudi cesarski namestnik grof Clary-Aldringen ter dež. glavar grof Attems. Člary in Wastian sta bila imenovana častnim meščanom. Izvzemši par nacionalnih fraz o »deutsches Bollwerk,« so bili navzoči gostje še dokaj dostojni, samo podžupan deželne stolnice — Harisch iz Gradca — se je malo porepenčil. Voitsberg. (Ustreljen ris.) Po dolgem, napornem pogonu se je posrečilo lovcem konečno vendarle ugonobiti ono zverjad, ki je zadnje tedne napravila po voitsberškj okolici tako ogromno škodo. Že pred 14 dnevi so opazili, da se je zverjad pomaknila proti koroški meji. V soboto pa so lovci v občini GoBl žival vendarle izsledili in ustrelili. Kot se je že prvič dejalo, je to ris, izredne velikosti, ki so ga tudi fotografirali. Vendar trdijo tamošnji lovci, da žival ni bila sama, marveč, da je bi! par. Nekateri celo trdijo, da so drugega risa sami videli. Pogoni za to drugo zverjo se nadaljujejo. Iz Trbovelj (Legar). Kot smo že poročali, je v Trbovljah zopet izbruhnil legar. Bolezen pa se tokrat daleko ni tako razširila, kot to splošno ljudje domnevajo. Do sedaj jih je obolelo samo 5 oseb in je upravičeno upanje, da skoraj zopet okrevajo. Govorica je ljudi mnogo bolj razburila. kot je bilo vse skupaj vredno. Gradec. (Umazano perilo.) Mi-noli pondeljek je bil pred graškimi porotniki urednik »Arbeiterwille«, ker je imenoval dunajski revolver »N. Fr. Worte« s priimki, ki mu gre-jo, in njih »urednika« Schbffela, »mazača. »N. Fr. Worte« so lani prinesle vse polno očitanj na naslov obeh vrhovnih policijskih funkcionarjev v Gradcu. Schoffel je dobil ona laž-njiva poročila od nekega — blazneža. Takrat se je rešil zapora samo s tem. da je podal obsežne častne izjave, plačal 500 K globe in sodne stroške. V tej obravnavi je bil urednik »Arbeiterwille« oproščen. — Schofflov revolver je takrat — lani — očital obema policijskima uradnikoma, da trpita in s tem podpirata »Prihajajo, saj veste.« »Prihajajo... od kod?« »Tak menda res ne veste ničesar c naši nesreči, gospod Lemetre!« Zmajal je z glavo: »Bil sem bolan. Štirinajst dni nisem prestopil praga, in tudi k meni ni bilo nikogar.« »Toda vaša hči vam je vendar morala povedati...« Lemetre je odgovoril, ne da bi trenil z očmi; »Nje ni tukaj; odpotovala ie v Pariz.« »Tem bolje za vas in za njo; zakaj, gospod Lemetre — ako res še ne veste — huda se obeta naši deželi. Prusi so močnejši od naših; vdrli so na Francosko ... Vozge so že prekoračili.« »Oho!« je dejal stari, in oko se mu je zablisnilo. Zdaj šele je opazil, kako resni so obrazi teh mož, pripravljeni na vse. Ugenil je, kaj mu hočejo predlagati. »Oh,« je ponovil s stisnjenimi zobmi, »prekoračili so Vozge? ...« »Da, da, gospod Lemetre, že gredo.« Stari pa, kakor da je strela šinila vanj: »Hm, bolan sem bil, a čutim se boljšega... Haba! Prekoračili so Vozge... ah. vraga, zdi se mi, da sem že zdrav... Vdrli so na Francosko ... Upam, da pripravimo nekaj teh prekletih Prusov do tega, da se ne vrnejo več domov.« (l)alie.) prostitucijo, na nedovoljen, kaznjiv n r čin. Pri Sv. Barbari nižje Maribora je pogorelo posestniku Cviklu. Pred par dnevi, ko so ljudje ravno delali po poljih in njivah, so nekateri nenadoma opazili, da se vali iznad Cviklovega posestva gost, črn dim proti nebu. Takoj so hiteli na mesto požara in pričeli gasiti. Hiša ie kljub temu zgorela, dočim so hleve in ostalo rešili. Požar so povzročile saje v dimniku, ki so se užgale. Naši kmetje so v tem oziru dosti premalo pazljivi. Ruše pri Mariboru. Gospoda, •čemu toliko prerekanja? Ali je to vredno poštenih Slovencev, da napadate drug drugega — radi »Ruške koče«? Čemu toliko očitanj po predalih »Slov. Naroda«, »Nar. Lista« in »Straže«? Mislimo, da je vse slovensko časopisje kar najizdatnejše podpiralo namen podravske podružnice S. P. D., kakor tudi pozneje župana g. Lasbacherja v svoji aferi z orožnikom Tisovcem. Če se »Narodov« in »Nar. Lista« dopisnik za-iVeda, da hoče »Straža« s tako pisarijo po kalnem ribariti, bo tudi vedel, da se da temu priti drugače v okom, kot z nepotrebnim prerekanjem po časnikih, od katerega imamo k več-; jemu to dobroto, da se naši narodni nasprotniki iz nas — krvavo norca delajo! Nekoliko previdnosti na zunaj je včasih več vredno, kot vse to javno prerekanje! Ruše. V nedeljo, 13. julija, pri-'refli podravska podružnica S. P. D. izlet preko Bolfenka k Sv. Arehu na Pohorju. Podrobnosti bomo še pravočasno objavili. Celje. Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih nemško - slovenskih gimnazijskih razredov se bo vršilo dne 5. julija in dne 16. septembra letos od 8. do 10. ure predpoldne; sprejemni izpiti na bodo iste dni do 10. ure dalje. V Marenbergu je imel v nedeljo — alojzijevo — dr. Hohnjec iz Maribora zopet enkrat svoj blagoslovljeni dan. Blagoslavljal je zastavo mladeniške Marijine družbe in kot piše »Straža«, delil navzočim »zlate svoje nauke«. Mi bi pa raie videli, da bi prečastiti gg. iz Maribora nam že enkrat dali pojasnila o govorici posestnika Rebernika, ki zavzema dan za dnevom večje obsege. Gg. naj se ne izogibajo te vrele kaše in se skrivajo po svojih ovinkarijah. Je 'že zadnji čas, če nočejo, da izprego-,vori ljudstvo. Takrat pa vse zastave, mladeniške in dekliške Marijine družbe ne bodo prav nič več pomagale! Konjice. (Volitve v okrajni za-stop.) Dne 31. maja t. \. bi se bile imele vršiti volitve v okrajni zastop konjiški in sicer volitev načelnika in namestnika. Ker pa ni prišlo do sporazuma, je bilo zborovanje nesklepčno in okr. glavarstvo ie zopet razpisalo volitve na soboto, dne 28. t. m., ob 10. uri dopoldne. Aslušovci pri Veliki nedelji. Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo, dne 29. t. m., to je na Petrovo, popoldne ob pol 4. uri, v gostilni gospoda Kovačeca, politični shod. Govorilo bo več poslancev. Klerikalci delajo za ta shod že dalje časa svoje predpriprave in agitirajo na žive in mrtve. Seveda bodo tudi o tej priliki skušali prati črnega zamorca po znani svoji navadi. Da je temu tako, kaže prav posebno vabilo na volilce marjetške fare. Tudi tta&i somišljeniki bi storili dobro, da jse tega shoda udeleže, vsaj kot pasivni poslušalci. To pa zaradi tega, ‘da spoznajo ničvreden način klerikalne politične taktike, ki dela iz Svojih vnebovpijočih narodnih grehov ravno nasprotno, narodne kapitane in slika svoje poslance kot narodne mučenike! Treba se vedno in povsod pripravljati! Selnica ob Dravi. Sele sedaj se je zvedelo, zakaj je bila selniška po-ižarna bramba tako hitro pri požarju Lojze Ilgo-vega gospodarskega poslopja, kakor je poročal »Dan« že 10. t. m. Odločilno besedo je seveda zopet imela soproga trgovca in načelnika požarne brambe gospoda Ja-grič(tsch)a. Razkoračila se je namreč v njej lastni pozi na cesti, ter nekaj časa opazujoč blesk velikega po-žarja ter skupaj hiteče požarnike, vzkliknila: »Ja, wird nichts anderes iibrig bleiben, die Feuerwehr wird ’doch miissen ausriicken!