Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
$ *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 1250 četrtletno ... K 6*30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 86.
Telefonska Številka 65.
Celje, v soboto, dne 17. aprila 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Na glavnem zborn „Narodne stranke" 4. aprila 1909 v Cslju zbrani zaupniki iz okrajev Spodnje Štajerske so vzeli poročilo izvrševalnega odbora o izidn pogajanj med slovenskimi straDkami zaradi enotnega nastopa pri bližajočih se volitvah za deželni zbor z največjim obžalovanjem na znanje.
Z največjim ogorčenjem obsoja ves slovenski narod postopanje brezvestnih voditeljev takozvane „Kmečke zveze", katera je s svojo nespravljivostjo in gospodstvaželjnostjo onemogočila složno in uspešno delovanje slovenskih poslancev vseh priznanih političnih struj v bodočem deželnem zboru. Sklep zaupnikov „Kmečke zveze", brez ozira na narodno stranko in brez ozira na dose-dajne zaslužne slovenske politike, ki so v težavnih razmerah zastopali štajerske Slovence pretekla leta v deželnem zboru, postaviti v vseh volilnih okrajih le kandidate ene same stranke, obsojamo tem odločnejše v sedajnih za slovanstvo sploh in zlasti za nas štajerske Slovence usodnih časih, ko nemštvo s pomočjo vlade brezobzirno zatira vsak slovanski napredek.
Zaupniki „Narodne stranke" zavračajo od sebe vsako soodgovornost za usodepolne posledice strankarske sebičnosti mariborskih slovenskih klerikalnih politikov. V prepričanju pa, da se maloštevilnim neizkušenim in sebičnim voditeljem takozvane „Kmečke zveze" v sedajnih časih usoda slovenskega naroda nikakor ne sme samim prepustiti, sklenili so zbrani zaupniki narodne stranke, pozvati slovenske volilce, naj nastopijo z vso odločnostjo za izvolitev kandidatov narodne stranke, ki bodo nesebično in požrtvovalno zastopali v deželnem zboru le gospodarske in kulturne potrebe svojih volilcev in pravice slovenskega naroda.
Narodna stranka v očigled zanemarjanju Spodnje Štajerske od strani deželnega zbora in odbora svojim bodočim poslancem daje sledeča navodila:
Pred vsem vstraja narodna stranka odločno pri zahtevi splošne in enake volilne pravice za deželni zbor, ker je sedajni volilni red Slovencem skrajno krivičen.
Štajerskim Slovencem se mora zagotoviti kar največja avtonomija v varovanje njihovih gospodarskih in kulturnih teženj.
Zahtevamo posebej v varovanje kmečkih interesov ustanovitev deželnega kulturnega sveta in ustanovitev posebnega oddelka za slovenski del dežele.
Zahtevamo jednakomerno uvaževanje spodnještajerskih pokrajin glede uravnave potokov in rek, kakor se nvažuje Srednje in Gornje Štajerska.
1.	Za kmetske občine okrajev: Šoštanj, Slovenjgradec in Marenberg
dr. Anton Božič,
posestnik in odvetniški kandidat v Celju.
2.	Za kmetske občine okrajev Celje, Laško, Vransko, Gornjigrad:
dr. Rihard Karba,
zdravnik na Vranskem.
Fran Goričan,
posestnik v Višnji vasi in kmetijski potovalni učitelj.
3.	Za splošno kurijo kmetskih okrajev: Brežice, Kozje, Sevnica, Laško, Šmarje, Celje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slovenji Gradec in Marenberg
Fran Brinar,
nadučitelj v Gotovljah.
4.	Za kmetske okraje Brežice, Sevnica in Kozje
Ivan Malus,
ekonom na Bizeljskem.
Predstoječi volilni boj je narodni stranki vsiljen od voditeljev takozvane kmečke zveze, ki zlorabljajo kmečki program v nasičenje svoje samopaš-nosti v škodo slovenskega naroda. Naša častna dolžnost je, pokazati svetu, da na Spodnjem Štajerskem živi tudi odločno narodno in odločno napredno volil-stvo, katero ne mara pustiti usode slovenskega naroda na Štajerskem maloštevilnim, neizkušenim, častihlepnim gospodom, ki nimajo srca niti za narodne vzore niti za gospodarske in kulturne težnje slovenskega naroda. Storite vsi
Zahtevamo pospeševanje slovenske obrti v oni meri, kakor se neguje gospodarsko uspevanje prebivalstva nemških mest in trgov in ustanovitev potrebnih strokovnih šol.
Narodna stranka smatra izpopolnitev šolstva kot nujno in neodvrnljivo zahtevo in se bode z vso odločnostjo uprla zoper vsako od katerekoli strani prihajajoče poslabšanje šolstva ter zahteva, da je nčiteljstvo prosto uplivanja šoli sovražnih činiteljev ter dk se< istemu zagotovi dostojna eksistenca. Delovati je z vso močjo na prevzetje stroškov šolstv. s strani države, da se razbremenijo občine in dežela.
Zahtevamo ustanovitev posebnega oddelka deželnega šolskega sveta za slovensko šolstvo.
Narodna stranka naroča svojim bodočim poslancem, da se uprejo vsakemu zvišanju sedaj že previsokih deželnih doklad. Smatramo za ozdravljenje deželnih financ kot najprimernejši začetek, da se ustavijo ogromni izdatki dežele za nepotrebne nemškim nacijonalnim strankarskim namenom služeče deželne zavode zlasti deželne gimnazije in realke.
Slovenski narod zahteva pri vseh deželnih zavodih, uradih in napravah nastavljenje slovenskih uradnikov in uslužbencev v razmerju števila slovenskega prebivalstva v deželi in njegove davčne moči.
Vodstvo nar. stranke smatra kot nujno potrebo vseh zavednih narodnjakov, da zastavijo vse svoje moči za izvolitev kandidatov narodne stranke v štajerski deželni zbor. S častjo zavednega narodnjaka bi se z ozirom na sramotno razbitje kompromisnih pogajanj od strani klerikalcev nikakor ne strinjalo, da bi oddal svoj glas pri volitvah za kateregakoli od te razdirajoče str-nke postavljenega kandidata. Narodna stranka ne sklepa za bližajoče se volitve v danih razmerah nikakega kompromisa.
Narodna stranka pa pričakuje, da bodo v področju političnih okrajev Maribor, Ptuj in Ljutomer nastopili samostojni narodni kandidati nasproti kandidatom kmečke zveze. Poživljamo svoje somišljenike, da delujejo brez kakega dogovora v interesu naroda z vso močjo tudi na izvolitev teh slovenskih kandidatov nasproti kandidatom one mariborske stranke, ki je s svojo nestrpnostjo razbila slovensko slogo glede štajerskega deželnega zbora ter prizadjala vsemu štajerskemu slovenstvu!nedogledno škodo. To postopanje je tem bolj potrebno, da se omogoči v deželnem zborn nadzorstvo nad pogubonosno klerikalno politiko.
Kandidatje narodne stranke, katere Vam v izvolitev najtopleje priporočamo, so sledeči:
5.	Za kmet8ka okraja Šmarje in Rogatec
Maks Berlisg,
posestnik, trgovec in poštar v Žetalah.
6.	Za skupine slovenskih trgov Žalec, Gornjigrad itd.
dr. lfekoslav Kukovec,
odvetniški kandidat v Celju.
Nadalje poživlja narodna stranka v narodno mešanih okrajih, soglasno volitev sledečih kandidatov ki so:
1.	Za splošni volilni razred vseh spodnještajerskih mest in trgov
Ivan Rebek,
ključavničarski mojster v Celju.
2.	Za mestno skupino vseh narodno mešanih mest in trgov na Spod. Štajerskem
dr. Gvido Sernec,
odvetniški kandidat v Celju.
svojo dolžnost in izvolitev priporočenih Vam kandidatov narodne stranke je izvzemši v narodno mešanih okrajih zagotovljena. V slednjih okrajih bode pa znatno število za narodne kandidate oddanih glasov najglasnejša priča, da tudi tamkaj živijo zavedni Slovenci, ki pa vsled krivične volilne geometrije ne dosežejo lastnega zastopstva v deželnem zboru.
