GEOGRAFSKI OBZORNIK ALGARVE, EVROPSKI »KONEC SVETA« Boštjan Gradišar UDK: 913(469 Algarve) COBISS: 1.05 IZVLEČEK Algarve, evropski »Konec sveta« Portugalska pokrajina Algarve je ena tistih evropskih pokrajin, ki so se zaradi razmaha množičnega turiz- ma po drugi svetovni vojni močno spremenile. Turi- ste privlači s svojo zgodovino, prelepimi peščenimi plažami pod mogočnimi klifi ter s svojstveno kulina- riko. Dežela na zahodu, kot so Algarve poimenova- li mavrski osvajalci, tako postaja ena izmed turistično najbolj razvitih regij v Evropi, pri razvoju turizma pa se žal ni izognila napakam, kot so jih napravili že njihovi španski sosedje. ABSTRACT Algarve - the European »End of the world« Due to the mass tourism Portuguese landscape Algarve is one of those European landscapes which have gone under considerable changes after the sec- ond World War. Tourists are attracted by its histo- ry, wonderful sandy beaches below the immense cliffs and its original culinary art. Country in the west, as Algarve was named by Moor's conquerors, is there- fore becoming one of the most developed tourist regions in Europe. Unfortunately, Algarve was not able to avoid the same mistakes which their Spanish neigh- bours have done. AVTOR Boštjan Gradišar Naziv: univerzitetni dipl. geograf in prof. zgodovine Naslov: Inštitut za geografijo, Trg francoske revo- lucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386(0)61 2002734 Telefon: +386 (0)61 20027 11 E-pošta: bostjan.gradisar@ uni-lj.si Portugalske pokrajine Algarve oziroma njenega skrajnega jugozahodnega dela seve- da že dolgo ne moremo več imenovati Konec sveta, a popotnik, ki prispe do Rta svetega Vin- centa (Cabo de Sao Vicente), razume, zakaj so ga Evropejci nekdaj tako poimenovali. Visoki klifi, marsikje previsne stene, mogočni valovi Atlantika, hladen oceanski veter in brez- mejno obzorje na zahodu dajejo občutek, da smo prišli do konca in da je v daljavi ostal le še širni ocean. Algarve je čudovito raznolika in skrivnost- na pokrajina na skrajnem jugu Portugalske, juž- no od pokrajine Alentejo. Od reke Guadiane, kjer na vzhodu meji s Španijo, sega 150 km na zahod do Atlantskega oceana. Proti seve- ru pokrajina polagoma prehaja v gričevnato notranjost, najvišjo točko pa doseže v hribov- ju Monchique z vrhom Foia (902 m. n. m.), ki se dviga skoraj na sami meji med Algarvom in Alentejom. Obala Algarva je izredno pestra in zani- miva, najbolj raznolika in turistično privlačna pa je na jugu med Albufeiro na vzhodu in Sagresom na zahodu. Tu najdemo mogočne klife, številne čeri, zalive in jame. Klifi s čudo- vitimi peščenimi plažami se s skrajnega jugo- zahodnega dela nadaljujejo tudi na sever. Podnebje je tipično sredozemsko, čeprav Algarve, tako kot celotna Portugalska, ne leži ob obalah Sredozemskega morja. Poletja so izrazito suha, padavine pa so pogostejše v hladni polovici leta. Zaradi hladnega vetra, ki piha z Atlantika in znižuje temperature, se je na območju Algarva razvila posebna razli- čica sredozemskega podnebja. Za današnji Algarve je značilna zmes arabske in romanske kulture. Arabci oziroma Mavri, ki so tod gospodovali več kot pol tisoč- letja, so v življenju pokrajine pustili globoke sle- dove. Ne kažejo se samo v arhitekturi, temveč tudi v kulturi, jeziku in kulinariki ter navsezad- nje tudi v samem imenu pokrajine. Arhitektur- ni pečat, ki so ga v Algarvu zapustili Mavri, je izredno močan, opazen v mestih in na pode- želju. Veličastne trdnjave v notranjosti še danes kažejo, kakšno moč so imeli Mavri v času, ko so zasedli Algarve. Mesta ob obali, med kate- 16 GEOGRAFSK I O B Z O R N I K Slika I: Castro Marin, mestece ob meji s Španijo, je zanimivo predvsem zaradi svoje zgodovine (roto Boštjan Gradišar). rimi izstopa predvsem Olhao, dajejo popotni- ku vtis, da je prišel na severnoafriško obalo. Zgodovina Algarva je zelo pestra; za nje- govo turistično ponudbo pa sta še posebno