« Sicer bi to ne bilo nič čudnega in so ji prizadeti lahko le hvaležni za hitro pomoč. toda smešen se nam zdi njen soprog, ker mu žena hlače nosi, katera torei nima samo neomejene komande na »slavni« pošti, ampak tudi pri požarni brambi. Čestitamo! Dnevni pregled. Ali 80 Poljaki še Slovani? V »Kurlru Lwowskem« so cel teden iz hajali članki o ruski in avstrijski po litki na Balkanu. Ker so ti članki karakteristični za poljski narod, priobčujemo iz »tih par mest, iz katerih se vidi, da Poljakom ni nič za Slovanstvo in da so se mogočno približali nazorom tistega, ki piše o »brezpomembnih žurnalistih«. Poljakom ni na srcu drugega kot brezmejno sovraštvo proti Rusiji, proti kateri hočejo imeti močnega nasprotnika. In ta naj bi bil Avstrija. Toda ta — baje — ni znala, izrabiti balkanske krize (to je: jugoslovanskih zmag!) proti Rusiji. »Edin žarek lepših upov za Avstrijo (ki je Poljakom Kanaan, kjer se cedi med in mleko) napetost med balkanskimi zavezniki. Toda: oba naroda se sprijaznujeta — in živela bosta v slogi, ker tako veli car Nikolaj, protektor Slovanstva. Avstrijski kuharji so prekomodni in prenerodni, da bi znali izrabiti trenutno situacijo in speči svojo pečen-ko na ognju konfliktov. Takšen trenutek je bil — toda hitro je minil. Danes zapoveduje Balkanu ruski car.« Torej: iz samega sovraštva do Rusije bi Poljaki radi videli, da bi prišlo do vojne med Srbi in Bolgari. Vsa sredstva so jim dobra, pa če so še tako mizerna. Krekova pisma Kamili. »Slov. Narodu« je poslala Theimerica sledeče pismo: Včeraj sem dobila iz Ljubljane pismo, ki mi naznanja, da je dr. Krek v zadnji seji vodstva S. L. S. izjavil, da moja namigavanja glede njegove osebe nimajo nobene podla-lage in da nimam nikakih njegovih pisem, ki bi mogla kaj škodovati njegovemu duhovskemu ugledu. Kot odgovor na to izjavo gospoda dr. Kreka sem še včerai poslala prepise njegovih pisem knezoškofijskemu ordinarijatu v Ljubljano, kot duhov-ski oblasti, ki je postavljena nad dr. Kreka, da ta odloči, če se pisma vje-majo z duhovsko častjo. Obenem sem prosila za avdijenco pri gospodu ministru za nauk in bogočastje, da se tudi ta kot najvišji šef bogo-častne uprave sam prepriča, če so moje ali dr. Krekove trditve resnične. — Kamila Theimer. Interesentom za Srbijo. Ker se stalno množi število onih, ki hočejo v Srbiji poskusiti svojo srečo in je uredništvo »Dneva« v poslednjem času skoraj zaplavljeno z vprašanji iti s prošnjami za informacije, katerih pri najboljši volji ne more podeljevati, na drugi strani pa so se pojavili v Srbiji brezvestni ljudje, ki zahtevajo za brezpomembno pismo 12 K, sklenil sem, da grem svojim roja kom po možnosti na roko z nasveti in informacijami. Da pa ne bo ne-sporazumljenj in izkoriščanja mojih skromnih moči, prosim vse intere sente v imenu Slovencev v Srbiji in v imenu naše dobre slovenske in ju goslovanske stvari, naj izprašalo svojo vest, ali so pošteni, spodobni in sposobni v svojem opravilu, pred vsem pa ali so zavedni narodni Slovenci, in ako imajo vse te predpogoje, naj se obrnejo na moj naslov. Da mi pa bo omogočeno ugoditi željam posameznih ponudnikov, naj priloži vsakdo svojemu pismu dve kroni v poštnih znamkah, na vprašanja brez te vloge se iz umljivih in stvarnih razlogov v prihodnje ne morem ozirati. Vsa pisma, tičoča se Srbije, naj se ne pošiljajo več uredništvu »Dneva«, ampak naj se naslavljajo: Fran Radešček, Belgrad, Krunska ulica 20. Srbija. Okrajna bolniška blagajna v Zadru ne zna slovenski, temveč zahteva, da se z njo korespondira samo nemško ali hrvaško, češ: »slo-venisch unverstilndlich«. Takšen odgovor le dobila »deželna bolnica v Ljubljani« od omenjene bolniške blagajne. Ta je pa res dobra! Pri nas bi se skoraj med seboj poklali radi slovensko - hrvatsko - srbske vzajemnosti in radi prerekanja ali razume Hrvat Slovenca ali ne; od hr-vatskega inštituta pa dobiš takšen-le odgovor! Podružnica sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 28. t. m. ob 8. zvečer v hotelu »Triglav« na Jesenicah z običajnim dnevnim redom, člani so bili povabljeni s posebnimi vabili. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, zboruje pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu članov. Cerklje na Dolenjskem. Tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo dne 20. ju lija t. 1. in ne, kakor se je prvotno nameravalo dne 6. julija, veliko vrtno veselico pod naslovom »Kmečki semenj«. Sosedna društva prosimo, naj se blagovolijo ozirati na ta dan. Natančnejši spored veselice, priobčimo prihodnjič. Cigani so vlomili v noči na 22. t. m. v hišo posestnika Josipa Gregorke v Lesnem brdu pri Vrhniki in so ukradli eno vrečo s štiridesetimi kilogrami moke, osem kilogramov svinjske masti, več obleke, dva dežnika, tri pare čevljev in hlebec kruha. Na sumu tatvine sta ciganski tolpi Levakovič in Hudoro-vič. Aretiran cigan. Pretekli ponde-ljek le zadelo orožništvo ne daleč od Sneberij ob večglavi ciganski olpi Hudorovič in Levakovič, ki sta bili na sumu. da sta v Lesenem brdu pri Vrhniki izvršili več vlomov. Ti cigani so takoj pobegnili na vse stra-n, kakor hitro so zagledali orožnike. Ti so jih seveda zasledovali. Posrečilo se jim je prijeti le enega izmed ciganov, Metnega Antona Levako-viča. dočim so drugi ubežali. Leva-coviča je orožništvo izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani. Nasilen gost. Preteklo nedeljo popoldne je prišel neki pijan dninar v neko gostilno v Goričanih in je tam napravil majhno ceho. Namesto, da bi jo plačal, je začel razgrajati in goste nadlegovati. Na gostilničarja, ki ga je hotel pomiriti, je planil s stolom. Razbil je tudi več steklenic. Razgrajača niso mogli na noben način spraviti iz gostilne, dokler ni poseglo vmes orožništvo, ki je razgrajača šiloma spravilo iz gostilne. Nepojasnjena smrt. Preteklo nedeljo zjutraj so našli pri posestniku Jakobu Putziju v Aichhetnu pri Beli peči na Gorenjskem, drvarja Ivana Branca. ki je bil uslužben pri omenjenem gospodarju, na postelji v