Politična kronika.
b Cesarjevo armadno povelje. Danes e bilo uradno razglašeno cesarjevo armadno povelje, v katerem vladar pravi, da je z obzirom na to, da so vspostavljeni zopet mirni odnošaji, mogoče pod orožje poklicane rezerviste zopet odpustiti. Cesar izreka vsem rezervistom, četam, poveljstvom in zavodom svojo zahvalo za njih vzorno spolnjevanje svoje službe.
b Parlament se snide 28. t. m. na na povelikonočno zasedanje.
b Furor teutonicus krščanskih socijalcev na Dunaju. V okrajnem zastopstvu v tretjem okraju na Dunaju je predsednik okr. zastopa Spitaler izjavil, da bo češka ljudska šola, katero vzdržuje društvo Komensky, v kratkem zaprta, češ, da nje obstoj ne odgovarja postavnim zahtevam. Zapiranje šol je barbarstvo prve vrste — v tem oziru nosi j j naši germanizatorji zvonec med modernimi barbari.
u Ogi ska kriza. Ker pride v kratkem nemški prestolonaslednik na Dunaj, treba cesarjevo potovanje v Budimpešto odložiti na zadnje dni tm. Cesarju bode še prve dni maja mogoče sprejeti ogrske politike v avdijenco, vsled tega je rešitev ogrske krize odložena za nekoliko dni. Dr. Wékerle pride 24. tm. na Dunaj ter izroči cesarju demisijo celega kabineta, 26. tm. prijavi ministerski predsednik ogrskemu parlamentu demisijo. Cesar bo pa sedanjemu kabinetu poveril vodstvo vladnih poslov do definitivne rešitve krize, ki bo kakor rečeno še le začetkom maja mogoča. Zadnje dni svoje uradne oblasti vporablja ogrska vlada v to. da socialno demokratsko delavstvo šikanira. Suspendirala je delovanje strokovnega društva železninar-skih in kovinskih delavcev, dočim je strokovno društvo delavcev strojnih tovaren razpustila, češ, da so sé v obeh društvih vršile nerednosti.
u Prevrat na Turškem. Očividci, ki so se baš vrnili iz Carigrada na Dunaj, poročajo, da je bilo zadnje dni mnogo več ranjenih in mrtvih kakor pa turški oficiozi poročajo. Število mrtvih se ne da določiti, ker je vstop v turško mesto (Stambul) popolnoma za-branjen. Moč Mladoturkov je v Carigradu spodkopana, mogoče je pa, da dobe kaj pomoči od vojaštva v drugih mestih, kjer so čete ostale mladoturškim častnikom zveste.
Vodilno ulogo pri tej vojaški re-volti v Carigradu so igrali softa (gojenci vsem večjim mošejam priklopljenih mohamedanskih šol, to so verski fanatiki in silni nasprotniki vseh evro-pezujočih teženj vlade in političnih
strank, posebno Mladoturkov), ki tudi sedaj še ovladajo mesto. Panislamitska ideja, katero zastopajo softa, Staroturki in mohamedansko duhovstvo, je silno razširjena in nikdo ne more niti približno reči, kaka iznenadenja ti ljudje še lahko pripravijo Evropi. Rusija, Franciia in Anglija, ki imajo toliko podanikov mohamedanske vere, so vsled tega po pravici v skrbeh. Sultan sicer baje zatrja, da bode spoštoval ustavo in da Turčija ne sme nikdar tako nizko pasti kakor Perzija, da hoče pa dati turškemu parlamentu bolj reprezentativni ko parlamentarni značaj. Toda z druge strani je znano, da je isti sultan dal dvigniti iz angleške banke dva milijona turških funtov (blizu 44 milijonov kron), katere je dal razdeliti med uporne vojake, ki so vse mlado-turške in neljube jim častnike zvezali in pozaprli, tako, da je dandanes turška armada skoro brez častništva. Sultanova moč, vpliv duhovstva in reakcije čedalje bolj raste, ugled parlamenta bledi in pada. Mogoče je, da bode parlament v kratkem razpuščen, sedanji volilni red kasiran i,n. nadomeščen z novim, s katerim se bodo mohamedanskemu duhov-stvu priznale velike predpravice. V pro vinci jalnih mestih, v Solunu in Albaniji pa je mišljenje Mladoturkom naklonjeno in govori se celo, da bode marširal drugi in tretji voj proti Carigradu. Z druge strani se pa zatrja, da vojaštvo tudi v teh dveh vojih ni popolnoma zanesljivo in bi lahko nenadoma krenilo v reakcijonarski tabor. Iz Azije in Albanije prihajajo poročila o krvavih nemirih in o uporih vojaštva proti mladoturškim častnikom. Da bi si pridobil popularnost, je sultan privolil. da se njegova ogromna civilna lista malo zniža ter se bode v bodoče zadovoljil s 25.000 turških funtov (približno 5 in pol mil. kron) na mesec, tudi princem se znižajo njih dohodki iz državnih blagajn.
; t
Dnevna kronika.
o Klerikalna lojalnost. „Slovenec" piše v neki polemiki proti „Slov. Narodu" o svoji in svojih somišljenikov lojalnosti tako-le: ,.Mi smo lojalni, kakor je prav in kako nujno sledi iz programa naših katol. shodov.." Oglejmo si torej to klerikalno katoliško lojalnost, katero „Slovenec" tako na glas hvàli, da bi jo „višji in odločilni krogi* le za Boga ne prezrli. Skoro na vsakem velikem katoliškem shodu (tako tudi na zadnjem katoliškem shodu v Ljubljani 1906. 1.) se sprejemajo resolucije, naj se papežu vrne Rim, v katerem naj vlada kot posveten vladar. Oglejmo si torej malo natančneje, kaj zahtevajo pobožne ka-
toliške ovčice pod komando svojih „lojalnih" črnih in višnjevih pastirjev. Te ovčice zahtevajo, naj se kraljevini Italiji z lepa ali z grda iztrga glavno mesto ter se izroči rimskemu papežu v neomejeno oblast. Italijanski kralj in avstrijski cesar sta člana trozveze ter sta si kot zaveznika obljubila z vladarsko in kavalirsko besedo, da si vzajemno jamčita zacelokup-nost svojih kraljestev. „Slo-venčevi" katoliki pa s svojo resolucijo poziyajo vse katoličane, torej tudi katoliške podanike našega cesarja in tudi njega samega, ki je tudi veren katoličan, naj dela na to, da se njegovemu zavezniku, italijanskemu kralju vzame prestolnica njegovega kraljestva in naj se izroči papežu. Poziva se torej cesarja, naj kot katoličan prelomi zavezniško zvestobo in svojo vladarsko in kavalirsko besedo dano italijanskemu kralju! Taka je ta klerikalna lojalnost, če se ji dobro pogleda v obraz, taka je pa tudi njih ljubezen do našega „dobrega in vernega" ljudstva, tako je tudi njih jugoslovanstvo. Vse same fraze, sama laž, pod katero se skriva najostudnejša sebičnost in strankarska, ultramontanska samopašnost.
o Na Ruskem se vrše dogodki, ki kažejo, da se morda v najkrajšem času začno vsestranska pogajanja za rusko-poljsko sporazumljenje, kar bi bilo v interesu slovanstva velikanskega pomena.
o Bolezen min. preds. barona Bie-nertha se obrača na bolje.
o Italjanska patrulja, obstoječa iz 5 mož, je te dni prešla med Chiopris in Noghero na avstrijska tla. Ko so jo kmetje zapazili se je hitro vrnila.
o Carinske listine v prometu z Rusijo. Po ruskih carinskih predpisih se mora za vsako pošiljatev na Rusko priložiti poleg voznega lista še en vozni list kot carinski dokument, katerega podatki se pa morajo popolnoma strinjati z onimi na pravem voznem listu ter mora nositi podpis odpoši-ljatelja in štampilijo poštnega urada. Ravnateljstvo severne železnice s tem opozarja, da dotičnik, ki ni priložil carinskega dokumenta ali krivo izpolnjenega, zapade carinski kazni 10 rubljev.
Štajerske novice.
Nedeljski volilni shodi.
I. Celjski okrajs ob 3. uri
pop. pri g. A. P1 a s k a n u v Bra-slovčah. Govorijo gg. kandidat dr. Karba, Roblek in kandidat dr. V. Ktt-kovec. — Dalje ob 3. uri pop. v Tr-novljah pri gospe Pili h, po dom. Ložnar.
II.	Slovenjgraskl okraj :
ob 3. uri pop. pri g. Gregorevčiču v Družmirju. Govorijo gg. kandidat dr. A. Božič, dr. Janko Sernec in dr.
III.	Brežiški okraj: v Kapelah pri g. Zorčiču ob 8. uri zj., v Bohovi pri s:. Kovačiču ob pol 12. uri dop., na Bizeljskem ob 3. uri pop. pri g. Blažinčiču. Na vseh teh shodih govori kandidat splošne skupine g. F. Brinar, uadalje kandidat v kmečkih občinah g. Ivan Malus, Leš-ničar in dr.
IV.	Šmarsko-roga&ki okr.: na Ponikvi ob 9. uri dop. v gost. g. Ošlaka in v Št. Vidu pri Gro-belnem ob 3. uri pop. v gostilni g. Flor. Goleža. Na obeh shodih govori kandidat g. Maks Berlisg, g. V. Spindler in dr.	. .