pomembni dve obdobji: poltisočletno obdob- je mavrske nadvlade in kratko obdobje Henri- ka Pomorščaka. Algarve pod Mavri . Mavri, ki so veči- noma egipčanskega izvora, so prišli na Iber- ski polotok leta 711. V času treh oziroma štirih let so zasedli večino tega dela Evrope, tudi Algarve. Pokrajino so imenovali Al-Gharb, kar v prevodu pomeni »Pokrajina na zahodu«. Vojaška osvajanja so prinesla gorje, pa tudi šte- vilne novosti. Ena takih je vodno kolo, name- njeno namakanju polj. Gojili so riž, mandlje in limone, razvijati pa so začeli tudi obrt. Južna prestolnica Mavrov na Portugalskem je postalo mesto Silves. Tam so si zgradili mogočno trdnjavo, ki je danes ena redkih bolje ohranjenih trdnjav v Algarvu. Odprta jeza turi- ste, ki jih je v glavni sezoni vedno dovolj. Zanje sta zanimiva tudi botanični vrt s številnimi rast- linami, ki so jih na Iberski polotok prinesli Mavri, ter mogočni kip Sanča L, kralja Portugalske in Algarva, ki je leta 1 1 89 zasedel in porušil Sil- ves. Z obzidja se odpira prelep pogled na nasa- de pomaranč in limon, ki obdajajo Silves. Pod trdnjavo so tudi velika skladišča, kjer so Mavri shranjevali svoje zaloge, preden so jih križar- ji pregnali od tod. Krščanski odpor proti Mavrom na Iber- skem polotoku se je začel že leta 71 8, vendar je Algarve v prvi polovici 1 3. stoletja osvobo- dil šele Sančo I. Leta 1 1 89 je Sančo zavzel Silves, vendar so ga Mavri dve leti kasneje ponovno zasedli. Sančova naslednika Afonso II. in Afonso III. sta boj proti Mavrom nadaljeva- la. Leta 1239 sta zasedla Taviro, deset let kasne- je pa Faro in Silves. Tako sta končala več kot pol tisočletja dolgo mavrsko nadvlado v Algarvu. Henrik Pomorščak je bil tretji sin por- tugalskega kralja Janeza I., ki je bil ustanovi- telj enega izmed prylh zavezništev v Evropi, in GEOGRAFSKI OBZORNIK sicer med Portugalsko in Anglijo. Njegovo življenje sta zaznamovali predanost krščanstvu in želja po novih pomorskih odkritjih. Iz maščevanja je Mavrom že leta 1415 odvzel Ceuto v Maroku, s čimer so si Portugal- ci prilastili pomembno prekladališče za trgova- nje z Orientom. Zaradi tega uspeha je Henrik dobil tudi guvernerstvo nad Algarvom. Leta 1418 je tako svojo rezidenco preselil iz Viseua v Lagos, kjer je ustanovil svetovno znano pomorsko šolo. Se danes ni točno znano, ali se je nahajala v mestu samem ali v njegovi neposredni bližini. Šola je v tedanjem času dala najboljše kartogra- fe, astronome in navigatorje ter tako v veliki meri omogočila širitev portugalskega imperija. Lagos je postal središče, od koder so Portugalci zače- li napadati Mavre in osvajati nova ozemlja. Zani- mivo pa je, da Henrik sam nikoli ni plul. Henrikova velika želja je bila, da bi njego- vi pomorščaki objadrali Afriko. Ta se mu ni ure- sničila, so pa na njegovo pobudo Portugalci leta 1419 odkrili Madeiro, leta 1427 Azorske otoke in leta 1457 Zelenortsko otočje. Henrika so med drugim vodili tudi komercialni oziroma ekonomski motivi. Do svoje smrti leta 1461 je tako obvladoval celotno trgovino, tudi tisto s sužnji. Po smrti princa Henrika leta 1461 so portugalske plovbe zastale, dokler ni prestola zasedel kralj Janez II. (1481-95). Algarve v okviru moderne Portugal- ske. Portugalska zgodovina po drugi svetov- ni vojni je izredno pestra, velike spremembe pa je v tem času doživel tudi Algarve. Prelomnico v razvoju Algarva pomeni leto 1965, ko so v glavnem mestu Faru odpr- li mednarodno letališče. Pred tem je bil Algar- ve turistično popolnoma nerazvit; hoteli so bili redki, turistične infrastrukture pa skorajda ni bilo. Lepote in skrivnosti Algarva so bile poznane le redkim tujcem, ki so v ribiških vasicah pritego- vali veliko pozornost. Vstop Portugalske in Španije v Evropsko gos- podarsko skupnost leta 1986 je pomenil veli- ke pridobitve, najpomembnejši pa sta turistično Slika 2: Reka Guadiana je mejna reka med Algarvom na portugalski in Andaluzijo na španski strani Ifoto Boštjan Gradišar). 