podstrešni sobi mrtvega. Kaj je bilo vzrok smrti, se doslej še ne ve. Star svlnjar. Dne 19. t. m. je aretiralo orožništvo v Beli peči ta-mošnjega občinskega reveža Valentina Puznerja, ki je več mladoletnih deklic zvabil v svojo sobo, kjer jih je posilil. Starega svinjarja je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču v Kranjski gori. Starišem brez konfesije ni treba pošiljati svojih brezkonfesijonalnih otrok k uram veronauka. Sedemletnega brezkonfesionalnega sina delavca Šida iz Prage, ki je ravno tako brez konfesije, je okrajni šolski svet prisilil, da mora hoditi k uram veronauka. Proti temu je vložil oče rekurz. Deželni šolski svet je rekurz sprejel in odredil, naj v tej zadevi odloča magistrat Prage. Ta je dne 23. t. m. razsodil, da oče ni dolžan pošiljati svojega sina k uram veronauka. Tihotapstvo salufina. Kakor se iz Klatov na Češkem poroča, je v noči na preteklo soboto zavozil neki avtomobil v tamošnji obcestni jarek. Ljudje, ki so sedeli v avtomobilu, so vzbudili nekega tamošnjega kovača zaradi poprave avtomobila. Kovač je res vstal in šel popravljat avtomobil. Tu je zapazil, da se nahaja v avtomobilu 586 kg saharina. Kovač je šel to takoj naznanit pristojnim oblastim. Dva tihotapca sta pobegnila, dočim je orožništvo šoferja automo-bila aretiralo. Šofer ie malo pred aretacijo streljal i-z samokresa na kovača in ga težko poškodoval. Obsodba sleparskega poštarja. Deželno kot porotno sodišče v Stey-ru je dne 23. t. m. obsodilo tamošnjega poštarja Schoffla radi protipo-stavnih sporočil o trgovskih brzojavkah neke tamošnje firme na deset mesecev težke ječe. Komercijalnega svetnika Blumauerja, ki je Schoffla k temu nagovarjal in ki je bil tudi obtožen, je sodišče oprostilo. Dvojen umor s pomanjkanja. Zena trgovskega sluge Ludwiga iz Berlina je dne 23. t. m. zastrupila svojo triletno hčerko in svojega petletnega nečaka s svetilnim plinom. Kot vzrok samomora se navaja beda. Žrtvi kokaina. Kakor se iz Pariza poroča, sta postala dne 21. t. m. dva študenta žrtev znanega strupa kokaina. Zgodilo se je to v quartirju latini. Neki nemški študent Franc Manneichter, ki je stanoval v rue Linne je nenadoma zblaznel in je v blaznosti skočil skozi okno. Študent si Je zlomil nogo in so ga morali odpeljati v neki tamošnji hotel. Drugi študent. Rus Sergjej Lidgill je hotel v navalu blaznosti zadušiti svojo nevesto. Sosedje so prišli na mesto nesreče in so komaj izruvali polmrtvo deklico iz rok blazneža. Lidgilla so nato zvezali in ga odpeljali v bolniški oddelek tamošnjega policijskega de-pota. Preiskava je dognala, da sta oba študenta užila prej kokam. Sedaj se poizveduje po prodajalcih nevarnega strupa. Nesreča ali umor. Dne 23. t. m, so našli pred neko hišo v Gutenber-govi ulici v Charlottenburgu 201etno služkinjo Ano Miillerjevo s strelno rano v vratu mrtvo ležati. Neki policist je pravil, da sta ga dya neznanca ob kritičnem času vprašala za kakšnega zdravnika. Pozneje sta se na policiji zglasila dva moža m pripovedovala, da sta spremljala dekle na dom in ji kazala revolver. Pri ogledovanju se je samokres sprožil in krogla je zadela dekle v vrat. Iskala da sta zdravnika, pa nista našla nobenega. Oba moža sta z Ogrskega doma; oišeta se Grfinfeld in Gross ter obiskujeta trgovsko visoko šolo. Z Ogrskega sta pobegnila. Policija je Grlinfelda izpustila, Gross pa ji je sumljiv in ga Je pridržala. Samomor podpolkovnika. Podpolkovnik Lebel od VII. oddelka v vojnem ministrstvu se je dne 23. i m. dopoldne y svojem uradu na Du- naju ustrelil. Pravijo, aa je dh Leoei že dlje časa zelo potrt in da je bila njegova družina v velikih skrbeh zanj. Pred kratkim je prišla njegova soproga v vojno ministrstvo in prosila. da nai pregovore Lebla, da gre na dopust. Predstojnik VII. oddelka je nato Leblu priporočil, naj vzame dopust. Lebel je izjavil, da pojde na dopust, ko izvrši nekatera nujna dela. Nato je pa !e prosil za trimesečen dopust, ki so mu ga tudi dovolili. 23. t. m. bi bi! moral nastopiti dopust. Prišel je ob osmih v urad. nekaj časa delal in se nato ustreli) z repetirno pištolo. Lebel je bil strokovnjak za puške in je služil 35. leto. O njegovem samomoru se še poroča. Lebel je prišel v urad in se pogovarjal s tovariši. Nato je imel službeni razgovor s predstojnikom oddelka Kisom. Potem je odšel v svojo sobo, rešil dva akta, ki so ju pozneje našli na njegovi mizi. Ko so hoteli vstopiti v njegovo sobo, so videli, da je soba od znotraj zaklenjena in so šiloma odprli vrata, Na stolu pred pisalno mizo je sede! Lebel s strelno rano v prsih, brovning je ležal na tleh. Od oficielne strani zatrjujejo, da je vzrok samomora doslej nepojasnjen. Vojaška komisija je takoj preiskala sobo in pisalno mizo, ako ni pustil kakšna poslovilna pisma. Našli niso ničesar. Lebel je bil oženjen in oče treh otrok. Njegovo truplo so prepeljali v garnizijsko bolnišnico. Železniška, nesreča. Dne 23. t. m. ponoči ob dveh je vsled padca skale na tir pri postaji Prenj v Bosni ponesrečil osebni vlak- Ker je premalo čuvajev na tej progi, niso mogli strojevodje pravočasno o nezgodi opozoriti. Prevrnila se je lokomotiva in prvi vozovi. Kurjač in uradnik N. Huša, oče osmih otrok, sta bila ubita. tri osebe težko, veliko lahko ranjenih. Med ranjenimi se nahajajo: trgovec Kovačevič iz Tuzle, neki Weiss iz Sarajeva, žena železniškega nadiuspektorja Michla, prometni konti olor Hermanek, strojevodja Cerlanth, vlakovodja Folken-vok iz Štajerskega, neki Hamdja iz Tuzle, Dunajčanka Pavla Winkler, Ana Martinovič, poročnik Mašek od 51. polka v Mostaru. Štirje vlaki z zdravniki in obvezami so se odpeljali iz Mostarja in Konjice na kraj nesreče. Vsled padca skale se je porušil tudi nek mali most čez Narento. Boj med kmeti in vojaki. Kakor se iz Krakova poroča, je prišlo v Polestrašicih blizu Przemysla dne 24. t. m. do spora med kmeti in nekim artiljeristom. Ta je moral bežati. Kmetje so ga zasledovali. Misleči, da je pobegnil v gostilno, kjer so bili druai artiUeristl. so začeli bombardirali krčmo s kamenjem. Artiljeristi so se zabarikadirali. Prišel je občinski načelnik, ki je nagovoril artilje-riste, nai odlože sablje, pa se bodo lahko mirno odstranili v vojašnico Vojaki so ga slušali, komaj pa so bili zunaj, so jih začeli kmetje kamnati Pet artiljeristov je ranjenih, med temi trije podčastniki. Korporal Mund-jakievič je mrtev obležal. Oddelek žandarmerije je z vojaško asistenco aretiral 30 kmetov. Letalec utonil. Znani