Narodni volilci, udeležite se povsod shodov v častnem številu!
v Klerikalni kandidatje Robié, Roškar in dr. Jankovič za zvišanje učiteljskih plač. Dne 27, decembra 1906 so vložili klerikalni poslanci v deželnem zboru štajerskem gg. R o b i č. dr. Jankovič in Roškar z drugimi tovariši vred predlog, naj se učiteljstvu zboljšajo plače vsaj v toliko, da se one šole, ki stoje sedaj v 3. plač. razredu, pomaknejo v drugega. Dne 2. marca 1907 je utemeljeval poslanec Robič ta svoj predlog med drugim z besedami (dobesedno po stenografičnem zapisniku): „Ni najprijetnejše za poslanca, ako mora jeden in isti predlog večkrat staviti in utemeljevati. Navzlic vsemu temu smatram za svojo dolžnost, da bodem to takodolgo ponavljal, dokler se konečno ne odpravi kričeča krivica v ljudskem šolstvu. Umevno je, da se polasti učiteljev, ki imajo dvomljivo srečo da so nameščeni na šolah v 3. pl. r., čuvstvo zapostavljanja in užaljenja, ker vidijo, da so njihova prizadevanja po pravični presoji njihovega položaja, to se pravi, da se prestaviio ujih šole v 2. pl. r., zastonj.." „SI. G.", ki priporoča danes iste može za poslance, piše v 1. 1909 v št. 11., da hoče liberalna stranka naložiti ljudem nov davek s povišanjem učiteljskih plač .. Ali ne bo adaril sedaj tudi Ro-biča, Roškarja in dr. Jankoviča, da so podpirali predlog po zboljšanju gmotnega stanja učiteljstva, katerega potrebo priznavamo tudi mi? Iz vsega se vidi tista večna klerikalna neodkri-tosrčnost in nedoslednost.
v Klerikalna „ljudska volja". Na Veliki četrtek kaplan dr. Korošec ni opravljal v Mariboru svojih duhovniških dolžnosti .pač pa je po Savinski dolini iskal kandidate. Posebno se je trudil v R. pri znauem gospodu, kate-
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 53
ČeSki spisal Svatopluk Čech. — Posloyenil Stanko Svetina. Dalje
VIII
Tudi na ozkih stopnicah je delala našemu junaku težavo njegova sulica, s katero se je vedno zadeval ob zid.
Zunaj sta prišla med goste trume oboroženih ljudij, skozi katere sta se komaj prerinila. Posebno naš suličar je imel skrb za svoje orožje, nevedoč, kako bi ga nosil najpripravneje; zakaj zadevalo se je vsak hip ob druge cepe, da, pretilo je tudi glavam okolu stoječih in mimoidočih. Zato je dobil večkrat očitajoče poglede ali nejevoljne vzkrike.
Janko od znova je pozdravljal tupatam svoje znance in ko sta prišla na južno stran mestne hiše, je opozoril
tovariša na mestni časoslov, ki pa je bil popolnoma drugačen, kakor umetniški, dosedaj ohranjeni časoslov mojstra Hanuša iz konca petnajstega stoletja, in ga je opozoril tudi na veliki zvon, ki je zvonil k zborovanju; toda gospod Brouček ni imel časa, da bi si vse to ogledaval, zakaj tu je bila gnječa največja in zato tudi težava s sulico največja, tako da je večkrat zamrmral: Vrag vzemi to zdelo!
Konečno sta se prerinila skozi gnječo na Mali trg, kjer je mogel gost že več pozornosti posvetiti svoji oko-ici. Nudila mu je sliko, res nenavadno živopisano. Ta zmes hiš razne velikosti z obokanimi podmoli, z mostovži, balkoni in z daleč naprej štrlečimi strehami, je bila okoli in okoli pokrita z raznovrstnimi stavbenimi in rezbar-skimi deli; v malih, ponekod dvojnatih oknih so se blesketali raznobarvni, v sredini upognjeni stekleni koleščeki, ki so bili z žicami spojeni, toda večina oken je še bila prevlečena zneprozor-
nirni kožicami; na hišnih pročeljih so se svetila poslikana znamenja, izmed katerih je obvisel pogled gospoda Broučka posebno na hiši z lilijo, znamenje, ki je še danes na tej hiši ohranjeno, in na drugi z velikim naslikanim nojem. Sredi Malega trga so pa sedele žene v živopisanih, starove-ških oblekah in so prodajale raznovrstno sadje, katerega rdeče, modre in druge barve so tudi precej prispevale k živemu koloritu mesta, in so tekmovale med seboj z umetnimi venci iz različnega blaga, iz zlatih in srebrnih nitij in iz drugih bliščečih, narejenih okrasov. Prodajalci teh so imeli svoje mizice in košare na desni strani trga in tudi pod obokanimi hodniki prav do Linhartovega trga. kjer je stala cerkev s pokopališčem.
„Poglej no! Vi imate sadni in cvetlični trg na malem Rinečku*)!" se je čudil gospod Brouček.
*) Tako se imenuje sedaj mal trg v Starem mestu v Prag:'.
„Sadni trg in trg z venci, je popravil Domšik. Tu . si kupujejo naše gospe vence, da si krasijo z njimi glave. Toda sedaj imajo prodajalci vencev le malo dobička, ker nimajo niti naše hčere pri tej mestni nevarnosti časa, da bi si iskale okrasja. One pa, ki bi ga sicer imele, se bojijo Ta-boritov, ki bi jim ne pustili nositi take posvetne nečimernosti. Tu na trgu vidiš samo senco onega, kar je drugje. Mnogi prodajalci so zagrabili za orožje in kupcev je tudi malo. Drugače je na vseh straneh mestne hiše zelo živopisan trg. Pod obokanimi hodniki na vzhodni strani mestne hiše imajo svoje prodajalne branjevci, krz-narji in prodajalci platna; na južni strani prodajajo svoje blago pod obokanimi hodniki peki in pred mestno hišo kuharji; nasproti so starinarji;
tu
Dalje prih.

remu pa nikakor ni' šla v glavo Ter-glavova tovarišija in ni hotel pod nobeno ceno sprejeti kandidature. Vprašal pa je dr. Korošca, zakaj ne kandidirajo kakega duhovnika? Ta mu je odgovoril (ipsissima verba) „da bi potem le preveč farški izgledali'4. Mi ne imenujemo duhovniške stranke nikoli tako, pa kar je dr. Korošcu prav, je tudi nam dobro. Ker ni ničesar opravil, jo je dr. Korošec odkuril in Jjud. ka volja" se je naposled odločila za dr. Benkoviča in — Terglava, o katerem trde najožji somišljeniki, da bo znjim šlo „težko". Pač zato, ker se je zadnjič v Gradcu tako imenitno skazal! Z vitezom dr. Benkovičem pa je javnost itak odračunila.
1 b Kdo je Ivan Roškar iz Žitene?
Spoštovani g. urednik! „Nar. Dnevnik" poprašuje v št. 73. z dne 1. aprila, kdo bi bil oni Iv. Roškar, kateri je ustrelil svojo gospodinjo. Podali pa ste vestnemu preiskovalcu premalo gradiva. To vrzel hočem dopolniti nekoliko jaz. Iz akta c. kr. deželnega sodišča v Gradcu C 117/880 se lahko vidi, da je bil neki Roškar doma iz Žitenc, okr. Sv. Lenart v SI. gor. štiri leta hlapec pri Janezu Hammerl v Wagnitzu št. 4, občina Feld-kirchen v sodnem okraju graška okolica. Dne 15. januarja 1880 je prišla gospodinja Marija Hammerl okoli 2. ure zjutraj budit Ivana Roškarja. Ta okol-nost je pa baje razkačila tega hlapca tako. da ji je pred vsem zažugal, da jo ustreli in je konečno to tudi storil. Gospodinja je še isti dan umrla. — Zanimivo na tem dogodku je to, da je naš „dični orjak" predsednik duhovniške stranke, imenovane „kmečka" zveza, Ivan Roškar. najodličnejši bra-nitelj verskih in narodnih svetinj, tudi služil v Wagnitzu pri Hammerlu in da je ravno on toliko star kakor Roškar v aktu C 117/880. Vsekako pa bode zanimivo, ako bode sam v „Straži" povedal, kake posle opravlja sedaj Roškar iz akta C 117/880. Kaj pa dela njegov sin?
b Roškarjeva politika. V očigled vsem svarilom hoče Roškar temeljito blamirati in uničiti duhovniško stranko s svojo kandidaturo. Ljudje pravijo, da mu je vseeno: če le dobi mandat, bo že vlekel dijete — kaj so mn nadalje mar duhovniki in kmetje!
v Neizogibna podlaga za vspešni volilni boj je imenik volilcev. Le na ta način je mogoče dobiti pregled čez imena in bivališče volilcev in agitacij-sko delo razdeliti na posamezne agitatorje. V sedanjem volilnem boju bode odločil le ta način agitacije. Klerikalci delajo le na tihem. Skrajno nemarnost bi bilo imenovati, če bi naši zaupniki ne imeli v vsaki občini v najkrajšem času prepisa imenikov v rokah.