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK tržišče in svež kapital, ki je omogočil hiter raz- voj turistične infrastrukture. Razvoj je bil v mar- sičem podoben tistemu v Španiji. Nastale so številne turistom namenjene stanovanjske sose- ske, betonske džungle, ki niso v skladu s kul- turnim izročilom in kazijo podobo pokrajine. Hkrati se je razvijala cestna infrastruktura, ki je omogočila razširitev turizma iz okolice glav- nega mesta tudi globlje v notranjost ter na vzhod in zahod. Razširili so tudi obstoječe letališče v Faru. Portugalci so s povišanjem cen nekajkrat želeli doseči bolj kakovosten turizem, vendar so poskusi privedli le do drastičnega upada šte- vila turistov. Algarve danes lahko razdelimo na štiri turi- stične regije, in sicer na Privetrno obalo, Cen- tralno obalo, Zavetrno obalo in Notranjost. Privetrna obala zajema zahodni del oba- le Algarva do pristaniškega mesta Portimao. V tej regiji se vrstijo stara pristaniška (Lagos, Sagres) in nekatera industrijska mesta (tu izsto- pa Portimao), vmes so nova turistična naselja (npr. Praia da Rocha), ki so se razbohotila zara- di razmaha množičnega turizma. Po svoji podobi še najbolj spominjajo na naselja na območju Costa Brave. Tukajšnjo posebno turi- stično privlačnost predstavljajo trdnjava Forta- leza, najmočnejši svetilnik v Evropi na Rtu svetega Vincenta ter najznačilnejši in najmogoč- nejši algarvski klifi. Centralna obala se širi med Portimaom na zahodu in glavnim mestom Farom na vzho- du. Turistični center te regije je Albufeira, pomembno vlogo pa ima tudi glavno mesto Faro. V Albufeiro se danes usmerjajo predvsem britanski, francoski in nemški turisti. Glavno mesto Faro je moderna prestolnica Algarva, ki je svoj položaj okrepila predvsem z izgradnjo modernega letališča na začetku razvoja mno- žičnega turizma. Poleg Albufeire je v regiji pomemben nov turistični center Vilamoura, zgrajen predvsem s pomočjo zasebnega kapi- tala. Zavetrna obala sega od Fara na zaho- du do reke Guadiane na vzhodu. Lagune in močvirja, ki prevladujejo v tem delu, za turiste niso privlačni, zato tu ni večjih turističnih nase- lij. Za številne priobalne otoke južno od Fara sta značilni bogata naravna flora in favna, zato tukaj najdemo naravni park Parque Natural da Ria Formosa. Turiste privlačita tudi mlado mesto Olhao, ki po svojem videzu med vsemi algarvskimi mesti najbolj spominja na severnoa- friška arabska mesta, ter zaspano mestece Castro Marin ob meji s Španijo, ki se ponaša s trdnjavama iz mavrskih časov. Notranjost je turistično bistveno slabše razvita kot obalni del. Še največ turistov obiš- če nekdanjo mavrsko prestolnico Silves ter hri- bovje Monchique, redkejši pa zaidejo v mesto Loule. Preglednica 1: Največja mesta Algarva leta 1998. Mesto Površina (v km2) St. prebivalcev Gostota poselitve (preb./km2) Faro 1 9 7 4 9 . 6 9 9 2 5 2 Lagos 2 1 3 2 0 . 6 6 4 9 7 Portimao 1 8 3 3 8 . 6 4 2 2 1 1 Vir: Algarve, Center of tourism. Internet: httpi/Vww.ualg.pt/turismo/aboutalg.html. 2000. Algarve danes v svetovnih okvirih nima pomembnejše vloge, v preteklosti pa so se rav- no od tu v novi svet odpravljali osvajalci in razi- skovalci z namenom, da bi širili portugalski imperij. Z vključitvijo Portugalske v Evropsko skupnost je pokrajina dobila možnost, da svo- je zgodovinsko, kulturno in naravno bogastvo izkoristi za hiter turistični razvoj. 1. Algarve and Southern Portugal. Thomas Cook Travellers, AA Publishing, Maps and Automobile Association, 1999. 2. Algarve, Inside pocket guide. APA Publica- tions Ltd., 1997. 3. Svetovna zgodovina, od začetkov do danes. Cankarjeva založba. Ljubljana, 1976. 4. Europe for Visitors. Internet: http:/1'geoeurope.about, com/libery/ weekly/aa980122.htm?iam=ma. 2000. 5. Algarve, Center of tourism. Internet: http://www.ualg.pt/turismo/ aboutalg.html. 2000. 6. The Algarve, Home page. Internet: http://www.nexus-pt.com/. 2000. 19