letalec Fa-irbairn je utonil v ustju Temze pri Londonu. Poizkušal je nov aero-plan, ko je letel preko Temze, je pa aparat nenadoma padel v reko. Fa-irbairn se ni mogel osvoboditi iz kabine, s katero je bilo letalo opremljeno, pa je utonil. Zastrupljeni vojaki. Iz Osna-briicka se poroča: Pri 78. pehotnem polku je obolelo več kakor 300 vojakov. Zdaj se je bolezen razširila tudi pri 2. bataljonu. Zdravniki misliijo, da so se vojaki 'Zastrupili s pokvarjenim mesom. Špionaža na Ruskem. »Nova Reforma« javlja, da so iz pisarne ulanskega polka v Stopnici izginili dne 25. t. m. važni tajni dokumenti, ki se tičejo mobilizacije v obmejnih krajih. Izginil je tudi neki častnik generalnega štaba, ki ]e bil dodeljen temu polku. Vzel si je pet dni dopusta, pa se ni več vrnil. Ljubljana. — Proti zadnjim konfiskacijam smo se pritožili. »Dan« je bil zastopan po svojem uredniku. Seja je bila tajna. Prva konfiskacija, tudi pasusi, ki so bili prevzeti iz interpelacije, potrjena. Ta okolnost in pa tehtni razlogi državnega pravdnika, s katerimi je utemeljeval drugo konfiskacijo, so našega urednika kot resnega pravnika, ki ne smatra pravnega konflikta za antikvarično mumijo, ki se sme in more v neskončnost šop a ti s pojmovskim žaganjem, napotili k temu, da je ugovor proti drugi konfiskaciji umaknil. — Nov germanizatoričen namen ljubljanskih nun. Ljubljanske uršulin-ke so podale na mestni šolski svet prošnjo, da bi začele poučevati nemščino že v 1. razredu. Namen te prošnje J*e prozoren. Ne vemo sicer, ali so hotele z njo prekositi nadzornika Majerja, gotovo pa Je,, da se hočejo s tem prikupiti vladi in onim neprevidnim ljudem, ki o pouku nemščine napačno sodijo. Uršulinke so zasedle zdaj celo fronto ob »Zvezdi« do srede Šelenburgove ulice in so popolnoma obvladale našo žensko vzgojo. Zdaj bi rade svojo moč izrabile v pein.anizatorične namene. Tako rrfte slovenski napredek v okrilju samostanskih šol. Le naprej, Slovenci. — Zveza slov. pevskih društev »n Pevska župa za Ljubljano in okolico sta menda mirno zaspali v Gospodu brez vsakega posebnega naznanila. Človek pač ne more soditi drugače, ker niti o občnih zborih teh društev ni sluha ne duha. Druga društva že vsaj životarijo, pa tudi lahko terjajo od članov doneske, s katerimi se vsaj nekaj koristnega stori. Čudno, da se nekateri ljudje vsiljujejo v društva misleči, da ie s košem zavitih fraz že vse delo izvršeno. Taki ljudje strašno bahavo govore za delo. kje je pravi smisel in tudi zmožnost beži od njih. Taka kulturna društva se dvigajo le z resnim in smo-trenim delom, ne s frakarstvom, ki je že toliko škode napravilo slovenskemu narodu. Naj se- vsaj pravila ogledajo. da se vsaj občni zbori vršijo redno. Včlanjena društva bodo silno • rada plačevala doneske, ko se bode pri Zvezi iti Zupi resno z delom poprijelo. Ali mora pri nas res vladati brezmejna zaspanost. Najprvo sc utemeljuje silna važnost takih društev. potem zavlada (oh) grozno navdušenje, volijo se odbori, predsedniki in vse mogoče, na to pa zadoni pesem »Adilo pa zdrava ostani!« Torej malo se bo treba predramiti. ali pa spimo še naprej! — Opozarja se vse one, ki imajo od »Bolniške blagajne pomočnikov deželne zadruge brivcev v Ljubljani« kaj za tlrjati, da svojo tirjatev pismenim potom ponove v 8 dneh, to Je dne 3. julija t. 1. Na novo sestavljeni odbor skušal bode v najkrajšem času upravičene zahteve poravnati in bolniško blagajno spraviti v red. Vset irjatve in druge dopise ie nasloviti na naslov g. Engel-bert Franchettija. Sodna ulica 2. ki je prevzel začasno načelstvo. * — S. K. Slavia v Ljubljani. Kdor je zasledoval v zadnjih dveh letih razvoj športa med Slovenci, mora pač priznati, da si je priboril nogomet najodličnejše mesto med vsemi drugimi strokami športa in zato tudi zasluži, da se ga primerno uvažuje in podpira. Vendar pa pri vsem tem napredku, ne bi nikdo mislil, da bodemo imeli v tako kratkem času priliko videti v našem mestu eno izmed najboljših svetovnih moštev, pred vsem zato. ker so s tako prireditvijo zvezani tako ogromni stroški. Toda »Ilirija« se ni vstrašila vseh teh. navidezno nepremagljivih zaprek ter se spustila v pogajanja z »S. K. Slavio« in ta pogajanja tudi z uspehom končala. ker hoče podati občinstvu enkrat res nekaj prvovrstnega, nekaj izrednega užitka. Naj bi občinstvo to požrtvovalnost »Ilirije«^ uvaževalo in z mnogobrojno udeležbo pokazalo. da ve ceniti njeno požrtvovalnost. da ve ceniti njene zasluge za razvoj športa med Slovenci, — Financijehio vprašanje pri športu. Mnogo je še ljudi, katerim kar ne gre v glavo, da so športne prireditve res draga stvar. So to pač ljudje, kateri niso še nikdar imeli opravka z enakimi prireditvami, ali pa so tako nesramni, da hočejo tako dragim prireditvam zastonj prisostvovati. Tem ljudem nai bo v I. vrsti namenjen v prevdarek sledeči članek. Kdor je le količkaj brskal v zadnjem času po dunajskem časopisju in kdor se le nekoliko zanima za šport, je gotovo tudi bral članek o nied-narodni tekmi Austrija v. Italija, v katerem tudi poročajo, da se je izdala za to tekmo vsota 10.000 K. Gotovo lepa vsota, a v primeri s stroški, ki so za mednarodno tekmo Austrija v. Ogrska znašali 8000 K, še precej majhni, ako se primerja oddaljenost krajev, ki pri teh vrstah prireditev, ko se morajo povrniti tudi potni stroški, igra precej veliko, skoraj bi se drznil trditi glavno vlogo. Seveda pa te vsote niso za mesta, kakor ie Dunaj ali Budimpešta, tako visoke, kakor se dozdevajo pač nam; saj se lahko računa na primerno udeležbo in kakor nam kažejo številke, so take prireditve vkljub tako visokim stroškom skoro vedno aktivne. Drugače pa ie pri nas, ko ne moremo računati na tako obilno udeležbo in ko še nimamo toliko športno naobraženega občinstva. Seveda so temu obisku primerne tudi prireditve. ker pač nihče ne more zahtevati, da bi se prirejale te'kme. kateuh stio-ški bi presegali dohodke kar za par tisoč ali vsaj za par sto kron: kajti tako pasivne prireditve bi kmalu pripomogle našemu sicer mlademu, a nad vse agilnemu klubu »Iliriji« do financijelnega propada. Toda je šla sedai preko vseh teh težkoč m hoče prirediti vkljub svojim slabim izkušnjam v financijelnem oziru tekmo, ki bo po svojih stroških pač da eko presegala vse dosedanje enake prireditve. Za marsikoga bo to pač nekaj popolnoma novega, ako povemo. da mora »Ilirija« svojim gostom povrniti vse potne stroške, da mora skrbeti za njih prenočevanje, da mora