b „Liberalno tiskarno" si je privoščila zadnja „Straža" kot vzgled „požrtvovalnega in nesebičnega" dela liberalcev. Mislimo, da vedo klerikalci, da mi kot stranka in „Narodna založba" nimamo prav nič opraviti s tiskarno. Naj se tedaj glede „direktorjev" zmenijo z gospodi, katerih se tiče. Svarimo pa klerikalce, naj ne hodijo na ta led. Ne dvomimo, da bo „vzbudilo veliko več pozornosti", ako bodemo začeli mi pisati o pikantnih dogodkih v hotelu „Terschku", katere smo doslej prikrivali s plaščem krščanskega usmiljenja. In tudi vikar Gorišeu ima dovolj vzroka molčati. Torej mir — če ne, vrnemo milo za drago!
v Danes tukaj, jutri tam. Kako tr*ne se čutijo klerikalci tam, kjer jih je ljudstvo že spoznalo, kažejo klerikalne kandidature. Pišek je v državni zbor kandidiral v mariborskem okraju, za deželni zbor išče srečo na nasprotni strani dežele v savinski dolini, ker so ga pri Mariboru že siti. Dr. Benkovič je v državni zbor zlezel z največjim
trudom v Brežicah v deželni zbor skuša priti na Vranskem in Gornjemgradu. Zakaj ne tam, kjer si je pridobil kot poslanec že „zasluge" ? Dr. Korošec je državni poslanec v Šmarju, glede deželnega zbora pa išče rešitev v slovenskih goricah, kjer še narodna stranka ni dovolj organizirana! Zakaj beži?
v Zaupniki narodne stranke. V vsaki občini prirejajte takoj ožje volilne shode brez kandidatov. V vsaki občini izvolite volilne odbore in si razdelite delo.
v Naš kandidat Franc Goričan. Zadnja „Straža" kar rohni od besnosti, ker je sprejel v celjskem okraju kandidaturo Franc Goričan kot kmetijski potovalni učitelj. Ali je menda „prepričanje" o klerikalni zmagi že po vodi splavalo ? Goričana so izrecno hoteli imeti — kmetje in je to veselo znamenje kmečkega razuma, da zahteva kot poslanca gospodarskega strokovnjaka. O odvisnosti s strani deželnega odbora naj mariborski duhovniki lepo molčijo, kajti niti to ni izključeno, da bode Goričan od naprednih slovenskih poslancev izvoljen deželnim odbornikom. Ali ima Goričan zaupanje kmečkega ljudstva za seboj bodemo videli 7. maja, ko bomo slavili brez dvoma Goriča-novo zmago.
v Jutri, na Belo nedeljo, v „Skalno klet" Z „Bralno društvo na Bregu" priredi tam gledališko predstavo: „Ne kliči vraga !", veseloigro s petjem v jednem dejanju. Po predstavi bode godba, petje, šaljiva pošta in dr. „Bralno društvo na Bregu" tvori zelo važno narodno postojanko, zato vabimo vse narodne Brežane, okoličane in Celjane, da pridejo k predstavi in tako gmotno podpirajo društvo. Čisti dohodek je namenjen ljudski knjižnici na Bregu. Za dobro postrežbo bode skrbel gostilničar.
v Za „narodni sklad" so nabrali narodni Polzelani K 8'40. — Prisrčna hvala! Živeli posnemalci!
v Za narodni sklad so darovali g. Minka Detičkova, Celje 1 K; vesela družba pri gospej dr. Stikerjevi, Celje, 6 K; Ferdo Pirnat, Gradec, 3 K; Anton Kunej, Celje, 5 K; Miloš Stibler, Celje, 5 K. Živeli!
v Darovi. Za „Narodni sklad" je poslal g. Miroslav Gregorka, pristav Južne železnice v Ljubljani K 8'20 „kot skromno podporo v herojični borbi na-rodno-napredne misli" g. Martina Pohorja K 1'20, gospdč. Mikita K 2'-— in Miroslava ter Mici Gregorka K 5'—, Živeli in prisrčna hvala! — Za C. M. družbo je darovala gospdč. F. anja Ungar v Št. Jurju ob J. ž. vsled poravnave pri sodniji z Mar. Mikolič K 3"—.
a Družbi sv. Cirila in Metoda je poslalo upravništvo amerikanskega dnevnika „Glas Naroda" 100 K za piruhe z zagotovilom, da bo skušal list še za naprej podpirati družbo, kateri želi mnogo uspeha. Naj bi bili požrtvovalni ameriški Slovenci vzgled vsem zaspanim rojakom doma.
Posebna izdaja Narodnega lista. Opozorimo zaupnike, da se včerajšnja izdaja Narodnega lista da porabiti kot, lepak. Poslužite se te prilike, kjer je primerno. To številko dobro hranite, ker vsebuje natančno vsa navodila za volitev v splošni skupini. Brinarjeva stvar stoji dokaj ugodnejše nego je bilo misliti. Od Brinarjeve zmage je zelo mnogo odvisno za zmago Malusa Berlisga, Goričana, dr. Karba in dr. Božiča! Brinarjev okraj obsega okraje vseh teh kmečkih kandidatov.
v Nakup. Palmovo hišo nasproti višje gimnazije v Celju je kupil čevljar Maček tik savinskega mostn.
v Od Sv. Janža na Vinski gori. Veselica ki se je priredila na velikon. pond. pri Sv. Janžu, je prav imenitno uspela. Šolska dvorana bila je do zad-
njega kotičeka natlačena. Vspored je krasno razvijal. Kdo ni z veseljem gledal navdušenih „Mladih vojakov", poslušal v srce segajočih deklamacij in izborno ubranega petja šolarčkov kakor tudi petje odraslih pevk ? Veliko smeha pa je vzbudila^igra „Pri gospodi", posebno dekla „Mica" je občinstvo tirala do nevtolažliivega smeha. Vendar pa se je smeh po igri kmalu spremenil v solze, ko se je začel od nas poslavljati dnša vsej prireditvi in sploh vrli prebuditelj Šentjanžanov, naš učitelj g-Miloš Tajnik. Med ihtenjem ogromne množice se je poslovil naš voditelj od nas. Gosp. župnik se mu v imenu vseh faranov iskreno zahvali za njegovo neumorno delovanje. G. župan se v imenu občine zahvali za njegovo trudapolno a uspešno delovanje v šoli in izven šole. Z g. učit. Tajnikom smo Sv. Jan-žani veliko zgubili, Šoštanjčanom pa častitamo na pridobitvi tako izvrstne moči. Upamo pa, da se bodemo lahko še tudi mi Šentjanžani večkrat v Sv. Janžu z g. učit. veselili.
v Od Sv. Janža na V. g. Na od-hodnici g. učitelja Miloša Tajnika se je nabralo za našo šol. družbo sv. C. in M. K 16 02 kateri znesek se je poslal vodstvu v Ljubljano. Živijo vrli in napredni Sv. Janžani!
v Iz Slov. Bistrice nam pišejo o obč. volitvah dne 16. apr. Pri današnjih volitvah v občinski odbor je bila velikanska udeležba in volilni boj, ka-koršnega še mesto ni videlo. Prišlo je 80% volilcev samo v 3. razredu, v 2 in prvem pa razun 2 ali 3 vsi. Slovenci so v 3. razredu propali z enim in eden z dvema glasoma manjšine. To je bilo mogoče vsled tega, ker so nekateri naših volili Stigerja na škodo našim kandidatom, nadalje ker je en volilec v 3. razredu oddal glasovnico s kandidati drugega razreda, in ker so izostali nekateri naših slovenskih volilcev, od nasprotne strani pa je prišlo na volišče vse do slednjega moža. Volitev bo sicer zaradi raznih nepostavnosti gotovo ovr-žena. Tndi v 2. razredu smo postavili kandidate, ki so dosegli manjšino 3 glasov.
