4 t Uhaja raak dan raaan »*4*U t» yniflllWi ) „ _ _ I« sued daily except Sunday« nad Holiday«. UradnlAkt In uprarnllkl proatorl: 8. Lawndala Ava. leto-ybae xxiil Ceaa lleta Ja $6.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ Chicago, IIL, pondeljck, 25. avgusta (August 25). 1980. 14, 1911. Off loa of Publication i M57 South Lawndalo Ava. Telephon* look wo» tka am ot a. uta. Acceptance lor ■«tllag at apoflAal rata «I . i i U I a -_ «_ proTidM rar la Godbeniki v Washingtonu bodo izgubili delo Njihova pogodba z lastniki gledališč bo kmalu potekla in delodajalci ne marajo slišati o obnovitvi, pač pa so pripravljeni razpravljati o novi mezdni lestvici. Za lastniki stoje močni trustovski interesi Washington.—(F. P.)— Godbeniki v vseh tukajšnjih kino- gledali&ih so prejeli od svojih delodajalcev obvestila, da bodo odpuščeni čim poteče njihova u-nijska pogodba dne 31. avgusta. Ce se delodajalci ne premislijo in ne umaknejo svojega ulti-.mata, ki so ga poslali lokalni u-niji godbenikov, ki je včlanjena v Ameršiki federaciji godbenikov, tedaj bo obiskovalce wash-intftonskih kinogledaliŠč po prvem avgustu zabavala samo "konzervirana" godba zvočnih filmov, ki brezobzirno spodriva-jo tyrofesijonalne godbenike in jim odjedajo kruh. Tako prihaja tudi Washington v vrsto onih mest, ki kot Baltimore, Philadelphia in druga mesta na vzhodu, postopoma uvajajo v gledališča "konzervirano" godbo, poklicne godbenike pa postavljajo na cesto, kar zahteva vsemogočni gle-(ialiáki-radio-elektrarski trust, ki stoji za akcijo lastnikov gledališč, ki so združeni v Ameriški zvezi lastnikov kinogleda-liič, A. C. Kayden, predsednik lokalne unije godbenikov, je opisal situacijo Féderaliziranemu t -ku tor izjavil, da^eAft, ko •so gfHMWfc fraOTrJWTflf z diskuzijo, je trust, ki ae je skrival v ozadju, izdajal povelja, katere so lastniki gledališč izvrševali. Pred kratkim se je vršil sestanek med unijskimi predstavniki in predstavnikom delodajalcev, ki je bil obenem predstavnik gledatiškega tru-sta, da bi razpravljali o obnovitvi pogodbe iz leta 1927. Last-niki KledaliSč so ob tej priliki dali jasno razumeti, da ne nameravajo razpravljati o nobenih pogodbah za nameščanje godbenikov, da pa so pripravljeni razpravljati glede mezdne lestvice. Pogodba, ki je sedaj v veljavi, predvideva gotovo število god-benikov za vsako gledališče. "Napredek na polju zvočnih filmov", pravi Hayden, "je vzrok, da gledališča rabijo manj Kodbenikov. Vendar pa to ne bi smelo preprečiti pošteno pogod-M bi vsaj nekaterim godbenikom zagotovila delo In zaslu-"k. Mi nismo zahtevali nika-mezdnega povišanja, zadevali pa smo obnovitev stare poKodbe. lastniki so na to odgovorili, da so pripravljeni raz-T»r.ivljatl o novi mezdni lestvici, toda da ne nameravajo diakuzi-¡ o nikakih pogodbah, ki bi t( "bezale, da bi morali uposli-11 ludí «amo enega moia. Mi ' zato zahtevali, da se mora va ubita pri gvečanoati v spomin Sacco-Vanzettiju v Avel-U, Pa. Morilec pobegnil. Izgredi v BoHtonu in glavnem me. Mtu Mehike_ Avella, Pa., 23. avg. — Dva moška sta bila včeraj ubita ob priliki spominskih .svečanosti Saocu In Vanzettiju, ki ata bila pred tremi leti sežgana na električnem stolu v Bostonu. Ustreljena sta bila George Harkoff iz Cross Creek Townshipa in Stephen Mina, ki je nedavno prišel v Avello iz Mounds villa, \y. Va. U-morov jo obdolžen neki Pietro Patrella, ki se je pričel prepirati, nakar j« potegnil revolver in oddal več krogel na žrtvi in ju u-bil. Po dejanju je Patrella pobegnil in policija ga sedaj Išče. Boaton, Mass., 23. avg. — Policija je včeraj razgnala množico, broječo okrog 4,000 ljudi, ki so se zbrali na zborovanju, da proslavijo spomin Sacca in Vanzettl-ja. Policija je tudi aretirala tri osebe, ki so bile določene zs glavne govornike na svečanosti. Mexico City, 38. avg. — Policija je aretirala enajst komuni-stov, ker so sklical! javni shod v spomin Saccu in Vanzettiju, da tako protestirajo proti juatične-mu umoru delavskih agitatorjev, ki je bil izvršen v Bostonu. Poli. cija je vdrla tudi v stanovanja komunistov in zaplenila radikalne tiskovine. „ * or: Iviianje mezd delavetm Tovarno, v kateri delajo, kontrolirajo sami in Imajo garantirane mezde In plače IndianapoHa, Ind. — (F. P.)— Delavski svet v tovarni Colum-bia Conserve Co., ki je dne 1, avgusta prevzel obratovanje tovarne v svoje roke, je odglasoval, ds se povišajo mezde delavcem za lOc na uro, tako da bo znašala minimalna mezda 40c na uro. To mezdno zvišanje se tiče neporočenih delavcev in delavk, ki nimajo nikogar za vzdrževati. O-može no delavke, katerih možje delajo v dotični tovarni, bodo tudi zanaprej dobivale po 80c na uro. Mezdnega zvišanja je deležno samo okrog tri odstotke dela v. cev, ker ostaH dobivajo tedensko plačo, ki je višja. Delavcem Je zagotovljenih 50 ur dela na teden. Kadar obratuje tovarna po 45 ur v tednu, in to se godi navadno deset mesecev v letu, dobivajo delavci plačanih 50 ur tedensko. Poleg višje plače, kot jo dobivajo delavci v drugih konzervnih tovarnah, pa ao delavci pri Colupibia družbi deležni še raznih drugih ugodnosti. Oženjen delavec, čigar ¿ena je odviana od njega, dobiva lOc več na uro. Očetje dobivajo 2c na u-ro za vsakega otroka do treh, ki še nI dopolnih 16. leto. Plače in mezde temelje na potrebah po*a-meznfkov, tako da jo vsem omogočeno dostojno življenje. lielavcl imajo v svoji posesti 61% vseh delnic te družbe In imajo kontrolo v direktoriju. I>e. lavaki svet se aeatane enkrat na teden in tedaj razpravljajo o problemih obratovanja to/arne. Va-čina v tem svetu odločuje o vnem, kar se tiče nameščanja, o-puščanja, mezd in delovnih pogo- sastfan not, TeT 111 of Ost I, MIT, aatkartaaš oa Ji BabaerlpUoa 16.00 mmJÚÉ¡^mm ŠTEV.