slednjič skrbeti za njih pre-hranitev. Toda kje so še vsi drugi stroški, ki gotovo ne bodo majhni, ako hoče. da se bo ta prireditev vršila v zadovoljnost občinstva in v zadovoljnost gostov. Kdorkoli je imel kdaj opraviti z enakimi prireditvami in si mora vsaj okroglo izračuniti stroške, se bo nehote vprašal, s čim upa »Ilirija« pokriti svoje stroške. »Ilirija« pač upa na občinstvo in ono nai ji pokaže, da je tudi med Slovenci smisel za šport, da se tudi ono zaveda, kai je dolžno napram »Iliriji«. — »HeiL« občinskemu odborniku v Mostah Juliju Podobniku. Če noben Slovenec, tedaj se je prihoda nemških turnerjev v Ljubljano razveselil klerikalni občinski odbornik J. Podobnik. V nedeljo se je pripeljal iz Štajerskega poseben vlak s turnarji in ustavil pred Podobnikovo hišo v Mostah. Podobnik je pa morda mislil, da je vlak s turnarji zato počakal ker so turnarji željni slišati pozdrava Podobnikove družine. In res! Ne bodi len je hitela cela Podobnikova družina, žena in otroci z gospodarjem vred na vrt in začeli klicati nemškim turnarjem: »Heil« tako. kakor bi se šlo za dninarino. — Krščansko misleči učitelj. Slomškar X v Spodnji Šiški ima pod širokim klobukom prav malo mož-gan. a kljub temu bije njegovo srce prevroče za Okornovo prodajalko Miciko. Vsak večer stoji po več ur zaljubljeni »fest fant«, ki ima nov »gvant«. včasi še lep in visok cilinder pred pekovo prodajalno ter nestrpno čaka na svoj ideal. Mimoidočim sprehajalcem je smešna figura zaljubljenega Slomškarja v posmeh in zabavo, zato pada marsikatera »debela« na njegov račun. Mladina pa. ki take reči hitro opazi, upije po glavnem trgu: »Učitelj s širokim klobukom zopet zija v pekarijo, pa Micka ga ne mara!« To dejstvo je vzrok, ki nas sili, da ta slučaj bičamo v javnosti. — Pozor pred agenti. (Poziv na one, ki so bili ogoljufani!) Zadnje čase je hodil po Šiški in po Ljubljani neki debel agent, kot zastopnik firme Paul Ostersetzer z Dunaja. Ponujal je zlatnino. Pri tem ni zahteval denarja takoj ampak je bilo treba le podpisati vsoto. Pri tem pa Je mož izpremenil ceno tako, da je bilo mnogo ljudi ogoljufanih in so ničvredno blago drago plačali. Ker so bili na ta naCin itiuokI na*f 4m—ba. vsi ti zglasili na magistratu, da dobe škodo od tvrdke povrnjeno. Agent je za sedaj izginil, pa se najbrže zopet vrne. Ob enem naj bo to vsem svarilen zgled: varujte se čifutskih agentov! — Zvest do smrti. Včeraj sta se prigugala po Marije Terezije cesti dva pijančka, ki sta z negotovimi koraki merila cesto in sta nazadnje za vila ob protestantski cerkvi proti Kolizeju. Pri tem je eden zgubil rav notežje in je padel. Njegov bratec pa ga ni zapustil, ampak je zvesto stal ob njem. češ da ga do smrti ne zapusti. Nabralo se je okrog mnogo otrok, ki so gledali pijanca, to pa prijatelju ni bilo po godu in je začel otroke poditi. Bil je špas za otroke — seveda ob enem škandal za ulico. Pijanec je ležal tričetrt ure. predno je prišel stražnik, ki ga je spravil s pomočjo njegovega prijatelja na varno. Policija, ki ima povsod toliko dela. kjer je ni treba, se tako težko najde, kadar io kdo potrebuje. — Včeraj opoldne smo videli podoben slučaj pred pošto, kjer je neki star mož od onemoglosti obležal na ulici. Ali bi ne bilo za take slučaje dobro, ko bi bili posebni vozovi, da bi se ljudi tako ne vlačilo po ulicah. — S trga. Včeraj so prinesle ženske na trg prve letošnje maline katere so prodajale malo posodico po 20 vin. — Umrli so v Ljubljani: Franči ška Repanšek. dninarica, 45 let. — lAnton Bučar, sin železniškega zavirača, 17 mesecev. — Prihodnji četrtek dne 3. julija 1913 se vrši izreden občni zbor poli tičnega društva »Skale« v klubovi sobi restavracije »Zlatorog«. — V torkovi notici: »Nove na-redbe pri c. kr. javni straži v Ljubljani« je prišel med pisanje tiskovni jškrat in hotel s svojo močjo motiti prkostavca; kljub temu, da je bil pisatelj oprezen, vendar je pomešal škratek dve napaki, kjer se glasi be-■ ^?ckt pravilno (Rechte) in beseda Einkassungs pravilno (Entlas-Sungs). — Loterijske številke, Brno 70, 66. 3, 19, 71. — Orad ec: 36, 45. 19. 49. 77. — Kinematograf »Ideal«. Danes se zadnjikrat predvaja krasna arne-jdkanska drama »Lovci na leve«. Redkokdaj se nam nudi taka veličastna slika usmrtitev levje dvojice. jVlaks Lindner igra izborno v filmu »Maks športnik«. Jutri specialni večer z Nordiskdramo »Zlatnik«. V soboto »Ločen od sreče« s Suzano Grandais. V torek »Co\vboy milijonar«. amerikanska veseloigra. — V nedeljo dne 29. junija 1913 bo velika ljudska veselica ali žegna-nje na vrtu hotela Tratnik na Sv. Petra cesti. Začetek ob 4. popoldne. Trst. Letošnje volitve v Trstu so pač pokazale, da Italijani nimajo pravice govoriti o izključnem italijanstvu Trsta. Sicer so to sami priznali, namreč s tem, da so poklicali na pomoč Nemce. Prosili so jih. da jim stoje v boju proti slovenskemu navalu ob strani in da jih podpirajo, kar so neumni Nemci tudi storili. Nadalje smo čitali v »Piccolu« tople apele na so-cijalne demokrate, to pa zlasti takrat ko se je šlo za ožje volitve v III. in TV. mestnem volilnem okraju. Socialne demokrate je »Piccolo« seveda omehčal ter dosegel, da so glasovali za italijanske liberalce. V nasprotnem slučaju bi seveda zmagali Slovenci. Torej s pomočio Nemcev in sccijalnih demokratov so si Italijani obdržali III. in IV. volilni okraj v mestu. Pa še nekdo drugi jim je stal na strani. Mestni magistrat in vlada sta igrala pri tem naravnost infamno vlogo. Vse to. poleg tega pa denar, s katerim so kupovali glasove, je omogočilo italijansko zmago v mestu. Preveč se oni s to zmago ne ponašajo. ker lih je naraščanje števila slovenskih glasov preveč poparilo. Sram jih bo bržkone tudi. ker je vsa javnost — torej tudi njihovi bratci v Italiji — o tem informirana, da so morali napeti Italijani v boju proti Slovencem vse svoje moči, kar pa bi nič ne pomagalo, če ne bi imeli na svoji strani pomočnikov v Nemcih in socijalnih demokratih. Vse to pač dokazuje, da je Trst italijansko in slovensko mesto in da Italijani o izključnem italijanstvu Trsta — kakor rečeno — nimajo niti najmanj pravice govoriti. Zmaga Slovencev v okolici je Italijane strahovito poparila. Trdno so pričakovali, da zmagajo v sveto-ivanskem okraju njihovi kandidati. Temu bi se pravzaprav ne bilo niti najmanj čuditi, če pomislimo, da se je mesto proti temu kraju od zadnjih volitev močno razširilo in da prebivajo v tem delu predmestja skoraj sami Italijani, ki