Te Pirrhove zmage se Nemci ne morejo veseliti; kajti danes so videli, da je „Hannibal ante portas". Kako bodo pa oni Slovenci, ki so od volitve izostali, med temi znani „rodoljubi", to nemarnost zagovarjali pred svojo vestjo, ne moremo pojmiti. Sramota taki, nezavednosti!
d Pogorel je včeraj zvečer na Teharjih kozolec posestnika Jurija Jošta. Škode je okrog 4 tisoč kron. Siromak ni bil sedaj zavarovan; ob Novem letu ni mogel radi bolezni svoje hčerke zavarovalnine plačati in sedaj ga je ravno po preteku 3 mescev (rok za vplačanje zavarovalnine) zadela nesreča. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Goreti je začelo okrog 10. ure zvečer. Gasit ste prišli celjska in teharska požarna bramba.
u Zoper župnika Ozmeca vlada ne le v ptujskem temveč tudi v ormoškem okraju velikà nevolja in odpor raste od dne do dne. Ker ga duhovniki s silo priporočajo, je rekel neki kmet, naj ga pa duhovniki volijo, mi ga ne maramo. In tako je res!
o Na grob pokojne gospe Josi-pine dr. Sernečeve poklonile so mariborske Slovenke namesto nagrobnega venca 42 K 40 h za bodočo mariborsko slovensko šolo.
o Slovenska opereta v Mariborn. Ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru priredi v nedeljo dne 25. apr. vprid družbi sv. C. in M. opereto „Tičnik". Glasbo zložil dr. B. Ipavic, besedilo B. Rogaški. Na to sledi „Bratranec", burka v enem
dejanju. V znamenju dela in v duhu sloge pridimo ta večer v mariborski „Narodni dom". Dne 25. aprila zbere naj „Narodni dom" v svojem krilu narodnjake in narodnjakinje, katerim je v resnici pri srcu blaginja naroda in njene mladine. Vsi, kar nas koli čuti za slovenski narod, se ta večer združimo v složno četo Ciril-Metodovo ter darujmo in podpirajmo rešiteljico slovenske mladine — družbo sv. Cirila in Metoda.
a Mariborska družba za ponočno stražo kaj vljudno postopa s svojimi uslužbenci. Ti so namreč v posebni vlogi prosili družbo za tedensko plačo. Prošnja je bila ugodno rešena in za prvi teden so čuvaji res dobili izplačano plačo. Sedaj so pa lastniki družbe brez vsakega vzroka odpustili vodjo, ki je oddal dotično vlogo v imenu svojih tovarišev. Že enkrat smo se morali pečati s to družbo, ko so lansko leto po septemberskih izgredih odpustili par čuvajev na ukaz nekaterih celjskih mogotcev, ker so izvrševali svojo dolžnost in stražili tudi slovenske hiše, ki so jim bile izročene v varstvo. Tako postopanje družbi pač ne bo pridobilo simpatij ne občinstva in ne uslužbencev.
a V Hrastniku smo imeli v torek zaupni sestanek, ki so se ga udeležili vsi povabljenci — najuglednejši kmetje, delavci i. dr. iz Hrastnika, Dola, Pra-protna, Studenc, Čeč i. dr. Pogovarjali smo se o kandidatih, agitaciji i. dr. Opozarjamo Hrastmčane, da se vrše veliki shodi v najkrajšem časn. Skrbite, da se bodo ti shodi obnesli kar naj-častneje, vredno Hrastnika! Na delo!
a Kaj si domišljujejo hrastniški Nemei ? Šulferajnsko šolo bode morala občina prevzeti, no, če pa ne, bodo v dveh letih tako občinske volitve. In pri teh dobe drugi razred narodnjaki, tretji socijalni demokratje, prvi je pa tako gotov Nemcem. S tem pa bo za-zasigurana šulferajnska šola. Menda se vendar ne motijo!
a Iz Trbovelj se nam piše: Trboveljski duhovniki so že stopili v boj. Cele Trbovlje preplavljajo s „Stražami", „• lo venci" i. dr. Ljudem, ki so prisiljeni po opravkih prestopiti farovžki prag, vsiljujejo svoje liste in kandidate. Spovednica jim služi kot povsod, kar najbolje. Pred kratkim je kaplan-ček narodnjaka, ki je naročen na „Narodni Dnevnik" in je prišel k spovedi, silovito obdeloval, naj opusti ta grešni časnik in si naroči „Slovenca", ki je je baje najbolje informiran list na svetu (!). Trboveljci na noge, ne dajte se terorizirati od teh Koroščevih bojnih petelinov, v boj za narod in napredek! Hrastničanje pa svetujemo trbov. kaplanom. da nas puste lepo v miru, pokažemo jim že ob volitvah, kaj in kak je Hrastnik!
u Uradna pisarna „c. kr. kontrolnega vodstva finančne straže v Celju" nahaja se od 15. t. m. na Grabnu št. 11. v pritličju na levo (na desno je okrajni zastop).
v Kako so plačevali ptujski šnop-sarji dolgov«? Jedno glavnih agita-cijskih sredstev proti Slovencem je sedaj „Štajercu" to, da je prejšnji slov. okr. zastop baje zapustil 22 tisoč kron dolga, katerega so sedaj ptujski „kmeč. prijatelji" plačali. Tega seveda* „Št." ne pove, da so se okr. doklade zvišale za 10%. kar nese letno čez 30 tisoč kron. Potem pač ni težko plačevati dolgov! „Sloga" poziva'ptujske Nemce, naj povedo, kaj so v ptuj. okr. zastopu storili za okraj in kaj za mesto?
v Na Ptujski gori je trgovec T., ki je klerikalec skoz in skoz. Pa to je njegova zadeva, če je kdo tega ali onega nazora, zaradi tega ga še ne bomo v javnosti imenovali. Pribiti pa moramo nek drug „časten" posel, ki ga izvr-
šoje omenjeni trgovec. V posebnem, noti cu ima osebe naprednega mišljenja zapisane in k vsaki vestno zabeležuje vse, kar zve in kar mu ta ali ona jezikava ženica v prodajalno hodi pravit. V noticu so na indeksu vsi učitelji in učiteljice Ptujske gore in vseh sosednih šol. Posebno nadzorstvo pa izvršuje ta mož nad g. Peskom v Narapljah in g. Klemenčičem na Ptujski gori. Opozor-jamo ta dva gospoda na to, opazorjamo pa tudi vse napredno misleče na tega človeka. Da nam „Straža" ne bo očitala „tatinstva", povemo, da je trgovec T. sam kazal isti notic, ko je ! bil „v rožcah", ter rekel, da bodo klerikalci „tem ljudem" (ki so v noticu) že pokazali. Ker ta služaj najbrže ni osamljen temveč se je razpredla v zadnjem času mreža ozir. izvedla cela organizacija klerikalnega vohunstva po vsem Spodnje Štajerskem opozarjamo svoje somišljenike, da naj pazijo na klerikalne mahinacije ter vsakega špiona takoj razkrinkajo. Pozivamo pa somišljenike tudi, da si o klerikalcih zabe-leže podatke, klin s klinom — in če ne prej čez sedem let vse prav pride, pravi pregovor.
u Iz Celja. Novoizvoljeni obč. svet je imel minuli četrtek sejo, v kateri je volil župana in podžupana. Dr. Jabornegg je bil sicer izvoljen, a si je izprosil 8 dni premisleka; dr. Jesenko je pa vsako izvolitev odklonil in bodo prih. četrtek volili znova podžupana. Začelo je strašiti v celjskem obč. svetu in podgane zapuščajo potaplja-jočo se ladijo.
u Y slovenj bistriškem-konj iškem okraju še klerikalci vedno ne upajo objaviti kandidature podjetnega župnika Medveda. Človek nehote misli na Koroščevo „farško" stranko. Ali pa se bojijo klerikalci Novaka? „Sloga" na-znanje shode „združenih Slovencev" v slovenjebistriškem okraju.
u Klerikalna sprostaščina. Glede mandata v slov. trgih so klerikalci v silni zadregi, zato so tudi temu primerno začeli pisati v „Straži". Zaradi nekih volitev pri okrajni hranilnici v Sv. Lenartu, o katerih pa nam dosedaj ni ničesar znanega in s katerimi kot stranka nismo v nobeni zvezi, nas imenuje duhovniški list „vlačugarsko" stranko. Dr. Koroščeva domišljija se je v hipu, ko je to besedo pisal, gotovo živahno ukvarjala z lastnimi spomini, wes das Herz voll ist... Samoobsebi umevno je, da se v interesu snage in dostojnosti ne moremo dalje z „vlaču-garskimi" izvajanji „Stražinimi" ba-viti; mi namreč ne branimo vere in morale. Mariborski duhovniki si z „vlačugarstvom" ne bodo pridobili simpatij ne v trgih in ne na deželi! Kvečjemu pri svojih čednostnih duhovnih sobratih.
v Volitve zdravilo. Na'tozadevno notico poročamo, da imajo tudi letošnje deželnozborske volitve zdravilno moč. Majšperskižupnik že agitira. Naši somišljeniki pa naj razvidi jo, kako bodo klerikalci silno itrastno agitirali, če žebolni župniki agitirajo, najbrže na višje povelje morajo agitira ti. Naj izgine letargija na naši strani) ter vsi agilno v boj, če bomo pa le gledali in roke križem držali zmaga zopet klerikalizem. Od agilnosti, od delavnosti, od agitacije in posebno od podrobnega dela je odvisna zmaga ali poraz.
Štipendiji za gluhoneme. Na gra-škem gluhonemnem zavodu je razpisanih za šolsko leto 1909/10 21 štipendijev za zdrave, uboge, uka zmožne in na Štajersko pristojne gluhoneme otroke. Prošnje je treba ; nasloviti na deželni odbor štaj., a jih je treba najdalje do 30. apr. t 1. odposlati na ravnateljstvo
deželne gluhonemnice v Gradcu Rosen-berggiirtel 21.
