394 Trinajst ljubezenskih Življenje je skoz srci rilo. Sicer se ni med nama spremenilo. Le malo bolj je otrdela koža in roka tvoja me drugače boža. JAZ TEBI Jaz tebi pogum, POGUM ti meni moč, jaz tebi vero, ti meni sekiro . . . Tone Kuntner 395 Trinajst ljubezenskih In sekava pot skozi divjino črnega lesa. Ni bilo prej pred nama poti in pot za nama sproti zarase. TI HODIŠ Ti hodiš z menoj po poteh, Z MENOJ kjer ni poti. Ti si prva mojih sopotnikov. Ti govoriš z menoj o stvareh brez besedi. Ti si prva mojih sobesednikov. Ti deliš z menoj vse, kar ljubezen ni. Ti si prva mojih ljubezni. LJUBEZEN Dajati — se pravi bogateti, jemati — zmeraj manj imeti. Res, čudna stvar: ljubezen. Ljubiti se — je bojna igra dveh: poražen je tisti, ki dobi, zmaga tisti, ki zgubi. ZALJUBLJEN Zaljubljen biti BITI se pravi v prsih ogenj živ nositi, vsako kretnjo nežneje storiti, vsak korak vedreje narediti, vsako breme laže naložiti, ves se času prepustiti, vse na svetu odpustiti, 396 Tone Kuntner vse sprejeti, vse užiti. .. Joj, samo kako se zaljubiti? DOBRO JUTRO Dobro jutro, jutro moje! Kako bi ti drugače rekel, kajti v tvojih očeh je jutranje sonce, na tvojih vekah jutranja rosa, na tvojem čelu vedrina jutra in nasmeh jutra na tvojih ustnicah. In tvoje telo se prebuja kot jutro in tvoje roke ponujajo jutro. Dobro jutro, jutro moje! Saj, ko se drugič srečava, ti bom že rekel: dober dan. LJUBEZENSKA PESEM ZA VEVERICO Negiben obstanem kakor drevo. Ta trenutek sem z njo. Niti besede ne spregovorim in ne storim človeškega giba. loj, ta nežna, divja lepota! Joj, te ognjene, vdane oči! Joj, ta bližina! Kako zadržim jo, da ne zbeži? Nimam v srcu take moči. 397 Trinajst ljubezenskih VEM, Vem, da ne ustavim dneva, DA NE USTAVIM ki se zjutraj zlat rodi. DNEVA Vem, da cvetje, ki ga trgam, v rokah kmalu oveni. Vem, da hlad prihaja v hišo, ko se zunaj zvečeri. Vem, da ločiva se enkrat neločljiva: jaz in ti. Vse preveč je v srcu sreče, da boli. NE VEM, Ne vem, če bi te še spoznal, CE BI TE ŠE ki sem ti obljubljal zvestobo, SPOZNAL ki sem ti zatrjeval, da te ni mogoče pozabiti, ki sem ti ponujal svoje roke in svoja usta in svoje oči... Ne vem, če bi te še spoznal, ki sem te srečal, ko so cveteli kostanji, ki si imela nasmeh cvetov in oči nebes, ko so ti lasje dišali po cvetočih kostanjih, ki si bila zvezda na jutranjem nebu in ki sem ti pravil: ljubezen moja. MISLILA SVA Mislila sva, da je življenje široka cesta, da bova zmeraj le skupaj šla polnih rok in polnih src in da je ni na svetu vzpetine, ki je ne bi zmogla oba. Joj, ta cesta je vse bolj strma, joj, ta cesta je vse bolj ozka, da ni več prostora za dva. Ti hodiš sama, jaz hodim sam. — Da bi na vrhu le skupaj prišla. JAZ PRAVIM Jaz pravim, da si kalna reka, ti praviš, da sem kalna reka jaz. Jaz pravim, da si mrzla reka, ti praviš, da sem mrzla reka jaz. Ko pogleda vate, vidim svoj obraz. Tvoj glas slišim, ko poslušam sebe. Kakor reka, ki se v reko zliva. Ali si to ti? Ali sem to jaz? Ze je tudi v naju večer, ko se svetloba v temo spreminja, ko se vid v slepoto obrača, ko se treznost v pijanost sprevrača, ko se modrost spreminja v norost, ko se nežnost spreminja v grobost, ZE JE TUDI V NAJU VEČER 398 Tone Kuntner Trinajst ljubezenskih ko se ljubezen v sovraštvo obrača, ko se ta čas preveša v drug čas in ne veva ne ti ne jaz, kateri čas v resnici živiva. LAHKO NOC Lahko noč, si reciva, ljubica moja, preden zaspiva, da naju prej ne ločijo sanje. Šla bova daleč eden od drugega, zmerom dalje od najine stvarnosti, zmerom bliže svoji resnici. . . In se mogoče ne vidiva več. 399