so jih naselili seveda oni s tem namenom. da bi bila pri letošnjih volitvah zmaga italijansko liberalna. Že pri zadnjih volitvah se je vršil v tem okraju hud boj med Slovenci in samostojnim italijanskim kandidatom dr. Cimadoriiem. Vse je kazalo, da bo predla Slovencem pri letošnjih volitvah v tem okraju slaba, zato je bil tudi marsikdo potrt. Toda ravno to jim je dajalo poguma, da so šli z vso sijo na delo. Italijani pa so kar plesali od samega veselja, pri tem pa seveda terorizirali na vse mogoče načine in ponujali volilcem denar. Danes, v pondeljek. so mislili proslaviti zmago v okolici, zato so transportirali k Sv, Ivanu dya velika zavoja sveč, ki so jih mislili na večer prižgati ter tako dati duška svoji veliki navdušenosti. Pripravili so tudi avtomobil z deželno zastavo, s katerim so se hoteli hirati Do tržaških ulicah in okoličanskih vaseh in tako naznanjati, kako velika je njihova zmaga nad Slovenci. Toda kaj se je zgodilo? V italijanskih vrstah je nastal čuden dirindaj in v svoji razburjenosti in poparjenosti niso vedeli, kaj naj napravijo, ko so izvedeli, da so se temeljito prevarali. Bili so taki, kakor da bi jih kdo polil s kropom. Zlasti pa je dosegla njihova razburjenost višek, ko so zagledali avtomobil s slovensko trobojnico, ki Je oznanjala, da so častno zmagali Slovenci, da je zmagala pravica nad krivico, zlobo in hinavščino. Dočim so Slovenci prepevali v veliki navdušenosti naše narodne himne, so se Italijani zbirali v gručah in stiskali pesti od same jeze in sovraštva. Doživeli so torej velikanski poraz, o katerem niso niti sanjali. So pač prehitro delali račune. Slovenci pa so se navduševali po vsej okolici in v mestu. Z balkona Narodnega doma v Trstu je visela zastava in pod njo so se zbirali Slovenci pozno v noč. V okolici so vihrale zastave po vseh vaseh in povsod je vladala velika navdušenost. Ves dan, posebno pa zvečer so se vršili spopadi med Italijani in Slovenci. Živela naša zmaga! Živeli zavedni slovenski okoličani! Kako se je postopalo v mestni bolnišnici za časa volitev. Ko sem bil pred par dnevi v mestni bolnišnici', so mi pripovedovali bolniki, kako kamoristično in pristransko so postopali zdravniki za časa volitev. Tiste dneve, ko so se vršile volitve, so bili kar naenkrat vsi slovenski bolniki tatko hudo bolani, da jim zdravniki niti niso dopustili, da bi se ganili v postelji, čeprav se je marsikateri od njih prejšnji dan sprehajal po hodniku. Tudi tisti slovenski bolnik, ki so ga porabili zato. da je pometal in smeti nosil naokoli, je moral lepo ostati v postelji. Zdravniki, ki so skoraj vsi italijansko-nacionalistični, so se namreč bali, da bi Slovenci ne šli volit. Z italijanskimi bolniki je bilo v tem oziru seveda mnogo drugače. Čeprav je bil marsikateri izmed njih hudo bolan, so ga ekspedi-rali na volišče. Nekateri so romali prav počasi s palico, druge pa so peljali. Na podlagi omenjenega slučaja je pač razvidno, kakih podlih sredstev so se posluževali in v kakem strahu so bili. kajti drugače bi tako vendar ne postopali. Enostransko postopanje zdravnikov, ki uganjajo politiko celo v bolnišnici, pa je naj-strožje graje vredno. Proti temu bi morali kompetentni faktorji energično nastopiti ter napraviti temu škandaloznemu počenjanju enkrat za vse-lei konec. Sicer postopajo zdravniki, kakor pri goriomenjenem dejanju, tudi v drugem oziru zelo slabo s Slovenci. Slovenski bolniki se pritožujejo. da iih italijanski zdravniki na vsei črti zapostavljajo, Italijanom pa da dajejo povsod prednosti. Kakor rečeno, mora biti temu konec. »Nar. soc. mladinska organizacija« otvori s prihodnjim tednom tečaj. v katerem se bo poučevalo poljudno o slovenskem jeziku in slovstvu. — Kako važno je za vsakega človeka, da dobro obvlada vsaj svoj materni ježek, ni treba posebno pov-darjati. Med nami je mnogo takih ljudi, ki mislijo, da zadostuje, ako so sinovi slovenskih staršev, da je dovoli. ako se znajo sporazumeti med seboj v svojem materinem jeziku. Posebno delavska mladina je v tem cziru precej malobrižna. _ Navadno jo slišimo, da pravi, da njej. ki živi od žuljev svojih rok, ni treba, da stika po predavanjih in knjigah. — Prav zelo verjetno ie. da tisti, ki ne obvlada svojega jezika, nima zanimanja do knjige. Še manj privlačno pa mu je pisanje. Nič čudnega ni, ako se pripravi le z veliko težavo do tega. da prime parkrat v letu za pero in napiše pismo. Skratka: velike množice delavske mladine se ne iz-popolnuje, ampak ostaja vedno na istem mestu; knjiga je zanjo mrtva stvar! Res je, da pridobiva človek vedno širše obzorje v prvi vrsti iz lastnih izkušeni, takoi na drugo mesto pa stopi knjiga. Iz nje črpa vse, kar potrebuje za daljno izobrazbo. — In vsak, ki ne mara izobrazbe in spo-polnievanja, tišči sam sebe v nevednost in demo. — V prvi vrsti je pač potrebno, da se zbudi v človeku ljubezen do jezika in niegovih lepot. Ko je to doseženo, se lahko poglobi z veseljem v knjige, in šele tedaj pride do užitkov, ki mu iih podaja knjižna snov. — Vsakdo tudi ve. kako je važen jezik tudi za vsakega, ki stopi količkaj v javnost, bodisi ustno ali pismeno. — V ljudski šoli se mladina ne more vsega naučiti. Večkrat ji izginejo iz spomina še tiste jezikovne in slovniške primitivnosti, ki jih pridobi tamkaj. Potrebno je. da vse to vnovič ponovi, predela in spopol-ni. da ima trdno podlago, na katero lahko zida ter se razvija. — Brez znanja ni napredka. — Narod bo vsestransko napredoval le tedaj, če bo imel za seboj izobraženo mladino. Posebno pa ie koristno, da se delavska mladina — saj naš narod je vendar proletarski narod — vsposobl za vse bodoče življenjske težnje, ki io srečajo na življenja cesti. Slavno uredništvo! V Vašem cenj. listu z dne 23. t. m. ste objavili notico o moji osebi pod naslovom: Ženska, ki nosi hlače«. Zanašaie se na Vašo lojalnost Vas prosim, da to vest izvolite popraviti v toliko, da nisem nikdar volil z ital. nac. stranko in bil vedno podpiratelj naših narodnih društev, le to je. da se nisem kot trgovec spuščal v javno politiko. Tudi ni res. da bi bila moja soproga zagrizena Italijanka, ampak je Tržačanka, Slovenka, ki pa živi samo za svojo družino ter se ne vmešava v politiko, še manj pa. da bi mi kaj ukazovala, kar bi bilo proti njenemu narodnemu prepričanju. Zahvaljujoč se Vam za objavo teh vrstic beležim z odličnim spoštovanjem Anton Frank, slaščičar. Podružnica NDO. v Sv. Križu pri Trstu priredi v petek ob 8. zvečer v gostilni g. Košute društveni shod, na katerem poroča dr. Josip Mandič. Tovariši so vabljeni, da se v obilnem številu udeleže tega shoda, kajti na dnevnem redu so važna vprašanja. Lurški čudeži. (Konec.) Včasih se zgodi, da’ ta ali oni za trenotek ozdravi (navidezno), včasih nadaljna bolehanja morda res prekinejo. A vprašanje je, kako da pride do tega. Stvar zopet obstoja na čisto navadnem sugeriranju masi Zbero se tisoči onih nesrečnikov pred cerkvijo v Lourdu, iz katere prihaja procesija, njej na čelu seveda mašniki v težkem bleščečem ornatu. Vsa ta množica poje eno in isto: »Hosanal« Ta hosana se vedno bolj stopnuje, a množica poje z mašniki. Vsi pogledi tisočev so uprti v ta pompozni sprevod. V vseh očeh je videti nek čuden ogenj zamaknjenja in — verske polblaznosti. Pod učinkom tega groznega versko duševnega pritiska, pozabijo se bolečine in kar naenkrat zavpije nekje v množici človek: »Zdrav sem!