Kranjske novice.
a Vlada In pravica. Pred kratkim je vlada izvršila zopet imenovanje članov v industrijski svet. Kako se naravnost norčuje iz nas Slovencev je razvidno iz tega, da je za Kranjsk o imenovala dva Nemca, Samassa in Noota, pa nobenega Slovenca. No gospodje dr. Šusteršič, dr. Krek in drugi, voditelji najsilnejše slovenske stranke, ki imate tako velik upliv na Dunaju ?
a Za bližajoče se občinske dopolnilne volitve v Ljubljani prireja narodno-napredna stranka prav pridno shode. Klerikalci bodo, kakor se zdi, na tihem podpii ali socijalistične kandidate.
a V Trebnjem se vrši jutri 18. t. m. ljudski shod za slov. vseučilišče.
a Obravnava zaradi snemanja nemških napisov na trgovinah v lanskih septemberskih dneh se prične v pondeljek 19. t. m, V senat bi se bil moral poklicati tudi Slovenec dr. Toplak, a namesto njega so poklicali v senat Nemca Hauffna, ki niti v senatu ni. Lepe sodne razmere!
a Slovensko obrtniško društvo
v	Ljubljani priredi jutri 18. t. m. javni obrtniški shod na Bledu.
a Podružnica N. D. O. se osnuje jutri 18. t. m. v Šiški pri Ljubljani.
Veleizdajski proces y Zagrebu.
(Konec poročila od predvčerajšnjega dne.)
Zaslišanje dr. Gjuriča.
Vot. Kušt: A prosim vas, zakaj
vi	kot inteligenten človek ne nosite kravate? (Smeh). Menda zato, ker beseda „Kravata" prihaja od „Hrvata".. (? ? To so sodniki ! ! !)
Obt.: Jaz ne nosim ne klaka ne fraka. Živim priprosto, zato tudi ne nosim kravate.
Drž. pravd.: To ni smešno, ker je znano, da še kot dijak ni nosil kravate, ker prihaja beseda od „Hrvat". (Oho, pri braniteljih.)
Pride do burnih prizorov med drž. pravd, in obtožencem. Obt. je prišel čisto blizu drž. pravd, in mu kaže „Hrv. Pravo", v katerem se imenuje beseda „Srbin" smradljiva in pogadna beseda: „Evo to je šlo skozi vaše roke!"
Dalje pravi obtoženec, da ni enega človeka ni pretvoril v Srba. A prosim vas, je-li zavest, da je kdo Srb — veleizdaja ?
Drž. pravd.: Čujete, vi ali niste „pri sebi" ali pa namenoma zavijate.
Obt.: Jaz se ne dam od vas žaliti. (Senat obsodi branitelje deloma v globe deloma v ukor, ker so delali medklice drž. pravdniku.)
Drž. pravd.: Da so Hrvati in Srbi jeden narod, je samo fraza.
Obt.: O da, smo jeden narod, pa bomo živeli v bratski slogi odzdaj še bolj.
Branitelji : Bomo .. bomo ..
Drž. pravd.: Vi mi ne odgovarjate na nobeno vprašanje, zato vas nimam več kaj vprašati.
Obt.: Jaz moram vse povedati, ker obtožujete vse Srbe.
Drž. pravd.: Ne vse Srbe. Samo taki Srbi kot ste vi spadajo na ob-tožniško klop, ker so veleizdajalci.
Odt.: Vi ste obtožili pesem „Rado ide Srbin v vojnike" (koračnica nekega avstrijskega polka. Op. uredn.). Vi spadate na zatožno klop! Senat obsodi Gjuriča zaradi „agresivnega" obnašanja na dva samotna zapora s postom. Zaradi izraza, da spada drž. pravdnik na zatožno klop, bo še posebej obsojen.
*
Ko po končani razpravi tega dne odhaja senat, skoči dr. Bouček k dr. Gjuriču in mu prisrčno stiska roko.
Drž. pravd. Accurti sc je zaradi tega jako razburil in se je izrazil proti svoji okolici, da Boučku drugi dan ne bo več dovoljen vstop v dvorano. Dr. Bouček pa je rekel prijateljem, da je že „dovolj videl" in je takoj drugi dan (včeraj) odpotoval.
*
Včeraj devetindvajseti dan.
Drž. pravdnik hoče staviti na obt. dr. Gjuriča nekatera vprašanja, a ta izjavi, da vsled včerajšnje žalitve od strani drž. pravdnika ne odgovarja.
Slede vprašanja zagovornikov.
Obt. slika priče, ki govore proti njemu, kot ljudi, ki za Hrvatsko niso storili ničesar. Slika dalje, kako hoče župnik Jemeršič vreči njegovo družino iz stanovanja, kako je mnoge brezplačno zdravil, kako je tudi onega Hrvata, ki so ga Srbi pretepli, zdravil. Jaz sem krivdo Srbov bolj nego v telesnih bolečinah čutil v onih duševnih mukah, ki so jo izzvali s tem, da so ranili brata Hrvata.
Dr. Španič: Kaj bi vi storili v slučaju revolucije? Znate li streljati?
Obt.: Jaz sem samo zdravnik.
Štirideseti obtoženec Platon Solarič, župnik v Katincih. Ne razume, zakaj se predlaga zanj kazen smrti. 43 let je služil Bogu, kralju, cerkvi in domovini. Je član srbske samostalne stranke. V Belgradi! je bil dvakrat, z belgrajskim dvorom ni prišel v dotiko. Glede izpo-vedbe prič, da je po prihodu iz Bel-grada, pričel širiti velikosrbsko propagando, bo odgovoril, ko te priče pridejo. V Katincih je že našel Srbe, ko je kot župnik 1. 1872. nastopil. Glede srbske zastave pravi, da so leta 1848. Hrvati in Srbi složno pod hrvatsko in srbsko zastavo zborovali v hrvatskem saboru glede usode Hrvatske.
Preds.: Priče pravijo, da ste hoteli na občinski hiši razobesiti srbsko zastavo. Zaradi tega so se spuntali drugi občinarji in jo hoteli odstaniti, a obt. Solarič in ostali obtoženci so zbrali okoli 200 kmetov, jih oborožili in pe-vajoč srbske pesmi, hodili skozi Gju-lavec.
Obt. pripoveduje, kako so priče obtožnice takrat našnntali Madžare in Nemce (Hrvatov tam sploh ni) zoper srbsko zastavo in so jo hoteli s silo sneti. Zaradi tega so se razburili Srbi. On je šel med narod in ga miril, da ni prišlo do spopada. Naravnost rešil je več življenj, za kar bi moral dobiti nagrado, pa ne da je obtožen.
O Nastiču prej ni sličal nič, niti je vedel za „Slov. Jug".
Nato stavi nanj nekaj vprašanj drž. pravdnik, a obtoženec sedi nepremično, in naposled izjavi, da na vprašanja drž. pravd, ne odgovarja. Zato drž. pravdnik samo konštatira nekatera „fakta" po obtožnici.
Zagovornik dr. Tuškan : Obtoženec je bil prvikrat v Belgradu 1. 1901., a obtožnica pravi, da je prišel širit velikosrbsko propagando po povratku iz Belgrada 1. 1906.
Obt. : A drugikrat sem bil v Belgradu 1. 1907.
Dr. Tuškan: Ali je to protislovje v obtožnici namenoma?
Dr. Solarič (sin obtoženca kot zagovornik): Ali nisi pokazal dosti ljubezni do Hrvatov, ko si živo delal za kandidata hrv. stranke prava dr. Gra-hovca?
Edeninštirideseti obtoženec dr. D. Miokovič, obč. zdravnik. Ne čuti se krivega. Ni bil član srbske sam. stranke, pač pa je z njo simpatiziral, ker je najbolj delovala na pomirjenje med Hrvati in Srbi. To je imelo velik socijalni pomen baš v malih mestih, ker je malo inteligence, ki je bila poprej razdvojena.
Pripoveduje, kako so baš v Gjuli-vasi bili od nekdaj Srbi. Potem so se tam naselili Nemci in Madžari in zred-čili Srbe na 55%- O priči Pesserlu, ki pričuje proti njemu, pravi, da je nekoč on (obtoženec!) rešil njegovo edino dete, da mu je takrat Pesserl pai okoli vratu in se mu zaklinjal, da mu bo večno hvaležen. To je sedaj njegova zahvala. Njegovi nasprotniki so ga hoteli materijalno uničiti. Spravili so v Gjulovas drugega zdravnika dr. Friča, a ni mogel konkurirati. On se ni bavil s politiko in se je vedno družil tudi s Hrvati. Izhaja iz stare srbske graničarske rodbine, ki je bila vedno zvesta cesarju, njegov ded je padel pri Kraljevem Gradcu. Bolj ga boli, da samo sedi na zatožni klopi, nego če bi bil kaznovan, ker ga boli, da more samo senca sumnje veleizdaje pasti nanj. Gjulavas je skoro čisto nemško mesto. Njegov sin niti srbsko ne zna. Tako on dela „velikosrbsko propagando"! Žena mu je Nemka. Nato slika razmere v občini.