—NUMBER 200 na vin ia Nemčiji grozi politična kriza Napovedi o prihajajoči diktaturi ae ponavljajo. Številne politične straake ovirajo delo parlamenta Berlin, 23. avg. Z naznanilom, ki je izšlo v berlinskih Časopisih, da bo Wilhelm Heye, generalni načelnik rOichwers, re-signiral in da bo general Kurt von Hammerstelnf zavzel njegovo mesto, ao pričele krožiti govorice, da ae pripravlja velika sprememba v političnem življenju Nemčije. *« Voditelji nemškega ljudatva, kakor govore poročila, so se Že naveličali vednega boja med predstavniki strank, ki so člani parlamenta. Zadnja leta so pokazala, da so bili spori med političnimi strankami glavna zapreka vsakemu konstruktivnemu delu. Odkar so socislnl de-mokrstje zapustili svoja mesta v kabinetu, je postajala politika vlade čedalje bolj konservativ» na. Voditelji centrums, ki so vedno zagovarjali sodanjo republikansko konstitudjo, postajajo skeptični glede obstoječega parlamentarnega sistema. Glavni voditelj t« skupino Je celo splssl članek, v katerem poudsrja, da bo prihodnji parlament, ki se izvoli v septembru, poslednji pod sedanjim parlamentarnim sistemom, co se ne bo izkazal za boljšega kot so so dosedanji. Njegov Članek voobuje napoved, da so bliža diktat*». ki bo se-atojala iz četvoriešt ki jo bodo tvorili kancelar Bruonlng, Gottfried R. Troviranus, Otto Braun, socialni demokrat in pre-mijer Pruslje ter general Kurt von Schleicher. Schleicher je močna osebnost v političnih krogih in ja glavni zagovornik ideje za čim teanejše zveze z Rusijo, ker vidi v tej zvezi možnost, da Nemčija pri dobi nazaj avoje kolonije In teritorije, ki jih je izgubila v ave-tovnl vojni. Schleicher Je član takozvane llindenburgove stranke, grupe prijateljev pre-zidents, v kateri so močne oseb nosti In lz vaj s jo velik vpliv na smernice hladne politike. Governor Roosevelt < isti .Delhi, N. Y„ 23. avg. — Go-varner države New York Je svojem govoru v tem mestu pokazal na obljube in napovedi trajni prosperity, ki so bile Izrečene v prošll predsedniški kam {«nji, ko Je bils prosperiteta glavno geslo republikancev. Roo-; evelt Je obdolžil Hooverja neznanja ekonomskih razmer ln da baš njegova teorije o industrij Kkem sistemu pokazujejo, da ni imel pojma o gozdarskih vprašanjih, kar dokazuje Industrij ska depresija, ki j« naatala>akor hitro j« prišel na krmilo vlade. Ljudatvo mora sedal drago pla čevati, ker Je verjelo obljubam, ki so bile baziram- na neekonom-ski, neznanstveni In negoapodar ski podlagi, Je dejal Roosevelt. let leta i C. K. Herker»! is Jrna. n. T.. kl )e Od« najelije oll. ¿alejare«*, )• rao «r*0n* r«è|e Me Oeil po* heñirle «al Hal** elenu*!, M eepl V »UOs )r rae oreOnJe la kealreW oillHe rieitfal etenaal, kl eepl v Aaaorikaneer 0*1 NnkeHcaaa. k! lo proO 10. Mé prtroOel rea erol v allno fcetoatrafe. Aaeertf4< trene prlpeovljo na . 0o M ga ki I« Velika letalska nesreča na C.+ k en Praga. 23. avg. Velik mo-noplan, v katerem se Ja nahajalo 13 oseb, Je včeraj na poti m«*l Prago in Bratialavo treščil v neko poalopja v bližini Jlhlave in ae čen do glaau v tem upravo« jj«***** •vetu. Vsi delavci v tej tovarniJlTili ia^i kooperirajo In skušajo zmanjšati! ^ -j* ¿«f ^ ŽRTVE DEPRESIJE V SEVERNI KAROUNI Pelagra bolezen revnih delavcev, zahteva vedno več žrtev v Severni Karollnl; btočaano naraščajo zločini, sa katere ao v precejšnji med odgovorne obupne razmere, v katerih živa delavci _ Durham, N. C. — (F. P.) — Nezmanjšana dopreaija, ki še nadalje tlači ameriško industrijo in trgovino in salo nizke meide tekstilnih, pleteninarskih in loanih tovarnah v Severni Karollnl povzroča pravcato epidemijo pelagre, ki ae po vaej pravici lahko imenuje bolezon revnih slojev; pelagro namreč povzroča o« nolično prehranjevanje in podli ran jevan jo. Ta bolezen napada predvsem kožo, živce in možgane in divja med siromašnim prebivalstvom Severne Karolino, ki so priailjeni odrekati ae zadostni prehrani, ker si pač imajo a Čim kupiti potrebnega živeža. Tekom enega tedna je bHo prijavljenih 300 novih slučajev pelagre, modtem ko jih Je bilo v prejšnjem tednu prijavljenih 222, Tlakom junija jo ta bolezen zahtevala 122 žrtev, ki so Ji po-d legle in v maju je umrlo za pelagro 115 ljudi. V prvem polletju 1080 ja pelagra umorila 468 oseb in zdravniškim oblastem jo bilo prijavljenih 1,442 slučajev te bolezni. Dr. Laughinghouse, aksskutlv. ni tajnik državneira zdravstvene- Povratek Habsbur-žini m Ogrsko (■ovorlce ae širijo, da ata bivša csaarica Clta ln nadvojvoda Otto doapeU v Budapešto. O-gorčenje v krogih male enten-to ' Budapenta, 23. avg. — Policija ln žandarmorlja straži javna poalopja. oeate ln munlclpalno letališče, ker so ae pričele širiti veati, da sta nadvojvoda OtUTkt njegova mati, bivša avatrljaka cesarica Clta, dospela na Ograko z namenom, da se Otto polaatl o-grškega prestola. Govorica ae Širi, da ae je Otto vtihotapil na Ograko med grupo belgijskih študentov, ki ao prišli v Budapešto, da priaoatvujejo proslavam devetstoletnlco ustanove St. Kmoryja. Druga veat pravi, da Otto atanuje v palači a svojim bratrancem nadvojvodom Albrechtom, ki so je nedavno vrnil is Jušne Ameriko. ' Vladni uradniki sicer smatrajo govorice o povratku Hababur-žana za fantastične, toda priznali so, da je ministratvo za notranje zadeve odr^lilo Žandame-rijake in polici Jake čete, da atra-žljo vas ceste in aretirajo vsakega potnika, ki ae jim bo «del aumljiv. Madžarska armada In ljudstvo, pravijo, ae ogrevata za restavracijo Hababuržanov, toda vlada jo mnenja, da Čaa še nI zrel, posebno radi a tališča, ki ga zavzemajo bivši zavetniki v svetovni vojni in dršava malo onton-U," ki so sa šs večkrat itraslls, da ga odbora izjavlja, da bo Isioa bodo nasprošovals, če treba tudi umrlo sa pelagro voš kot ljOO i oboroženo silo, proti vsskomu oasb v Sevsmi Karoiini in da že |>oakuau, da as Habsburžan pola-zdsj nad 20,000 osab trpi na tej, »ti ogrskega preatola. bolezni. Bolezen ja zoviola še Češko časopisje v Pragi Je vfio-tak obaeg, da je bil zdravotvaniJ raj pisalo, da bi reata vrači ja odbor prisiljen obrniti s« na zve-, Hababuršsns, «e so uresniči, Iz-zno zdravstveno organizacijo Pu- svala novo vojnor blic Health Service, da JI poma ga s fondi in z oaobjem zatirati epidemijo. Zanimivo je tudi dejatvo, da ae J« v tem času zelo spremenil značaj zločinov, s katerimi so i-mala opraviti razna aodišča v Severni Karollnl, Shičajev pijanosti, nespodpbnega obnašanja In posedovanja opojnih pijač je vedno manj, množijo sa pa slučaji tatvin, vlomov ln ropov. Večina vlomov, ki so bili prijavljeni policiji v zadnjih sedmih mesecih, so bili Izvršeni v raznih tr-govinah, ksr jasno dokazujs, d« so bili vlomilci prisiljeni podsti se na zločinsko pot. ■■■■■■■aaaaaeaa Kellogg predlsgan za člana svetovnega rszaodlščs Ženeva, Švica, 23. Jul. — Frsnk B. Kellogg, bivši smer) ški državni tajnik in edsn a v torjev Kellogg-Brisndovega ml rovnega pakta, js bil nomlnlran za kandidata v svetovno razsodišče, Njegova Izvolitev Je ako-ro gotovo stvsr, kajti Kellogg je radi omenjenega pskta postal znsn po vsom svetu. V ameriški grupi svetovnega razsodišča so sedsj Klihu Root, Newton D. Baker, Rolsnd Wllllsm Bowden In John Bassett Moore. wmrnmm ^^mmrj— - -i,^- T—aff- :- »i"1 —»^—i » NAJMOČNEJŠA ŽARNICA NA HVKTU produktivna stroške, ker to pomeni več dobička zadnje. lakota umorila 40,000 ljudi v bolnišnico. OaUli trije ao dobili težke opekline, toda upanj« j«, da bodo oetali pri življenju. ■ l4 ^ v . . . Trije ubiti r faftêetlfelh izgredih