« Vse dere k njemu in, verska polblaznost se izpremeni — v versko pobesnelost. Služabniki od-neso »zdravega«, a glejte — drugega dne je ozdravljeni zopet bolan. Par slučajev, ki jih je videl predavatelj sam: Oče pride z lOletnim sinčkom — hromcem. V očesu mu blesti čuden sijaj. Mož trdi: »Moj sin je zdrav!« Zdravniki stopijo k fantu, mu primejo noge, jih spuste in — noge klecnejo brez moči v svojo prvotno lego. Deček jih z velikim naporom sam giblje. Izprememba je očividna, a ne za zdravnika! In glejte, naslednjega dne se pokaže, da fantu ni možno, nog niti najmanje uporabljati. Bila je sugestija! Neko dekle je imelo kostno tuberkulozo na levi roki. Hipoma jo primejo bolečine, pride in izjavi: »Ozdravljena sem«! Vsem to pripoveduje, zdravniki jemljejo »čudežno ozdravljenje« na zapisnik, a že prihodnji dan — so bolečine zopet tu. In slučaj je sledil slučaju... Vprašanje pa nastane: Kako to, da ie potem brati vsako leto o čudežih v Lourdu? Odgovor ie čisto enostaven. Vsak slučaj, v katerem se ta ali oni človek v sled sugestije za trenotek iznebi bolečin, raznesejo brezvestni klerikalni časniki s pomočjo brzojava v ves svet že v onih trenotkih, ko se to zgodi. Pozabijo pa te slučaje preklicati. ko se par ur pozneje po »ozdravljenju« spremeni stvar v staro nadlego! In zakaj se to ne prekliče?! Ker bi se to moralo potem zgoditi vsak dan parkrat. a to bi Lourdu in cerkvi seveda silno škodova- lo, kajti v Lourd pride vsako leto od 60 do 70 milijonov frankov! Na eni strani torej nezaslišana perfidnost klerikalnih časnikov in njihovih poročevalcev, na drugi strani pa — spekulacija duhovnikov samih. Dr. Al-gner je šel v tem oziru še korak dalje. Obrnil se je na razne rim. katol. škofe v in izven Nemčije, želeč, stopiti ž njim v stvarno, mirno polemiko, da bi jim ovrgel javno to, kar pišejo o luršk. čudežih. Pa kaj je dosegel? Škofje so mu odgovorili, da se »ne spuščajo v privatne razprave.« Obrnil se je na monakovsko nuncija-turo. Odgovor je bil: »Lourd ne spada v področje monakovske nunci-ature in zato vam ne moremo dati odgovora!« — Obrnil se je na kne-zoškofljski ordlnarljat v Regensburgu in je priložil znamke za odgovor. In ta je bil: »Potem, ko smo prečitali vsebino vašega pisma, vam vračamo priložene znamke!« — Nikjer se niso upali, podati se v stvarno razpravljanje. Po prvem delu predavanja, se je oglasil kot kontra govornik dr. A, Medved in jz svojega stališča (kot duhovnik) zavračal predavateljeva izvajanja. 1 njemu je sledila publika pazno. kajti govoril je z prepričanja polnimi besedami. Dr. Aigner sam mu je priznal, da je on — dr. Medved — prvi, ki se mu je po 22 shodih odzval k polemiki. Seveda, izvajanja dr. Medveda niso bila v stanu. dr. Aignerjevih besed in izvajanj podreti. Dr. Medved se ie potem obrnil še proti dvojemu: prvič — da Vatikan sam ne išče dobička v Lourdu in, da se je več let upiral romanju ter. da ne propagira in ne pomaga razširje-vati onih vesti, o čudežnem zdravljenju. Drugič — da niti Vatikan, niti vodstvo Lourda ne vidijo v onih ozdravljenjih »čudežev«, marveč le »ozdravljenja na nenavaden način«. — Če Vatikan ne propagira Lourda, zakaj ga pa potem ne prepove? Se II to ne pravi, izkoriščati žepov nerazsodnih ljudi j?! Če — nadalje — Vatikan ne vidi v teh slučajih »čudežev«, zakaj pa duhovščina — ki se ravno proti besedi »Čadežev« tako upira — o onih »nenavadnih« ozdravljenjih, vedno in povsod! govori in piše le kot o — čudežih?! Je Vatikan in duhovščina res zelo previdna! Ta razlaga je stara menda že toliko let, kot sam Lourd. Kadar se je treba braniti lastne kože, takrat pride to v veljavo — drugače pa ne. In še eno smo opazMi: Gg. kontragcvorniki predbacivajo dr. Aignerju vedno, da Je »pristranski« Mož je res poln ironije in pekočega sarkazma. Ni to za govornika — strokovnjaka dobra lastnost, ozir. čednost. Stvar sama naj bo zadostna. A vprašanje le, kakšni so gg. kontra-govorniki? Nič boljši! Nasprotno: oni govore le iz knjig, o papirju pa vemo, da je potrpežljiv. Taki dokazi so precej šepavi. Pristranski pa mora biti vsak govornik — duhovnom nasproti — ki se bavi s takimi raziskovanji in izvajanji. Stvar sama po sebi je naperjena z vso silo proti obstoječemu. Iz klerikalnega s,tajišča je torej — m logično, mora biti — pristransko, dasi se oglaša že vsepolno mislečih duhovnov — visokih dostojanstvenikov! — da se mora stvar že enkrat dognati. ‘Strokovnjaško, iz stališča zdravnika medicinca, pa se nam zdi — nepiistransko. razun onih par govorniških hib. Tatovi v ljubljanski okolici. Poroča se nam izpod Šmarne Gore: Kakor se vidi. bo nastala pri nas prava avstrijska Albanija. V noči od nedelje 22. t. m. na pondeljek so tatovi v naši okolici trikrat vlomili. Zgodilo se je to tekom dveh ur od 11.—1. popolnoči. Prvi poskus vloma so tatovi naredili v špecerijski trgovini v Šmartnem pri g. Primožu. Pokradli so nekaj špecerijskega blaga in denar, kolikor so ga dobili. Posrečilo se jim je vse srečno unesti, ne da bi jih kdo zapazil, zato so šli naprej na delo. Sli so v Spod. Gameljne v špecerijsko trgovino pri Jerku, kjer so tudi odnesli denar in nekai blaga. Imeli so posebno srečo, da jih ni nihče slišal in so šli nemoteno naprej. Okrog 1. ure po noči so poskusili vlomiti v špecerijski trgovini g. Kosa v Srednjih Gameljnih. Tam pa ni šlo tako lahko in so morali taško od okna odbiti. Ropot je zaslišala gospodinja, ki je začela vpiti in tatje so bežali proti Gor. Gameljnom, Po okrajni cesti so še prav junaško streljali s puško in samokresi, kakor da so na vojaških vajah. Ko je vsled tega prišel gospodar Končanec iz hiše, so mu tatovi zapretili: »če ne greš takoj noter, boš crknil.