Nastiča ne pozna, o „Slov. Jogu" nima pojma.
Ko ga hoče izpraševati drž. pravd., izjavlja obtoženi, da mu ne odgovarja, ker je včeraj žalil njegovega tovariša dr. Gjuriča.
Drž. pravd.: Mene to ne ženira. To je neka nova taktika, ker vam vprašanja ne prijajo. (Oho! med obtoženci.) Stavi več vprašanj, a obt. dosledno molči.
Slede vprašanja braniteljev.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Nemiri na Turškem.
o Berolin, 17. aprila. (Brz. N. D.) „Berliner Tageblatt" poroča iz Morsine, da se vesti iz Adane glase strašno žalostno. Baje je okoli 2000 mrtvih in celo mesto stoji v plamenu. Vzrok teh pobojev je baje, ker je nek Armenec umoril nekega Turka.
o Berolin, 17. apr. (Brz. N. Dn.) „Berliner Tageblatt" ve poročati iz Carigrada, da vlada tamkaj strašno razburjenje. 14 bataljonov je baje že na potu iz Soluna proti Carigradu. V Stambulu so vsled strahu zaprli vsi trgovci svoje prodajalne. Včeraj in danes je odpotovalo 200 moderno iz-vežbanih častnikov v Solun, da vstopijo pri tamošnjih vojih. Trenutno vlada mir, vendar se je bati nemirov.
o Carigrad, 17. aprila. (Brz. N. Dn.) Turški častniki prinašajo vesti iz Soluna, da so ondotne čete že proglasile prestolonaslednika Rešid-pašo za sultana.
o London, 17. apr. (Brz. Nar. Dn.) Njujorški časniki poročajo, da sta dva ameriška misijonarja med umorjenimi.
o Solun, 17. aprila. (Brz. N. Dn.) V Djakovi je po nekih poročilih 20.000 Albancev pod vodstvom mladoturških častnikov pripravljenih odriniti vsak čas proti Carigradu.
o Solun, 17. aprila. (Brz. N. Dn.) Po celi Macedoniji so razširjeni letaki, v kateri se zahteva, da se sultana Abdul Hamida odstavi in se Turčija proglasi za ljudovlado. Provizorično glavno mesto ijudovlade bi naj bil Solun.
d Sofija, 17. aprila. (Brz. ,Nar. Dn.') Semkaj so dospeli voditelji Mladoturkov ne da bi se jih spoznalo. Prišli so baje zato v Sofijo, da stopijo v stik z ma-cedonsko-bulgarskim odborom.
d Pariz, 17. aprila. (Brz. „Nar. Dn.") Vsled dogodkov na Turškem sta 2 oklopnici križarki dobili nalog, naj še nocoj odplujeta v Pirej.
Carigrad, 17. aprila (Brz. „N. D.") Pri pobojih v Mersini je tudi angleški konzul dobil precej hude poškodbe.
Carigrad, 17. aprila (Brz. „N. D.") „Jeni Gazetta" poroča v dveh brzojavkah iz Soluna od včeraj: Ustava je zasigurana proti vsem reakcijonarnim nasilnostim. Čete so se že nekoliko pomirile. Prostovoljci so se razšli. Nastopil bo kmalu popolen mir. V drugi brzojavki pa piše, da se je razburjenje že popolnoma poleglo. Tudi „Ikdam* prinaša jednake vesti.
Carigrad, 17. aprila (Drz. „N. D.") Ulema (turški pravniki) pripovedujejo, da je sultan podaril 10.000 funtov za geološki seminar.
Proces proti Siczynskemu.
Lvov, 17. aprila (Brz. „Nar. Dn.") Sodni dvor je pripustil na predlog zagovornika dr. Konstantina Lewickega, da se na porotnike stavi tudi eventu-elno vprašanje na uboj in dodatno vprašanje na nepremagljivo silo.
Požar uničil orfej. Dunajsko Novo mesto, 17. aprila
(Brz. „N. D.") Orfej, ki je imel prostora za 2000 ljudij, je pogorel do tal z vsemi pripravami.
Književnost.
o Nemško-slovenski in slovensko-nemški slovarček je izdala založba Giov. Patternoli v Gorici. Knjižici ste zelo priročni, lično vezani in se po svoji dobro urejeni vsebini priporočata vsakomur že sami.
o Fran Malčinski. Igračke. Zbirka črtic in podlistkov. Cena broširano K 2'—, ^leg. vezano K 3'—, po pošti 20 vin. več. Oceno si še pridržujemo. Založil je knjigo naš podjetni založnik Ii. Schwentner v Ljubljani.
Društvene vesti.
a Celjski Lawn- Tennis klub ima
svoj občni zbor v pondeljek dne 19. a.prila 1909. ob 8. uri zvečer v prostorih celjske Čitalnice s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika. 2. poročilo tajnika, blagajnika in pregledo-vaJcer računov, 3. volitev odbora. 4. slučajnosti. Če ne dojde zadostno število članov, se vrši čez pol ure občni zbor ob vsakem številu navzočih članov.
tflundant in aktuar
išče službe.
Ponudbe na upravništvo tega lista:
208 3-3
Za samo K 15 50
razpošilja po poštnem povzetju 40 m cefira za obleko, bluze itd. jako lepe vzorce. Beljeno platno, barhent, flanelo, pepita za obleke, kanafase, grizete, obrisavke, žepne robce itd., vse brez vsakih napak in stanovitne barve. — Vzorci se ne razpošiljajo. Za neugajajoče se denar vrne.
Anton Pražak, tkalnica. Nachod.
20» H-2
Stanov inj«
obstoječe iz 2 sob in s postranskimi prostori je oddati s 1. junijem oz. dogovorno lahko že s 1. majem t. I. V stanovanju je električna luč in vodo-. vod. Vpraša se pri oskrbniku Schiller-jeva cesta št. 3, I. nadstropje.
213	4-3
£epo stanovanje
s 3 sobami in drugimi prostori, kjer je tudi vodovod, se odda lahko takoj v najem v hiši št. 11 na Ringu. Vpraša se pri hišnici, ali pa pri oskrbniku v pisarni Zadružne Zveze v Qelju.
214	4-3
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah.

še skoraj novo, se zaradi bolezni po nizki ceni takoj proda. Naslov pove upravništvo „Narod. Dnevnika".
217 2-1

_____________.^^MgSmos.oS.aS.c_____
Sprejme se takoj
uradnik
z dobrimi spričevali v lesni kupčiji izurjen pri Viktorju Glaser
lesna trgovina, Ruše ob kor. žel.
218 3-t
Proč
s staro navado in hodite s časom naprej. „Svet sliši najmočnejšemu kupci pa najcenejšemu"
Pustite torej drage trgovine in poskusite v slovenski trgovski hiči
na debelo in drobno
R. Stermecbi, Celje
katera je danes najcenejša in najboljša trgovina na Spodnjem Štajerskem ter razpošilja cenike, vzorce in blago po vseh slovanskih deželah.
SINGEB^
šivalne stroje
kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju.
Ne dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu.
SINGER Co.
Delniška družba za šivalne stroje
Celje, Kolodvorska ulica 8.
Večja narodna manufakturna trgovina v Ljubljani išče za takoj :
1 dobrega detajlista
in
1 vpeljanega potnika.
Ponudbe pod „Sotrudnik" na upravništvo tega lista do 30.
t. m.
212 5-2
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
sunna
in modno blago .: za obleke ::
priporoča firma
tvornica za solno v Humpolcu na Češkem. TYOfttiške cene. Yzorci franko.
112 50-24
Plača se za enkratno objavo.................60 vin.
za dva- ali večkratno ' objavo za vsakikrat...........50 „
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako nadaljno vrsto ......................10 „
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v	znamkah)-
Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena	vprašanju
znamka ali dopisnica za odgovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
Trgovci in obrtniki, inserirai te v „Narodnem Dnevniku11. To je najboljše priporočilo narodnemu občinstvu!
Lepo stanovanje
(2 sobi, kuhinja, klet, drvarnice) v prijaznem kraju v Savinjski dolini, blizu kolodvora, pošte, goše in Savinje, se da v najem. Posebno priporočljivo gosp. penzijonistom. Naslov pove upravništvo „Nar. Dnevnika".
Kupim boljše posestvo
ležeče v bližini glavne ceste Vransko - Celje-Vojnik. — Ponudbe s ceno na upravništvo.
43 3-3
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. St. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame. s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo, ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta.
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184.
Mesečno 2 kroni.	36


V ppid družbe sv. Cibila in Metoda!
Prva češka
sploéna dein, družba —— za zavarovanje
v Pragi.
Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5.
na življenje
EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje* dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine ! SVOJI K SVOJIM!
Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih
Ivan Rebek m Celje
Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem VOdOYOde, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah.
1 24—8
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000.	Stritarjeve ulice štev. 2.	Rezervni fond kron 300.000.
Podružnicu v Spljetu.	Podružnica v Celovcu.	Podružnica v Trstu.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	Kupuje in prodaja srečke in vrednostne
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih	/2 /Oh papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Moderno urejena t___ .< 4#___fi
V
«
.Šolska ulica
nasproti kavarne „Central". Postrežba čista, točna in solidna. — Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. Spoštovanjem
68 10-7 Ivan Bergles, brivec.
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. (tosinovi hiši, Tègethoffova c. št. 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51-13 Cene nizke. = Postrežba točna.
Za spomlad
priporoča vsakovrstna
vrtna in poljska semena
najbolje kaljivosti, posebno deteljno, travno in pesno seme, čebulček za saditi itd.
ANTON KOLENC, Celje
Narodni dom in Graška cesta.
Smrehove storže
vsako množino, solnate vreče, pšenico, oves, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi
ANTON KOLENC, Celje
siltsar i« piccar V Celju
SaVituKa ulica šteV. 4
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.

Poljedelci !
A
pozor:
SEMENA
deteljnesra, travnega, gozdnega in vrtnarskega vsake vrste, priporoča v velikanski in najboljši izbiri sta-roznana tvrdka
M. BERDA JS
MARIBOR,
Zofijin trg, (v gradu). Zalagatelj ces. kr. poljedelskega društva v
Mariboru. Poštna naročila se točno izvršijo.

Pozor!
se
rH
C»
DM*!*! pozor
Za pomladno in poletno sezono
priporočam svojo veliko zalogo zgotovljenih oblek in svršnikov za gospode, dečke in otroke, po najnižjih cenah. Bogata izber angleškega in brnskega blaga. Naročila po meri se izvršujejo po najnovejših krojih točno in solidno.
B"J| BgSS Josip Hočevar, "Celje, ra
Že dolgo let dobro znani
stroji vsake vrste
za poljedelske in obrtne potrebe
poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice za žito, mlatilnice, vitli, luščilnice za koruzo, škropilnice za trsje, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slamoreznice, kotli za kuhanje klaje, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, grumijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, omare za led, mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni st.oji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog itd., itd. po zopet izdatno znižanih cenah
vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih (tudi na obroke).
Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in franko; dopisuje se v slovenskem jeziku. — Prekupci in agenti zaželjeni.
Ivan Schindler,
Erdbergstrasse 12.
III.,
192 10-2
Telefon št. 17.
Graška cesta št. 21.
Telefon št. 17.
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaste Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshiibler, Gleichen-berger, Enia- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska 'namizna ter bučna olja vseh; vrst;
štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh 29	vrst ter šampanjca.	50-15
Za postni čas priporočam namočeno, kakor suho polenovko,
sardine, morske postrvi v olju itd. Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter
. se za njih kaljivost jamči. Na drobno in debelo. Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno.
Največja in najcenejša izbep
in različnih dragih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
PfllAP V Predno si kupite uro, • oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zla- j tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, I budilk, verižic, toplomerov, očal, daljno- ' gledov Itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
52—14	v Celju, ,Narodni dom1.

Ako hočemo rodovitnost naše zemlje povečati, potreben je dovod dušika.
Sušen in zmlet, toraj za trošenje pripravljen
v	■	■«■*	«v
Znak „Solnce"


20.6% .Stickstoff j
je izborno dušičasto gnojilo.
Vsak kmetovalec bi moral za svoja polja, vinograde, travnike in sadonosnike porabljati žve-plenokisli amonijak, katerega prodaja na debelo in drobno
trgovina z železnimi in umetnimi gnojili
„IHlBPhur", F. Mojdič, Celje.
Pojasnila in cenike z obratno pošto in zastonj.
r
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporoča svojo bogato zalogo
izgotoYljenih oblet
za gospode in dečke ter mične norosti
v konfekciji za dame in deklice. ^ «->
Br Ceniki zastonj in franko,
Velika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
13 52—16
v«

sYr Cirila in Metoda!
s Zuezna trgovina
Rotouška ulica 2 v Celju Ček. rač. št. 75.221
Svoji fa svojim!
tRGOVENA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-—— celijski, koncepta!, pismeni, doku-SSS8 mentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga Sol. zvezkov in risank.
Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vsel? tiskovin za krajne šolske svete, občinske urade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, žnpnijske nrade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali drema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta št. 3.	Cek. račun št. 75.222.
IISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine —J brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-KsSB čitane v koš. Sleherni ki to uposteya in deluje dosledno v tem smislu, zàmore vsak čas računati nà dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, , da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru Izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom, sseeoeeeeeeeeee Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke -------------
» « IDO HNO urejena ter opremljena z M najnovejšimi pomožnimi stroji, z —- modernimi črkami in okraski se 5328 priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v Izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice 8 črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne In obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
43 150—40
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. -
■ : : ' ' ... Majboljža prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine =—=—== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
M
LASTNI DONI«
ö© ÖG
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o © o dopoldne. © © ©
registrovana kreditna in stavbena zadrnga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po _
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadrnga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. - Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pròti zastavljen ju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©©©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih ©©©©©
pet od sto (5°/o)
edino narodno KatnnosešKo podjetje V Celjn.
prta jažnoštajcrsfr Kamnoseka

Stavbena in umetna kam* noseSka obrt s strojnim J"	obratom. >. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del s kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :s:	cementa,	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih ih krstnib :::	kamnov itd.	::*
Brušenje, puliranje in
struganje kamena s stroji.
industrijska dražba. ^ «
du8trijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov Iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov, po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobiš6
ss:	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran In hodnikov s šamotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::; lavanje napisov v iste, t::
Celje
Gustav Stiger Franc Zangger Viktor Wogg Milan Hočevar Josip Matič Anton Ferjen Fried. Jakowitsch Ranzinger & Hönig-
mann Ranseher Adler Ap.
Celje: Fianc Pečnik „ Ivan Ravnikar „ Anton Kolenc „ Otto Schwarzl A Co.
lekarna pri M. pomagaj „ Ant. Frenz „ Peter Majdič, .Merkur' „ Josipina Srimz Braslovòe: Ivan Paner „	Ant. Flaskan
Konjice : Franc Enpnik Trg: Laiko: Andr.
„	Karl Hermann
Hrastnik: Fani Banerheim Josip Wouk F. X Petek S. F. Schalk sLndovik Smole Alojz Malzim
Ljubno : Sevnica :
I

Vojnik: Franc Zottl Planina: Lndv. Sohersoherko
„ Mihael Jazbinšek Oornjigrad: Jakob Božič „	Franc Scharb
Poljčane: Ferdinand Ivanus „ Franc Kančič „ Anton Schweiz Mozirje : Marija Znpanc „ Ed. Zupane
Brežice: Franc Matheis „ Iv. Finteric „ Uräifi & Lipej , „ Josip Boecio Žalec : Adalbert Globočnik „ Adalbert Geiss „ Vincenc Kveder ,, J. Kraäovic Vitanje : Anton Jaklin „ Josip Teppei
Trbovlje :Franc Dežman ,,	AntonKrammer
,, Jos. Moll „ Ivan Müller sen. Št. Jnrij : Artman t Hostnik F. Kartin nasi. „ J. F. Sehest erko Velenje: Karl Tischler
Josip Wntti St.Pani b. P: N. Zanier t sin
Restavracija
MODNI DOM'
i
v Mariboru
se priporoča slavnemu občinstvu za blagohoten obisk. Izborna postrežba. Izvrstna vina, kakor: ljutomerska, haložka; dr. Turnerjev muikatelc, »Osler, vinaria; blzeljöan, konjióan. Pivo Iz budjeviške pivovarne. Izborna knhinja. Po letu udobno kegljiiöe. Vrtni paviljoni. — Sobe za tujce.
Razširjajte „Nar. Dnevnik"
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli* vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2-28
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 52-16
i
Kupujte narodni kolek!
Dužnoštajerska hranilnica u Celju
u narodnem domu.
n
Sprejema hranilne vlogè vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekori8tne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
r
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron,* za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se Iftfttirctafattltt PatltltliW pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
^HtuvjiRjttji}« HiRiiiiHitt ajj varovance in zahtevajte pri sodiščih,	htaitilfiifA
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v J» >I»|W5I|I IwailHlwCO.
56 52—13
POSOJILNICA V CELJU
Telefon štev. 22.
P0S01ILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje seda] nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579
t lastni hiši „Narodni dom".
/ ' - • >
,. i» i -■■.;• .	KV .
Telefon štev. 22.

sa»*....	• ■
Kad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog
t ■ ■■■
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2% — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%» 5V2°/o in 5% obrestovanju.
Kad 340.000 Kron rezerVn. zatyada
47 52-13