Bruaelj, 23. avg. — Več kM( ^ r NeiačlJI Bunzlau, Nemčija, «8. avg. -provinci Ruand > v ^ knmunári omenjenem bombnem napa-u in kar Jo s tam v tvoal, kar e on tudi storil. BUUngs Je podrobno opisal bvoJo aktivnosti na usodni dan lajavijajoč, da Jo t)U zamolčal avtno sabotašo, kl o Jo bil Izvajal, kor jo hotel i» šltl Bd Nolana (ao obtošanca v znanem proooou proti MoonayJu Billlngsu, ki pa jo Ml oproščen); kt ga Je bn MbrHl la to "doto°, Iwr Jo vodol, da bi mu bi* o to tedaj lahko škodovalo, ako-•rav mu j« bilo znano, da jo bil popolnoma nedolžen gloda bombnega napada v San Franolocu. Billings J« tudi povoda!, kako ga Jo 8wanson (detektiv, ki Jo omrožll MooneyJa ln Billlngsa) neprestano zasledoval ln da ga skušal podkupiti, da bi pričal proti Mooneyju, Daljo so je dotaknil aiučaja dlnamltiranja v Sacramentu, v zvezi s katerim Jo m preje odslužil ono lato v Joči. Pravi, ds Je tedaj nsool dinamK Sacratnento na sahtovo John VVUaona, kl Jo bil todaj tajnik u-ni J« tlektrlčarjev In Bdgar Hur-eyja, tedaj delavskega voditelja, k 1 pa Je danes državni sanstor. Ta Izjava J« jK.vzroČila precejšnjo senzacijo, Hurl*y Jo ssvsda ogorčeno zanikal udelsfeo v do-ičnl zadevi IsJsvl, da se Jo tedaj nahajal v Donvorju, toda oblasti v Han Franc is« u so prešle Iz Dan ver ja obvestilo, da sa am ne nshajajo nlkakl zapiski, i\ bi bUl v stanu podkrepiti njegovo ImJsvo, da Jo bil v tam mostu v ae|»tembru I. 1018, ko Jo Billings, kakor zdaj trdi,, prevažal «iinamit zanj, ■feallšanje Billlngsa, kl Jo bilo v teku v Polstonu, pokazuj« dvoje utvari. Prvič, da J« Billings vse prej kot rszrsdno-tavedan radikalec, da Jo prejo ogkosrčen mlad mož ozkega mentalnega obzorja, kl aa Ja v svoji mladosti udejstvoval v unljskem gibanju, ki |w nikakor nI gmošen u-dalolbe pri bombnem atentatu, kl zahteva človeška Žrtve, In drugič, da sa kalifornijski sodniki v resnici prav nič no zanimajo sa vprašsnja, čo Moooay In BilHnga lahko dokažete avojo nedolžnost II kapi taliatlčno zaroto proti njima: oni hočejo samo dokasa-tl, da ste oba "rdeča hudobneža in oaaaželjena državljana, da bi Ju lahko držali šo nadalje v Ječi, kjer ste neškodljiva." To lahko vidi vsakdo, kl zasleduje potek dogodkov z nepristranskega ata-lišča in brss imadoodkov proti obsojenima delavcema. Utelafce toksae v Chéeagn Chicago, 23. avg. — Danas so a« na Curtía letališču «tvorile lo-tekme, katerih sa bodo Ii letalci Iz, vsa Amerike Tekmovalo bo vel kot tiooč la-talcev, vojaških, civilnih la dm- PONDBLJEK, 25. AVGUSTA. PR08VETÄ VAJA ZA TEKMO PROSVETA nafiitcija 3L A Indci vodijo proti Angliji boj za ovojo ne-odvlino»t. Glavni vodja Indsklh nacionalistov jc znani mahatna ("sveti mož") Gandhi, ki verjame v upor brez orožja. Prfllo pa je tudi do krvavih spopadov med policijo in uporniki. Vmes je posegla vojaška sila, da čuva red in mir ter angleške interese. V glsvnem zahte-vajo Indci od Anglije neodvisnost pod doml-nijonskimi pravicami, kakršne uživa Kanada in Avstralija. Sedanja angleška vlada, ki ji napeljuje la-boritskl premljer MacDonald, se noče ukloniti indskim zahtevam, pripravljena pa je na skupno konferenco, na kateri se bo razpravljalo o Indskih težnjah. V koliko bodo Indci uspeli v njihovem boju, se sedaj še ne more proroko-vatl, umevno pa je, da bo angleška vlada prisiljena dati Indiji več pravic kot jih ima sedaj. V borbi med angleško vlado In indskiml nacionalisti, ki se bojujejo za neodvisnost trpi najbolj angleška trgovina radi bojkota, ki ga vodijo nacionalisti proti angleškim izdelkom. To je hud udarec angleški trgovini, s katerim je treba računati. Vsled tega pa bo angleška vlada prisiljena v kompromis. Angleška trgovina Je resno paralizi rana v Indiji, ker milijoni Indcev ne marajo kupovati britskih produktov — Jih bojkotirajo. Tovarne v Indiji zapirajo vrata, nakopičeni izdelki pa leže v skladiščih ter ladje počivajo v pristaniščih. To je posledica "mirne realstence", ki postaja s vsakim dnem bolj učinkovita. Medtem ko je trgovina v zastoju, pa prirejajo nacionalisti pohode v vseh mestih in nosijo napise, s katerimi pozivajo ljudstvo na bojkot proti angleškim izdelkom. Pred kratkim se jo v Bombaju udeležilo takegs pohoda nad petdeset tisoč ljudi, kjer ae dvigajo veliko otavbe angleških trgovin in odmevali so vzkliki o bojkotu ter proti kupovanju britskih izdelkov. Gandhi je dolgo časa propagiral to idejo in Je koč no prepričal svoje pristaše, da nacionalistično gibanje ne more trlumfiratl nad Angleži, če oe Jim pootavl nasproti s oboroženo silo. Gandhi Je dobro vedel, da je angleškemu imperiju trgovina prva In da radi tega drži Indijo pod svojo kontrolo. Med vsemi evropskimi državami je velika kompeticija ta svetovne trge in Anglija se je vedno bala, če bi podelila Indiji neodvisnost, da bi bila njena trgovina v Indiji rosno prizadeta. Kajti po-tem bi imele vse ootale države svobodno trgovino v Indilj, na katero trejo te več let telo poželjivo. i Sprva se je tdela Gsndhljeva taktika mnogim smešna, a se Je Ukazala učinkovita In njene posledice se Jasno kažejo v stagnaciji angleške trgovine, ki je precej odgovorna ta veliko brotposelnost na Angleškem. Četudi lndakl narod, kot celota, ni trel ta nsmovladanje, ker njega številni rodovi žive v mračnjaštvu verskih sekt, katerim so neoporečen! sužnji, se bo britskl Imperij prisiljen resno bovltl o Indskl neodvisnosti. (LJUDSKI GLAS SAMPIONKA Ameriška "nevidna vlada1 James W. Gerard, bivši ameriški poalanlk v Nemčiji, je prod par dnevi itjavil, da Združene države vlada 69 oaob. ki so finančniki In kapitalisti. Te osebe, pravi bivši poolanlk, so reanični vladarji Amerike. To dejstvo Je že davno znano vsem uvodnim delavcem, sedaj pa ga Je Gerard Is potrdil. Izdelal je zadevno Hato imen pravih vlsdsrjev. ki so "nevidna vlada" Združenih držav. Usta noai izključno Imena znanih veleknpltaUatov. finančnikov, bankirjev in magnetov rasnih ve-lepodjetij Ur laatnlkov čeaopieor. Med njimi se v prvi vrsti bleiče imena Rockefeller, Mol-km. Morgan. Young, Inaull, Schwab, Hearst in druga. Značilno Je dejstvo, da je Ime prodsednl-ka Hooverjs izpuščen«. It liste nekronanih via-darjev, je pe umevna, kajti resnični vladarji Amerike so velekapitaUsti in magnatje. Ti odločujejo kako to kaj. ne pe predssdnlk ah kongrea. "Nevidne vlada", ki je vidne, aar* kuje in vodi amemlee v naroda! In «lednar<*v ni politiki, kateri oe mora pradaodnikova administracija brespogojao pokoriti * e p •t Af- *" i i. .'gjr vjf'- ■ PONDBLJEK. 2S. AVGUSTA. L. Wm&Mt ^__ Tempo, Amerika, tempo ^•sris&sr/' (P*™«* via; ~ ; tt r* - Posebni vlak se ne ustavlja nikjer; podoben je vojni. Uničuje mir temnih amerižkih poljan. 