Politiški pregled. * Eranjski socialni demokratl sklicujejo na dan 1. no^embra t. 1. 7 Ljubljano s^ojo deželno konferenco. Bazgo^arjali se bodo 0 deželnozborskib 7olit7ah na Eranjakem in 0 svoji organizaciji. * Volllno gibanje t Istrl. Politiško društ7o za Hirate in Slo^enoe 7 Iatri, smatrajoč neprimernim, da bi stopilo 7 7olilno borbo 7 onib okrajih, ki so bili na dogo^arjanju 0 preosno^i 7olilnega reda za deželni zbor namenjeni italijanski stranki, izjavlja, da bo to- liko ono kolikor iz^oljeni poslanei hmškoslo^enskih okraje7 7aekdar skrbeli za hr^aškoslo^enski narod 7 onih drugih okrajih ter pospeše^ali njega napredek na duše^nem in gospodarskem polju. * Politiškl položaj je vkljub 7sem konfereneam češke ia nemške parl.imentarne komiaije ter 7kljub Becko^im pogajanjem z eno in drugo nejasen in nedoločen. Pričako^ali smo, da bo baron Beck 7endar enkrat nemško parlamentarno komisijo prisilil, naj prizna barvo ter naj po^e : je li bila nemška obstrukcija 7 češkem. deželnem zboru naperjena proti češkim aktuarjem in deželnemu maršalu Lobko^icu, kakor oni trde, ali pa morda res proti Becku in njegO7emu predlogu 7olilne reforme. Ako je 7eljala obstrukcija volilni reformi, potem bi morali nemški voditelji izjaviti, da ne morejo 7eč nadalje podpirati Becko^ega sistema ter bi morali njib zaatopniki 7 kabinetu podati nemudoma 87ojo ostavko, ako tega ne store, potem bo 7sem jasno, da je nemška obstrukcija naperjena edino le protim Čehom — in proti češkima miniatroma. Do tega razjasnenja še ni prišlo. Baron Beck si bo prizade^al odločitev za^leči kakor dolgo se bo dalo. češka ministra ostaneta in status demissionis do zaključenja delngacij še na s^ojem mestu. Ves čas do 8klicanja drž. zbora bo baron Beck porabil za pogajauja. * Ojačenje orožništra. Graška BTagespost" poroča, da je bilo iz Gradca in iz drugih kraje7 Spodnje Štajerske odpoalanih 7 Trst mnogo orožniko7. Skupno bo odposlanih 7 južne pokrajine okolu 200 orožnikov. čuje se, da so ta po*ačenja 7 Z7ezi s 8trogimi odredbami, izdaoimi za javno varnost 7 Dalmaciji. * Skofljske konference. V pr7i polovici prihodnjega meseca se bodo pod pred8edstvom kardinala knezonadškofa dr. Gruscbe vršile na Dunaju škofijske konference, ki bodo trajale teden dni. * N07e nniforme za a^stroogrsko Tojsko. Eakor javljajo z Dunaja, 7 7seh pešpolkih a^stroogrske 7ojske u^edejo D07e uniforme za čaatnike in 7ojake. Vaa obleka bo 8J7e bar^e. Namesto črnega o^ratnika se u^ede si7a kra^ata. No76 uniforme polagoma uvedejo tudi za konjeništ^o. Paai iz usnja ne bodo 7eč počrnjeni, ampak 7 nara^ni bam. častniki na konju dobijo namesto črnih škornje^ golenice iz usnja 7 Dara^ni bairi. Baireni znaki posameznih polkov pa ostanejc. Eoliko bo to miIijono7 ? * lzjafe srbskega rojnega ministra. Neki avstrijski diplomat 7e pripo^edovati, kak go^or je imel srbski 7ojni minister 7 skupščini, ko je predlagal 16 milijono7 7 7ojne s^rbe. Minister je baje rekel 7 s^ojem utemelje^anju, da arbska armada nikakor ni neznatna. Avstroogrska more posta^iti na bojišče proti Srbiji k^ečjemu 300.000 mož, dočim ima Srbija 250.000 7ojako7. Eazentega se sesta^i rezer^a iz prebi7al8t7a, ki je sposobno za orožje. Ta rezetra bi se koncentrirala na se^erni meji Srbije ter bi na eni strani razbremenje^ala gla^no srbako armado 7 njenib operacijah, na drugi atrani pa vznemirjala sovraŽDika na Hr7aškem. Najvažnejši faktor pa bi bila 7staja prebi7alst7a 7 Bosni in Hercego^ini. Že da^no pripra^ljeno re^olucijsko gibanje 7 teh d^eb deželah bi smelo izbrubniti šele tedaj, ko bi srbska armada prišla na Drino ter bi prišli na pomoč tudi Srbi iz Turčije. V 7ilajetu Eoao^o, 7 sandžaku No7i pazar in 7 Albaniji je 7 tem oziru 7se pripra^ljeno. * Bodoči kardlnali. »Osseivatore Eomano" je priobčil imena onib cerk^enih dostojanst^eniko?, ki bodo 7 papeževem konziatoriju meseca no^embra imeao^ani za kardinale ti so: Lizbonski patrijarh Bello, nadškof Bourne (We8tmini8ter) in