« — Tatovi so šli naprej in eden je bil tako predrzen, da je pri Trtičarju v Gor. Gameljnih streljal v hišo z ostrim strelom (zajčji šreteljni). Strel je šel skozi okno tik nad posteljo domačega fanta, ki je bil v smrt. nevarnosti. Šreteljni so prileteli v peč. Vse Gameljne so bile v smrtnem strahu in nihče si ni prav upal nad razgrajače. Imamo polno vojakov, policajev in orožnikov za življenske interese v Albaniji, doma pa se pojavljajo take tolpe. Kdo so bili tatovi, se danes št ne ve. Orožniki trdijo, da so bili cigani. Izginili so v varno zavetje gozdov, pa upati je. da jih kmalu dobe. Gospodarji po ljub. okolici pa naj pazijo, da ne pridejo k njim na goste Vse polno nesreč z orožjem in orodjem. V zadnjih dneh se je dogodilo kar drug za drugim veliko prav tragičnih dogodkov, ki imajo vsi svoj izvor v strelilnem orožju. V Ljubljani in Stari Loki je tovariš tovariša po neprevidnosti prestrelil. Dtugod so se dogodile nesreče, pri katerih je bil ponesrečenec sam udeležen brez tovariša. Nabit revolver se je sprožil 30 let staremu Josipu Prosenu, mizarskemu pomočniku na Klancu pri Kranju. Omenjeni je hotel potegniti iz svojega levega žepa nabit revolver. Pri tem se mu je revolver sprožil in projektil mu je obtičal v koži med prsti leve roke. — Navada mladih fantov je tudi, da streljajo s starimi puškami, pištolami ali ključi. Pa kolikor nesreč se je že na ta način dogodilo v vsaki vasi, nobenega to ne izmodri. Te dni sta se zgodila zopet dva slučaja s takšnimi starimi ropotijamii. Cev stare pištole je odtrgala sredinec Josipu Matušu, 17 let staremu fantu delavcu iz predilnice v Litiji. Fant ie streljal iz stare pištole, katere cev je bila od rje čisto razjedena in se je vsled tega razletela in povzročila nesrečo. Turška puška je še vedno smrtonosna, posebno če je stara. Grozna nesreča s smrtnim izidom se je zgodila v. Loki pri Kamniku. 141etni Fran-tini Blaž se je igral z napeto staro puško, ki se je izprožila in se ob tem razletela. Deček je zadobil na desni nogi takšne poškodbe, da jim je podlegel. Predvčerajšnjim je umrl. Žrtev svojega poklica je postal Ulenšek Jurij iz Hrastnika, ki je v premogokopu miniral. Pri tem je nastala eksplozija in kos premoga mu je odletel v levo roko. Leži bolan v bolnišnici. Otrok zašel pod sfamoreznl stroj. Dole Anton, 23 mesecev star, iz Rudnika, se je priplazil k slamoreznici, ki mu je odrezala palec desne ročice. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina" / Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. NEVARNOSFT ODSTRANJENA. Istotako razveseljiva poročila kot včeraj, so dospela tudi danes. Vojna nevarnost je odstranjena. Srbi sprejmejo rusko razsodišče in tudi Bolgarija se ne more odmak-iti. — Ali bo podlaga raetra cesta štev. e. I)an“. „Dan“ je edini slovenski „Dan“ „Dan“ „Dan“ „Dan“ „pan“ \ v „Dan“ „Dan“ „Dan“ neodvisni politišk! ' '"vnik. je najbolje informiran slov. dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaia tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1*70. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo $ad čita in je zato Mako uspešno oglaševanje v njem. prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane. prinaša znamenite sodobne politiške karikature. je odločen zagovornik vseh zatiranih. Sirite „Dan“ med ljudstvom. Kavarna V Gostilna Florijanska ulica št. 6. odprta celo nod. £ o Tovarna pianinov Anton Pečar, Trst ulica Farneto štev. 42. izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov. Laska kuhinja "v I^o-uLToljani. Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske ribe in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco. O) Plošče preje K 4*—, 05 >\J sedaj samo K 1*95. • > Velikanska zaloga r> i _o gramofonov! o -M >xn o. Zahtevajte cenike. C) ho /T\ •O (5 S iS\ c (()) N 1 u ss o H— VJL/ h •s cd fmM O P" 25 cm velike, dvo- ti M RJ E stranske, priznano »mmf, »—t ra najboljših znamk rl -o L. ^7 prodajam radi velike s •I™"® zaloge pod last. ceno Lasne kite najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado »Nerll* po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec in lasničar s Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega in Starega trga). Izdeluje vsa lasničarska deia solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase- f Vsem prijateljem in znancem naznanjam v svojem in v imenu svoje družine, da je umrl naš ljubljeni sinček MILAN po kratki in mučni bolezni v 5. letu svoje starosti. Pogreb bo danes dne 26. junija iz hiše žalosti Novi Udmat 112 na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, 25. Junija 1913. Žt:rjoči er(ali: Matija Vidmar z družino. Ejn, pos.bms.S ..Zdravnik likerja je § ŽelOStCa“ je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin kateri družini ne bi smelo manjkati. V Ne glede na vrednost blaga dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke „ „ „ 13—16 „ „ 7 „ bele obleke zadnje nov. „ „ „ „ 40—50 „ „ 14 „ prašne plašče „ „ „ 18—20 n „ 10 „ Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg št. 5. „Učiteljska tiskarna“ -=== v Ljubljani = - r. z. z o. z. se priporoča v izvrši-tev vseh tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d. vv :: Litografija :: Telefon štev. 118. V zalogi ima šolske, županske in različne druge tiskovine, učna izpričevala za obrtne vajence, delavni red, diplome i. t. d. i. t. d. ooo Najokusnejša izvršba in najnižje cene. vv :: Stereotipija :: Cek. račun štev. 76.307. Pri demollranfa Naglasove hiše na Turjaškem trgu pF* je na prodaj vsakovrsten stavben materijal strešna in zidna opeka, stavben les, kamenje za nasipanje (šuta) itd. itd. Povpraša se v pisarni v Levstikovi ulici. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšili kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, \\ ko nobena druga zavarovalnica. Rezetvnl fondi K 58,461.432*56. — Izplačane ar l ITf 1 i (( Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naie odškodnine in kapitalije K 123,257.695*77. države z vseskozi slovansko-narodno upravo, v z a j e m n o z a v n i-* ovalna banka v Pragi. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Generalno zastopstvo v Ljubljani tigflr pbS Ustni v Gosposki ulici št. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in nnj-Uulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!