2abe skačejo v ribnike, ko divja mimo pošast Ptice se \*bude in.kriče. Drevesa se u-pogibajo od viharja. Zrsčni u-darec zadeva tihe kmečke hiše in bruna trepetajo. Nič več tišine. Luna drhti. Deviška noč je v svojih sanjah posiljena. In posebni/vlak se ne ustsvljs ni- zblaznC^ kjer. Sestavljen je is dveh za- i "To gre človeku Ionskih vozov in iz lokomotive. * '" Posebni vlak se ne ustsvljs nikjer. Njegova piščal in njegov zvon rjoveta in se bahata: "Svet je moj!" Kričita: 1 "S poti! Gospod prihaja!" Posebni vlak bljuva zlate iskre v pohleven obraz noči. Vozi v Hollywood. Erwin Schmidt, nemško-amerlški kinomilijonar, je naročil vlak za svojo najmlaj-¿0 zvezdo in za nekatere prijatelje. Kotli tulijo. Tračnice ječe kaker umirajoča žena. V majhnih mestih šine leteča para in leteče jeklo mimo okrog poeta-jajočih. Vidijo zlato razsvetljena okna. Mesta in postaje drve mimo. Gore se gugajo v divjem lovu sem in tja. Posebni vlak se ne ustavlja nikjer. Od Atlantskega do Tihega očesna mu je prosta pot Njemu pripada ameriški horizont. (Amerika je posebni vlak, ki drvi preko gladkih tračnic zgodovine. Tempo, Amerika, tempo!) Posebni vlak se ne ustsvlja nikjer. V velikem udobnem naslonjaču sedi gospod Schmidt in se smehlja. Stsr štiridesetpet let, plešast, rožnast, skrbno negovan. Je tudi zelo toleranten in samozavesten. Pritisne na gumb in svet ae pojavi pred njim in mu prinese, kar zshtevs. Bil je pravi sladkosnedež. "Drags moja," govori z očetovskim glasom nezrelemu mlademu dekletu, naaproti sedeče- "Prosim ..." , J "Hitrost. Tempo! Tempo! Povejte strojevodji naj vosi hiitre-je." "De." Vendar ne potegne zavore. Radio je dosegel višek v čudežih zgodovine človeštva. Zaigral je riljubljeno ulično popevko, azzband v hotelu Karnac pri piramidah divjs in rjove koti1 l v resnici v meso in kri," govori naivno angleški pisatelj. "Kakšna drža-va! Tempo! Tempo!" -!i Smeje se. In misli na svojo čudovito holly-woodsko pogodbo in ugrizne Gladys v tilnik, ds da izraba svojemu veselju. Minila ga je vsa okornost. To je bilo za ostale prijetno presenečenje. In udarjaSi so po njem s pisalnimi balončki. , Kurjač je metal premog v rdečo žerjavico. Bil je slok, zagorel Am£riksnec, ki je doživel že tri železniške nesreče. Pri eni je bil rsnjen v glsvo. ; "Vozimo dobro, kaj?" zakrili izzivajoče. Njegov trd obraz je otrpel.,. Obrisal si je sajasto čelo s koščkom lesene volne. / "Predobro," Idgpvori stari strojevodja s kislim smehljajem. Njega ne zanima več hitrost; vozil je štirideset let ekspresne vlake. AH gospod Schmidt je obljubil, da mu dar ruje petdeset dolarjev, ko se pripeljejo v Hollywood. "Kaj pomeni: predobro?" kriči kurjsč. "Ali vam mords ne dajem dovolj pare?" Strojevodja ne sliši njegovih )t>esed in ne odgovori. Kurjač jezen ponovi vprsšanje. Njegovi živci so bili napeti do skrajnosti. Njegovo dekle ga je pustilo In poročilo trgovca. Poleg tega je tri dni nepretrgano popival. Od zsdnje železniške .nesreče, ko je ranjen v glavo, aemu aexieiu, nasprou 7------»rr •„ : . murnu. "Dovolite, da sam Gs» J« mnogo pil. Stroj vodja orge napolni steklenico še. enkrat." "Hvala, gospod Schmidt," jeclja nervozno, se dotakne z jezikom suhih ustnic in se sn^lja. "Ljubi otrok," gruli kakor golob. "Nikar me ne kličite 'gospod Schmidt*. Ksj ste tsko zelo zunsnjs? Vss mojs dekleta mi pravijo 'Pope', čisto pri-prosto Tops'." "Da, Psps." "Tako je lepše, moj angelček." George, visokorsstel, belo-oblečen zamorec, vstopi z globokim orientalskim poklonom. Na-lije s popolno ponižnostjo vina v dve tanki čsši. Nato zasenči luči v salonskem vozu, ki drvi s hitrostjo devetdeset kilometrov »kozi prastaro, pohlevno noč.; "Da, moja Dot, vi ste prava zvezda. Z vašimi sedemnajstimi leti bo plamtelo vaše ime v električnih lučih v vsakem kinu v vseh mestih sveta. Ali ni to čudovito? Včersj še ste bili nepoznana skromna atenotipiatka, jutri boste svetoznana, kakor Gloria Swanson sli Douglss Fairbanks. Mar vss ne osrečuje to, majhna pepeHts?" 0, da, goapod . Pope." Modre, otroške oči, mehke in zaupljive kakor oči palčka. Bel ,n rožnat obrazek, banalen kakor naslovna riaba kakega arae-rikanskega "Magscina", naslikana po bogatem amerižkem slikarju. Komaj je zapuetila vl-">ko iolo in nekoliko zmedena je. Njeno neumno majhno erce l>«je naglo. Kaj hoče Papa? v drugem vagonu v dolgem potlačenem prostoru je reporter, troje filmakik igralk, fnmaka dramaturginjs, dva režiaerja In angleški piaatelj. Pijejo in ple-*io I» zvokih radia. Noben Izmed njih ne potrebuje opičjih *l<*. Gladys La Svelte popije čašo Aa m pan j ca. ugrizne alav-n""tnegn angleškega piaaUfrja v ti'nlk in hoče potegniti za zasilna zavoro. 1 Henry, majhen, bolooblečen **moret. reče, priklanjajo se globoko orijentalaki: Proalm, zavora se sine po-It v alučaju nevarnosti." "Hob>m potegniti; vlak naj Mtro^ "-i» Lotevale ao se ga či še vedno, skrbi: "Moram paziti. V bližini de Moines je neverno. Pred tremi meseci je doživel Moore tam trčenje vlakov. In to na prostem tiru. Paziri moram. Doživel je .trčenje vlakov. Kričoč pelje navkreber in naenkrat mu strmi številka štiri v obrez. Paziti moram." "TempoI Tempo!' 'rjove kurjsč. "Lokomotivs ims vender toliko para, kolikor je lshko vzdrži, kaj?" Iz nekskegs vzroka je bil ves divji in besen; metal je premog v žerjavico kskor besneči vrsg. Tempo, tempö, ti stsri pasji sin!" Strojevodja se je zsvzel. "Meni pravite tor vpraša in strmi s strogimi očmi v kurja- u. „"Da, vam," kriči kurjsč In prati strojevodji z lopsto. "Vam, vam, vsm!" Njegovi lssje vihrajo v vihsrju, črna in žolta svetloba kotla rszavetljuje njegov obraz z žarom pekla. V ozkem prostoru, služečem za oprsvo, se zgrudita belooble-čena zsmorcs George in Henry vaa zmučena, kakor od dcrbi izčrpana mati na bolniško poste. Ijo. "AH niso zoperoir "Da, Bog nebeški." "Ko bi mogel vssj mslo za-spsti." "Na tej vožpji nI epsnjs, dečko. "Niti velike nspitnlne ne od-žkodujejo sa delo. Sovražim po-sel, služIti ljudem "Jsz delam sedsj to zsdnjl- krat" "Ze zopet zvoneči Ds bi «tarča kap zadela r "Naaiplji mu praška v vino. "Bi, če bi Imel pogum." In nato, zopet čisto orijental-eko, nalije Georg« gospodu Schmidtu dragocenega vina, ki bi značil premoženje, v tanko čaio. "Utrnit« luči." j« rekel veliki mož. "Trpinčijo mi oči." "Da. gggpod." Posebni vlak ss ae ustavtjs nikjer. V drugem vagonu j« Holly-Ljudje razpravljajo žhr- Kriče, s« bora, cvilijo, h rope jo, se dotikajo eden dru- gega, jedo veliko kokoš in gpjat s kruhom. Režiser in igralka ae'odstranita v spalni vos. O-stali uganjajo flirt, se smejejo, jedo, mažejo drug