Cabries (Montpellici), papežev nuncij na Dunaju Granito di Belmonte ter korijalna prelata Bisleti in Giustini. * Predlog glede Egipta in Cipra. Londoski BStandard" piše, da bi morala An- gleška dati Turčiji 7 odškodnino za Egipt in Ciper goto^o 7soto denarja, tako da bi Angleška postala laatnica 7 Egiptu. Nobena teh dveh dežel nima ni najmanje 7rednosti za Tureijo. Dovolj bi bilo. ako se kapitalizira davek, ki ga imata plačati Egipt in Ciper, a Turčija bo zadovoljna, da ji ni treba 7eč skrbeti za ti deželi. * Drža^ui zbor hoče 7lada zdaj čimprej sklicati, ker upa, da se zjasni politiški položaj, kadar se snide parlament. Mešetarenje pri Cehib in Nemeih doslej ni imelo nobenega 7idnega uspeha; Beck torej labko miali, da je položaj nejasen. Nam se pravzapra? ne zdi tako. Ja8no je, da ,je Beeko^a 7lada 7 tem trenutku brez zanesljive večine. Pra7 je pa 7endar, da se drža^ni zbor skliče čimprej, pr7ič že zato, kar je 7ažnejši kakor delegacije, drugič pa tudi zato, ker se mora jasnost položaja izkazati 7 parlamentu. Vlada, ki ne more vladati, je breme in čimprej sft je država iznebi, tem bolje je. Posebno 7ažoo pa je za dela^ce, da se snide drž. zbor in da bb pokaže, kaj je pra7zapra7 8 starostnim zavaro^anjem. * V ogrski delegaciji je sekcijski načelnik grof Eszterhazy go^oril 0 razmerab 7 Srbiji in je dejal: BSrbiji ne raoremo priznati nobene pra^ice, da za^zema aploh kakršnokoli stališče glede na aneksijo Bosue in Hercegovine, zlasti pa ne na ta način, kakor se godi sedaj. Gledali smo na sedanje izgrede z mirno samoza^estjo, ampak opozorili smo srbsko vlado, iiaj bolj izdatno skrbi za red kakor doslej. V tem sniialu ao tudi druge velesile 7pli7ale na srbsko 7lado. * Bododa upraTa t Bosni in Hercegorini. V ogrski delegaciji je irael minister Burian govor 0 bodoči upra^i 7 Bosni in Hercego^ini. Minister je napo^edal, da dobita auektirani deželi popolno avtonomno deželno upra^o. Okrožni odbori se ohranijo in izpopolnijo. Za novi deželni zbor se napra^ijo kurije po 7eroizpo7edaujib, da bodo 7se tri konfe^ije ločeno sodelo^ale pri upra^i. Vsaka konfesija voli določeno število poslance7, toda nihče se ne bo silil voliti s^ojega 7erskega pristaša. Glede zakonodajst^a je treba najpiej izpopolniti kazeuski pra^dni red, ker le na ta način je raogoče zajamčiti osebno S7obodo in nedotakljivost hišnega prava ter poštnib in brzoja^nih skrivnosti. Izgoa iz dežele ia zaplemba imetja se more prepo^edati. Eompetenca 7ojnih sodišč se omeji le na 7ojaške stvari. Izda se poseben zakon 0 društvih in shodih. Miniater upa, da začne no^i deželni zbor delovati že prihodnjo pomlad. Do tedaj se tudi oži7ot7orijo okrožni zastopi. * Naslednik Strossmaverjev bo sarajevski nadškof dr. Josip S t a d 1 e r. * Na Bulkanu je 7 tem trenutku položaj malo manj pretec, pa še vedno ne^arno zapleten. Mladoturki se čutijo bolj naklonjeiii podvreči se odločitvi no7e konference, ako bi prišlo do nje. Direktno sporazumljenje med Bolgarijo in Turčijo se ni posrečilo in bi torej morala konferenca govoriti tudi 0 tem 7prašanju. Položaj se je 7 tem oziru za Bolgarijo poslabšal, zakaj Turčija je porabila ta čas, da je izpopolnila 87ojo oborožite^, zato bo Bolgarsko prisiljeno na vsak načiu se s Turčijo pogoditi. Tudi A^stro-Ogrska je poleg 7seb drugih napak napravila tudi to, da je izpraznila No7i Pazar, kar je prišlo Turčiji 7 prilog in bo sedaj s tem 7ečjim uspehom lahko stavila S7oje zahte^e glede odškodnine za aneksijo Bosne in Hercego^ine. * Za ust7arjenje Velike Srbije. Iz Londona poročajo: BOaily Telegraph" priobčuje U7oden članek, 7 katerem predlaga, naj se uat^ari Velika Srbija ter dokazuje koristi, ki bi jib imela tudi Turčija od take ust^arit^e. Atiglija, Francija in Italija da ne bi bile naeprotne takemu 7elikemu kraljestvu, ki bi bilo celo no7 faktor ra^notežja 7 e^ropskem zistemu. Srbija mora ražunati na dobrohotno podporo Anglije, ako ne bo izkušala 7ečati se na račun Turčije.