drugega z gorčico. Neka obleka se raztrga. Na tleh leže servijeti, peresa salate, zama&ki in čiki cigaret. Radio hrope. Noč bdi mirno. Mimo oken beže v temi «tare kmečke hiše, drevesa, reke, k^kor v kakšnem slabem kinu. Mrka stara ameriška polja drve v globokem tuljenju mimo. Protestirajo zoper vse Novo. Posebni vlak se ne ustavlja nikjer. , "Haha, zapojmo Doti in Pop-su podoknico." "Ne. Povemo strojevodji, naj vozi še hitreje," kriči Gla-dyja. (Konec prihodnjič.) Iz JiIn Amerike Zima prltisks^ ¿4 Dne 26. julij«. — Zadnje dni je Čuti povsod tarnanje: "Joj, kako zebe!" Sirom vse dežele je pritisnila zima, ki je potisnila živo srebro v toplomeru pod ničlo. To ae le redkokdaj dogodi v Bue-nos Airesu, ki ima navadno zelo milo in vlažno zimo. V domovini nismo čutili tsko močno mraza kot tu, ker ao naše hiše vse bolj solidno zidane, preskrbljene ao 0 toplimi pečmi in dvojnimi okni, ki branijo mrazu vhod v zakurjeno sobo. Tu ps je vse odprto in ispostavljeno mrssu, tako ds se prezebel človek nikjer ne more pošteno segreti. V Montevideu je še bolj mrzlo; termometer je v pondeljek zjutraj kazal 5 stopinj pod ničlo. Tuk. fašistovsko glasilo "II Mattino d'Itaiia", ki je Francozom, posebno pa nam Jugoslovanom zelo ''naklonjeno" In ki je S debelimi črkami prerokovalo zmago Braziljancev nad Jugo-sloveni pri nogometni tekmi za svetovno prvenstvo v Montevideu, izjavljajoč, da js "il valore della squadra Jugoslava nullo", jo pripisoval zmago Jugoslovanskega moštva sreči in mrazu, ks-teremu Brazllijanci mends niso vajeni. Mi ae temu nereanemu pisanju ne čudimo preveč, ker vemo, da so Italijani mojstri v o-prsvičevanju porazov, ki njim ne gredo po nosu. Tsko ao n. pr tudi umik pri Kobaridu opravičevali, in zagovarjali svoje fl-govsko vojaštvo z izdajstvom Mi ae veselimo zmage Jugoslavije nad Brazilijo, zato nsj Živi zima, če je res kaj doprinesla k temu lepemu uspehu, In naj še bolj pritisne, ds bomo doživeli čim več zmag nažih vrlih nogo-metašev, ki tako častno zastopajo naš narod v Montevideu, in ki ae bodo izkazali, tako vssj mi želimo in upamo, tudi ko se bodo morali postaviti pred spretnejše in nevarnejše moštvo od poraženega. Ce bo Brszllijance, "II Mattino d'Italija" in naa, ki nismo več vajeni hude zime, zeblo še nekaj dni, nič ne stri; bomo, že potrpeli in prestali, saj smo jih morali že mnogo hujžih. Glsvno ds naši zmagajo! Nsvdušenje nsd zmsgo naših nogometašev nss bo tsko ugrelo, da nsa ne bo prav nič zeblo. < ZMAGOVALKA RK08VETX Dal**« ŠUrl »NI» trn t era«, ft | L itai» "ida . im fin * MAMMKMl Nakrežlaa. — Pred kratkim eta ae dali v javni promet dve novi cesti, ki jih je zgradila na-brežinsJca občina. Ena je uravna, na in razžirjena pot, ki drži od pokopaližča do glavne ceste; druga ps je skrajšana pot, ti vodi na železniško postajo* — Letošnja letina kaže prav dobro. Sena ae je veliko nakosilo, .fito in krompir uspsvata dovolj dobro in tudi vi neka trta obeta obilnega pridelke. [ Lipa. — Oni dan bi ae bUs nekomu kolesarju skoraj pripetil« huds nesreč«. Koleaaril j« proti Temnici, ko opazi pred aabo veliko ksčo črnico, ki ae je vil« Čez cesto. Koleser gre neprej, tod« naenkrat plane kač« n&nj in ga silovito udari po hrbtu. K sreči d« se je kačln rep zamotal v kolo, alcer bi se lahko ovila kolesarju okolu v¿ntu in ga sad«vil«. Tako p« je prečke pri kolesu trls, dokler niao prišli kosci s bližnje-ga travnika tn žival pobili. — V bljižnjih Sibeljah ae je poročil g. Furlan Ivan z gospodično Ma-ričko Joganovo iz Skrbine. Sv. Lucij«. — Letoviščarji prihajajo. Gotovo, da pridejo tudi letos v obilnem številu v naš lepi planinski kraj, kjer je toliko naravne lepote in svežega gor* skeg« zraka. — Pri naa fantje čimbolj opuščajo kajenje. Še med ludilci j« več takih, ki pri-žgejo cigareto le zato, d« vidijo, od k«tera «trsni veter pihs. Kal nad Kanalom. — V soboto 21. t. m. se je poročil Alojz Vi-ds, lastnik bolela "Pri zlatem je-lenu" v Gorici, z domačinko Marijo Bavdaževo. Vrtojba, — V nedeljo 22. jun. je n« naglem umrl« v 41. letu življenja Jožefa Vuk. Utrgal« jso ji je po kosilu žilics v glsvi, kri je zalila možgane In revica je podlegla. 911« je dobra vzgojiteljica, skrbmi gospodinje In modra žen«. Zapušča žalujočega mož« in štiri nedorasle otroke. Prvačlna. — Dne 1, jul. je u-mrl Zorn Franc iz zn«ne hiše "Krvlnave". Učakal je lepo ata-rost, in sicer dopolnil je 86 leta Vipolže. — dne 80. junij« j« po doJg* bolezni izmučen izdihnil Skolaris Franc, veleposestnik, tr govec in gostilničar. Bil je dober in vesten go«pod«r ter zaveden mož. Učakal je skoro 70 let življenj«. ,, Idrija In okoliša. — Srečna rojakinj«. Pri banki v Celju je u službena . tudi Idrljčanka Mici Furmanov«. Gotovo ti niti sams ni ptadstavljala, da Mo kar čez noč postala — bogatlnka. Nenadoma je dobil« obvestilo, ds je pri msradni loteriji zadela nič manj ko triatotlsoč dinarjev (0-Icoli 100«000 lir), Ves denar js Is-po vložil« v podjetje, kjer je u alužbena In hodi v službo kot prej. J Poroka. — Poročil ss je Matevž Križlč, gozd. delsvec, z vdovo Msrijo Vončinovo. V Hstsdržlci js umrl inžpek-tor dravske finsnčns direkcije n Gabrovšek Franc v najlepši dobi 87 let. ftemMje. - Dne 1, jul. zjutraj Je izbruhnil na nepojeanjen način ogenj pri Valetu. Moških nI bilo doma. ker so šli v gozd. in ogenj se je hitro razširil, čeprav so ženske pridno gssHe. Trem posestnikom je pogorelo prav ve«. Ljudje ln živins ao rešeni. Posestniku Poijčku je pogorelo žs popolnoma novo gospo-darsko poslopje, petemu pogorel-cu pa je ogenj vpopslil hlev. Tsko velikega požara še ni bilo v vsej naši okoliši. Velika škoda je le deloms krita s zsvsrovslni- ""jtaaea. — Pretekli praznik s« je v neki gostilni sakasnila večjo družba v žlvshnem rasgovoru. Beseda je dalo bsssdo in zsfeJIso deliti birmo. Dragi dan ao ImeH vsi telko glsvo. U* fsssnft ' — Pred dobrim letom ss je več rojakov izselilo v belgijske rudnike. Kersobro piaall, jih je odžlo zs njimi žs več drugih, tako da se naža vasica dobra prasni. Ootall bodo Is mlečnosob! fantje, ki ponoči ro-govUijo po vasi, ' ZaMre. — Umri ims letos pri nsa bogato žetev. Medtem ko jih j« v preteklih letih umrlo celo Isto okoli tt. jih Jo letne še do-oloj H. V treh dneh jo kar iti ženske. ena od teh. Mot. na Guoti Koellieb, je timrla v bol-^feSdvgd M isožtilšltl !jio por let tu slsžbovol. Bil je na 1 «piožno priljsMjsn. Upo«o d* bomo tudi z nasledniki zadovoljni. ' Koaana. Dne 6. jun. je umrl Velentin Vuga v 87. letu. Bil je zidarski mojster in kot tak slovel po Brdih. Rojen n« Gorenjem polju je prišel še mlad v Brda in skoro pred 60 leti v Kosano, kjer si je s pridnostjo in vsrč-noetjo pripravil prav lepo premoženje. . ' i v j • m A še štirje drugi so letos umrli, vai atari 86 let in več, ti-vi p« v Kotam še oaem oeeb starih nad 80 let. — Po vojni je od-41o že nad 70 oeeb v Ameriko in še ao nekateri odpr«vlj«jo. D« bi se le vai vrnili zdravi In tako bogati, kakor so si pri odhodu do-mišljevall. Dne 14. jun. amo pokopali Anton« Modre« Iz Brestjega, Učakal je 63 let. Droge z« elektriko že postav-U«jo. Vseeno smo delec od razsvetljave. Delo prepočasi napreduje, Domopolje. — Niamo se še o-glasill, zato ae dsnes. Pri Zem-ljaku ae Je centa lepo uredila in griček znižal. Šentviška gor«. — Naša kmečka poaojilnica. ki je 8 let dobro poak>v«l« in bi pod požrtvovalnim vodstvom nsši planoti mogla še veliko fcortatltl, ni nsšl« več med nami «trehe. Z«to nas je moral« zapustiti in se izseliti. V Sebreljah so jo radi in z veseljem aprejeli, ker znajo oenlti korist dobra zadruge! V alučaju potrebe bomo hodili zdaj v posojilnico pet ur namesto pet mi-mit daleč. Sedlo. ~ Gospodarji i nujo že vedno dosti skrbi in besed za-stran vknjižbe občinskih del«žev. Up« j o tudi, d« jim bo elektrik« km«lu zasvetila. Rszns drug« javna del« «o p« z« sedaj izo-stsls. Podgora. — Prevozno podjetje Ribi j« ugotovilo, da ae ne izpišeš še nadsljnje vzdrževanje potniškega avtomobila Gorlca-Pod-gora-VlpoMe^Molinut. Podgorci In južni Brici bomo to težko občutili. Barlcovlje. — Pred kratkim ao razsvetlil tudi proseško cesto v Bo vodu in n« Greti, Hraležnejšl M bili, Že bi n«m d«li bolj močno vodno nspeljsvo sli ps, ds nem bi vsaj enkrat na dan namočili gorenjo oeato, koder dvigajo avtomobili cele obiske prahu. ' pMiliNm'-'' Vipava. — Pri nss je «lasti ob nedeljah tsk avtomobilski promet, ds včssih niti čez oeato ne moreš. Tudi nesreč ee precej sgodi. Oni dan ja bil ns vipavskem mostu poškodovan Lipo Andlovec. Prshs j« po glavni in slezenski ulici ns debelo. Glsvno ulico ao začeli škropiti; morali bi tudi druge. Tudi mi smo se zaradi dežjo ss več kot en mesec zskssnlll. Prvačlna. — Mslo ss oglašamo iz Prvsčlne, morda ker nam še neksm dobro gre. Vino amo po večini Že prodsH. TVidi za naprej nsm trta obeta precej. Košnja j« prav obilna. Up«mo, d« leto« ne bo treb« živini poklada-tl dame. — Naši izssljencl is A merike ae nič ksj ne hvslijo. Tu dl denarja nI od njih. h Egipta nam ps nsše Žene In dekleta precej pošiljajo. Skoda, ds nekste-ri ne znsjo ceniti tags denarja Hv. Križ pri Ajdovžčinl, — Zoloaten pogled nudi Očesu nsše polje ob električni napeljavi Goric« - Ajdovščina. Brunnerjevo podjetje Jo namrač pustilo jx>se-kstl vas drevja, majhno In veliko, v šlrokoetl 12 metrov pod ns-peljavo. Travs j« poteptana. in drevje leži vss križem po travi. Ljudstvo ss vpražuja, Ims II podjetje to pravleo In ssksj so to vržl ravno v žssu, ko se ns polju dela s tem največja ¿koda. Kdo nam povrne Žkodo? Volčji grad. — 11. jun. je mod rahlim dežjem trsžčflo v dimnik poseetniks Atolfe. Ožgelo jo 12 letnegs sin«. V «nem lotu jo to že drugI shtžsj v nsšl vssl. Ualeniotl Mo nMrnll Iti n« raoto Groonaboro. N. C. — Tekstilno družb« Con« Co., ki so je «košata prikazati v očeh javnoaii kot nekaka dobrotnlea deUvc^v, kateri so Interesi delavcev sslo pri ■rru. in ki Jo to PBIH tam. da Je zočols boj proti unlo-nhUranjn svojih doUvsev, ki so so udejatvovsll v uniji ter s gibanjem almpstlsirati, nsdalju-ja s svojim "dolom za blagor delavstva". V prihodnjih dneh kg Izgnala Is svojih staaovsn! nadaljnjih sto delavcev, katere ima NA CILJU ■ t"' ■... Slika Frank Hawkaa njviovaga' Mala, « katerim J« pralatrl Mr. dršavs ■ lapsds na vakod v It urah 1} M minutah Irr pr»ko«4l UaSbrrrhov rekord sa S url S» minul. Slika J« bila v»«U ko J« prlaUI na MallWu Cartlaa Kleid. N. Y. RAZNE VESTI Američani So strastni kadilci cigaret Waahington, D. C. — Število kadilcev cigaret v Ameriki ae veča od meaeca do meseca in od leta do leta. Statiatika, ki jo je te dni objavil zvezni (k» pa rt men t zs držsv-ns dsvke, kaže, da ao Američani pokadili v mesecu juliju 11*808,-840.000 (skoro dvanajst milijard) cigaret, eno milijardo več kot v Istem meaecu prejšnjega leta. , . Zvesna vlada je prejela v mesecu juliju 136,667,000 na davkih od cigaret, 18,406,000 več kot v prošlem letu. Nadaljnih dvanajot trupel rudar Jov prinsženlh ns površje filakebum, B. C., Kanada, 28. avg. — Rešilno moštvo, ki Je še vedno na dolu ln Išče trupla ru darjev, ki ao bili dne 18. avg. u biti, ko ss Js pripetile eksplozija v premogovniku Blakebum Goal Co,, je včeraj našlo nsdslj nlh dvanajst trupel rudarjev. Pri ekaploaijl je bilo ubitih 42 rudarjev, toda večina trupel so še vedno nshsjs v premogovniku. (Žrtve eksplozije v omenjenem rudniku je postalo tudi šeat članov SNPJ, kot Je bilo še omenjeno v poročilo, ki ga jo Pro-sveta objavila prod par dnevi.) KlUjskl bsndltl umorili petsto ljudi ftangaj, 28. avg. — Dva tisoč banditov Je včeraj navalilo na mesto Hsngčengčen v provinci Honsn, kjer so pričeli moriti In pleniti. Poročilo govori, ds Js bilo petsto ljudi umorjenih, drugih 800 so bsndltl odvedli s ss-boj In zdsj zahtevajo zsnje odkupnino. * Kraljica Helens bo žls v stan? London, 28. svg. — I/mdon Dally Herald js včeraj objsvil poročilo svojegs poročevslca, da Je kraljica Helena, ločena žena kralja Karola, Izgubila vaako u-panje na spravo med njo in kraljem in da bo v kratkem vstopila v samostan. črni ttrtL ker 00 aktivni v u-pantja 1 ju. ki ga koče kom- Žrtve svetovno vojae la žrtve Napoleonovih vojo Glasom francoske atatletike je atala svetovna vojna francookl narod 1,868,000 ljudi. Razen padlih je trebe upoštevati tudi o-ne, ki so kaanojo umrli In že u-m i rajo na poeledicah ran, tako da doseže število francoaklK Izgub kaka 2 milijona duš. Ootovo je tedaj, da je petletna evetovna vojna zohtevala več žrtev nego Napoleonove vojne od I. ISOO. do 1616. Prvotno so račune M, da Je v Uh vojnah padlo vaega 1,700,-000 ljudi, po ugotovitvah Alberta foyniorja In Kmlla Lav ra, ki sU se posluževali najzanesljivejših virov, pa 00 Napoleonove vojno atale Francijo okoM 460*000 ljudi, kar jo seveda že vedno ogromna izgubo sa Ker p*td Napoleonom oženjenei niao bili podvrženi vojažki nos ti, ae jo velik del možkih nil nrnovndno zgoiUJ in s tas bile Izgube na bojnih poljanah pokrite ln mnoštvo porodov je nadomeatilo izgubljeno človeško silo. Napoleon je baje nekdaj po selo težkih izgubsh dejsl: "Ena sama noč v Parizu to popravi." V teh besedah je mnogo cinizma, vendar, kakor kažejo atstlstlčnl podatki, vsebujejo resnico. Zanimive podrobnosti Is smori-žko zgodovine Mod velikimi nsrodi, ki Imajo stalno akrb, kam a prebitkom svojega naraščaja, imajo Nemci nesporno najtežje stališče. Rusi, Angleži in Francozi lmsjo v svojih kolonijsh že toliko prostora, ds se njih narod lshko žs podvoji, Nemci ps morajo ovoj prebitek oddsjsti v dežele, kjer ga tuja politična oblast rasnaroduje. Tega težkega položaja ao al Nemol često sami krivi in "Vos-sisehe Zsitung" je nedavno poročala o Nemcu, ki je odločil, da Zedlnjene države niao poatale nemška veleaila. Na prvem kongresu aodinjenih ameriških naselbin v Fliadelflji 1. 1774. se jo obravnsvsJ tudi predlog, ds 11 nsj ae uvede v ameriške šole angleščina ali nemžčlna. Za oba predloga je glasovsM po 32 od po. ■Isncev in 66. glas, ki j« odločil to važno vprašanje, J« bil glaa nekega Nemca. Ze v oni dobi Je bilo v Ameriki silno mnogo Nemcev, Mitični odpor proti Angležem ps jo bil tako velik, da bi bili Američani ssvrgli angleščino in se odločili zs nemščino. Odločilni glaa enega Nemca Je povzročil, da je Amerika postala kulturno področje angleškega Jezika. "Voaslsche Zoltung" dostavlja: "Ako bi bil U Nemec za-> voden, bi v Severni Ameriki vladala nemška velesila, drugače bi bila |M»tekla svetovna vojna ln versailleskl mir b| tožil druge,,.." Koliko zlata jo v zalogah bank. Po zadnjih statističnih podatkih leži v zakladnicah raznih bank skupno zs 10.200 mili-Jonov zlata. To znaša g v našem denarju preko 660 milijard. Skoro polovico tega zlata Ima Amerika in sicer: Zedinjene države .1000, Kanada 78, Srednja Amerika 10, Južna Amerika 702 milijona dolarjev. V Kvropt Ima najvež zlata Francija, t. j. 1686 milijonov dolarjev za njo prihajajo Anglija 711, Nemčija 644, Ipanija 406, Italija 27* Belgija 116, Rusija 116 In^PolJ-aka 70 milijonov dolarjev. Angležkl zavodi za gojitev Je- rue ae ne zadovoljujejo več, da svojim oblskovslksm barvali krvavo rdeče, zdaj ao ae ismlelili to, da jfm slikajo na to nohte znake aporta, ki ga imajo obiskovalke najrajši, n. pr. raketo za tenis ali i»rlbor sa erickett. Najbolj priljubljen znak pa jo Igralna karta. Zdravnik bolniku: "Kako ss vsm pa danea godi T Prav ia prav ne posebno do-bro " "AH ste se pa tudi držali diete, kakor sem vam rekel, da smete uživati približno tisto, kar u-tfva majhno dete?" "Da, čleto natančno, gospod doktor! Pojedel eem kožček jote-njega uanja, ss ribenje ia par gumbov P »17 WW1**" SH0B V.KTZ PONDEIJXK, 26. AVGUSTA. Ai» Miltoril: ** t ? PODEDOVANO ZNAMENJE (Povest, ki J* biU nagredene v literarnem kontestu PwwU.) Ko ae j« bil pred leti peljal skozi hribovsko ve«, je Irma stala na šolske« pragu. Njene sinje oči so ga pozdravile z neko ototnostjo in na njena zapuščena ustna se Je razlil bolesten smehljaj. Krog nje so se igrali otroci in mu z rokami mahali v pozdrav. O, kolikokrat je Irma od tistega dne ihtela ob nJem! "Proč!" se je zganil ob tem spominu Les-Jak. "Proč vi spomini! Končano je!" Odganjal jih je in bal se jih je; zakaj bili f> kakor Črvi, ki so otiveli in vrtali v njegovo srce moč-neje in močneje. Pa jih ni odgnal. Kakor polnočne sence so vstajali pred nJim spomini, da kakor tajinstvene sence so bili, ki so bežale druga za drugo mimo njega, se mu režale v obraz in sikale vanj: "Proklet! Proklet!" Uboga Irma! Da, davno je ie. Kadar je imela dan prost, je hodila ure in ure daleč po gozdovih, po blatnih cestah in Izmučena do zemlje prišla v mesto — učiteljica Irma. Ko sta bila skupaj, jo je Leejak ljubil; ko je odšla, je v vrvežu )>ozab!l nanjo. Na svoj dom je ni nikoli peljal. Kako? Kako naj bi peljal siromašno učiteljico pred očeta velepod-jetnika? Vedel Je prav dobro, da oče ne bi nikoli privolil v njuno združitev, pa Jo je zato s silo zatajil v sebi in prišteval k ženskam, ki se jih je otresal po ulicah, beznicah, plesih in varejltejlh. Nikoli ni bil globlje pogledal v njeno dušo, nikoli hotel videti resnice njenih oči, ki so Iz samote tolikokrat gledale v mračno daljo proti mestu in iskale v duši njega, ki /e oni dan privozil mimo In zasadil v njeno srce lažnive besede uresničenja njenih mladostnih idealov, t Stojan Lesjak stopi od okna, si uravna lase In se sili požvižgavati. Potem obstane, obrača pismo In premišljuje. Kaj naj stori? Kako naj jo potolaži? Nehote se je zbal nečesa, zbal se je hlpoms kakor dete temne sence. Vanj so se zajedle temne slutnje, zajedle so se kakor v človeka, ki se zboji samega sebe, ko za hip pogleda vaae, svojo vest In spozna, da je s svojo strastjo oskrunil — otroka. Zabolelo ga je. V njem je vstalo silno In obtožujoče, dokler se nI opotekel k steni in oe zgrabil za prsa. •Irma!" Kakor da jo prosi odpuščanja, Jo bolestno ponavljal: "Irma! Irma!" Ta hip so se prod njega prerill ljudje ln s mrkim pogledom kazali vanj: Morilec! Oskrunil si že toliko nedolt. nih — kdo jim bo vrnil to najsvetejše? Kdo? In sedaj boš moral za kazen živeti z ženo, ki te ne ljubi; s ženo, ki so ji raztrgali srce in tako prodali tebi . . . Lesjak je vztrepetal. Stegnil je roke In strmel vanje. Zazdele so se mu strašne. V njih Je zagledal tanke ročice mladih življenj, kako so se sklepale in bledi, napol otroški obrazi so strmeli proseče vanj: Nikari! Nikar!! In potem so stopala mimo njega mlada dekleta. Njih glave so bile sklonjeno In vsaka izmed njih je imela razdvojeno srce in v nJem srsmoten napis: Oskrunjena, oskrunjena . , , Take so stopale mimo nJega. Šle so — le Irma ju obstala, mlada učiteljica Irma. Razpela je pred nJim roke in v njenih očeh je ugasnila luč . .. Tedaj so prignali predenj žensko, ki ga je ošinila s strupenim pogledom. Mara! Lesjak je vztrepetal. Ta bo tvoja iena! so ukazali. "Bogr Nikoli ga ni klical, ta hip pa je dvignil oči v strop. Strmel Je vanj. Prodali mu bodo telo, srce pa l*> ostalo hladno, ne bo ga ljubilo, kot gn nr ljubi danes — In to bo njegova šena?! Pred njim je sijala črna cev Irminega samokresa. Hulil Je vanjo a topim pogledom. Ze s»' je iztegnila ena Izmed rok po samokresu, ko ga je zamrazilo po vsem životu — občutil Je hlad noto železa — in zbal se je. Omahnil je na stol in sklonjen nad mizo težko hropel. Potem je prijel pero ln napleal na njeno piemo: Irma! Ne kloni pod udarci! Pričakuj me, čim se izboljša vreme. Btojan. V tem čaau se Je tovarnar Hribar nemirno prestopal ty pogledal na uro. Devet! Kaj se ne namerava vrniti? Kaj ga je zadržalo? Družba? Zopet družba? Stopil je k Mari. "Ali si ga zopet kaj užalila T "Nisem, papa." "AH je tudi tebi obljubil, da.se vrne?" "Da," je s tihim glasom hladno pritrdila Mara. "Pozno je," je dodala. "Ako pride, reci mu, da spim. Bojje mi Je tako." Obrnila se je k steni in s silo zatisnila oči. Hribar je stopil na hodnik in ne preglasno pozval Caha-rijo. Naj se odpelje k Lesjaku, mu je rekel, ln naj sporoči, ds Mari nI dobro. "Qoapod," je zaprosil, "ali bi ne mogel iti Jeromen? Mene gospod Lesjak ne vidi rad v svoji bližini." "Poldlčl šoferja in pojdi!" je kratko rsz-sodil tovarnar, ki tokrat za Caharijeva pogajanja nI bil razpoložen. Caharija si je nataknil klobuk ln počasi stopical po stopnicah. Ko sta zapeljala na ceoto, se je šofer obrnil: "Kam?" "Desno, potem levo ln nato naravnost, samo naravnost. Počasi vosKe, človek! Zakaj ste tako hitro zasukali voz? Vsote, moji živci nieo sposobni v taki naglici loviti ravnovesja!" Tako. Šofer je nekaj zamrmral, zaklel po rusko ln madjsrsko, potem pa vozil kakor mu je bilo ukazano. Kako je lepo! Caharija zazeha in se udobno nasloni med blazine. Tudi zavije se. Mraz Je; od nekje piha in Caharija Zleze z znožje, se stisne k prednji steni in utihne. Motor brni enakomerno ln komajčutno posl-bava vos. V takem stanju bi zaspali angeli! In še, ako je gorico 1 Tako lepo gorko, kot je Cahsrlj! v odeji! Šofer vosi, vosi desno, vozi levo, potem naravnost, samo naravnost in čaka na Caharijevo povelje. Ko je prevozil mesto, se je napol ozrl. "Kam?" "Caharija! Vraga!" Avto je obotai — Caharije ni več. Sedeži so prazni, nikjer ga nI. Kje je? Kdaj Je skočil Iz voza? Šoferje položil na čelo prst "Zato je pretkanec rekel, naj vozim počasi!" Zaškripal je z zobmi. To mu je napravil danes že vdruglč l Ko se je zadnjič peljal ž njim k gospe Petranovi, mu je tu-dl^ pobegnil in bfl preje doma nego on z avtomobilom. O, ta Caharija! Šofer je zmajal z glavo, obrnil vos h) zdlrjal proti domu. Sklenil Je, da avtomobila ne ustavi, tudi če spotoma dohiti Caharljo. Kazen mora biti! In ko je vozil v bližini Hribsrjeve vile, je reo opazil človeka, k! se je ta hip urnih korakov zmuznil skosi vrata. Šofer je močno pritisnil na hupo in se nasmejal. "Ha! Danes sva prišla pa oba naenkrat domov!" "Kaj sva že doma?" ae Jo prebudil Cahari-Ja ln prestrašen akočil Iz odeje. "Zaboga! Vo-site nazaj! Vozite — čakajte, da se spomnim! Aha. vozite k Lesjaku!" Ko sta v divjem diru pri vozila do Leeja-kove vile, je skočil Caharija is voza in zdrvel do vrat. Tam jo hipoma obstal in se zamislil. Potem je zdlrjal nazaj k šoferju. "Khm," je sskašljal, "vas sem is sebe; ali veste vi, po čem« greva pravzaprav? Ne morem se spomniti." Šofer je skomignil s rameni, Caharija pa je obktal kraj vosa In se poglobil v bližnjo preteklost. Nato je poskočil, kakor bi mu dal zlatnik. (Dalje prihodnjič.) STRAH (Za Prosveti napiaal A. Adamič) Vračal m* je s zaročenko m sptvhoda. I vira se mu Je obešala trn n»ko in se mujala, da bi \ zdrtala njegov korak. Učitelj Hrast m* je odkril, a! otri t rob- ccm čelo in dejal: jega človeka ko je šele leto dni v trgu! Ozrl se Je — glej, pijanec koraka sa njima, preti s pestjo in zabavlja: "Razumeš, kaj ti? Ce te pozdravim, se mi odzdravi. Slišiš? IV še naučim manir!" Hrast se je ves rdeč ustavil. I-va ga je vlekla naprej: "Pamet. Ivo, pamet!" a bilo .... . . . M ,Je prepozno, kajti nasprotnika Kmalu bova v trgu . Si že ^ i# Trenutno sta ae ,rm,nM ¡drug drugega ustrašila: V pl- "I><>ktf i večji si od mene in težJ jančkovih očeh je plapolal zele-kovsdrtlm tvoj korak, ftl tudi se-|n| tutH,|j alkohola, is Hrastovih k» močan?" Privila ae je k nje-mu. "Ne zliojim zlepa. da. V to-rek vrgel v telovadnici Vila. in koati ao mu pokale " — (¡órela *o mu lica. 1'oalušala ga je, vaa zaverovana v avojega dol. «ajecljal: i m» je Atrcal divji plamen aovrn-štva. 8e je že kdo dal sramotiti vpričo oboševanke? "Kaj hočeš, baraba? Hajd nazaj!" Odločni in divji pogled sta Kihtarja takoj rasorožils, da je gina, ki Je i»ravkar utopil is ob. ceslne gostilne. Dolgim j« salu-tiral in pnsdravil: "Ikdter dan, dober dan! H«-m vas rekel — no? Ali se ne ozdravi?" Zaročenca sta žurila. "Ce se pozdravi, se tudi osdra. vi! Ali sta gluha, ar je krakal pijamek - "Minili aem. goapod. če lepo (Misdravim. da, da —" "Da ram dam-tolel" ln Hraat )« «>pl azi I pijančka po obrasu. Rihtar ae je pograbil za glavo, molčala in se «* »potekel in klecnll na kolena; • «(»k a mu Je x let da v Jarek ob šeg* llraatu Je bilo takoj Žal ; tudi ra je zabodel njen očitajoči po- »•o! Ilraat je pogledal M. ,gWd.| co. i« t tU pred avoja prašna, "V«ak me pe rea ne bo, Iva T lekaata čeveljčka. se Je <>pravtčevaje branil "Ah. Rihtar Je," Je dejala TI "Pamet, pamet! Pojdi v a. M-ga ne pornnš, pijančka, pod rep- t Iva/ Vlekla ga je naprej la drh-ika. razgrajača?" ,tela. ftle sU in je vsdihnil: "Vrag ga vzemi I" Zopet ga je pogledela In še bolj oči U J oče. PoepešiU sU ko. rak "Kam bsšlš?" se je usUvll ln se ozrl nazaj. — "Olej ga!" Rih tar jo Je zopet ubiral za njima !n kaj podjetno je mahal s roka-ma. Pretil je In kričal kUtvice. Kaj sedaj? "Saj sem vedela!" je kllknIU Ivg. Toda Hrast nI dolgo premišljal Z dekletom je prestopil cental Jarek. MahnlU aU jo pre. ko krompirjevlce. RlhUr sa njima. Za koruzo kot za zaklonom sU tekla in ae ueUviU šele na neki osari ob atmišču. Ondi je ugledal Hraat arp in ga dvignil, da se je taleakeUI v sotneu. Hro. peč se Je okrenil na peti. Tedaj ps se Je tanukal tudi Rihtar in — pobegnil. Kakor pes. če ae skloniš na centi Preganjalca aU ae globoko odda-hniU. — Ali je vae to kdo videl? Kdor je hotel; delavke, ki eo pu lile stmišče. so ae glasno jsle. Ae lati večer je učitelj Hraat s vedel vae In še veliko več o Rih-tarju, kakor se je nadejal. Ren. marsikdo so je bal tega nopridi|»rava In — ojoj I — tudi ubijalca Raje Je prod leti potolkel do smrti aoeeda Urbana, sa-kar ae je moral poatiti veliko, ve- in da nikdar ne sme v trg. Nihče pa se ni spominjal, da bi že bil videl župana ali pa orožnika, ki bi po trgu razgrajajočega klateža popadel in ga odvedel pred trški kanton onkraj meje! ( Za Hrasta so nastopili akrbi polni časi. Takoj, že drugega jutra se je grede v šolo zaletel na vogalu v svojega nasprotnika. Vrglo je oba: enega na sredo ceste, drugega v zkl. Hrast se je prihuljil ln odhitel v šolo, Rihtar pa je sredi ceste s povzdig-njenim kasalcem pretil za njim. Ob enajstih Je poklical šolski upravitelj zelo raztresenega učitelja v svojo pisarna — Koga u-gieda ondi, ko odpre vrata? — Rih tar j a, ki je sukal klobuk pred globoko zamišljenim upraviteljem. Hrast ni niti stopil. "Kaj hoče Slodej ?" V svojem razredu je zaklenil vrata od snotraj. Učenci ao stegovali vratove, a navlhanci v poslednjih klopeh so že pričeli striči s prsti. Zamigalo je tudi že nekaj palcev "Nihče nikamor!" se je razjezil učitelj. Kmalu potem je nekdo trdo in zopet, a glseneje potrkal na šolska vrata. Učenci ao opozarjali, toda učitelj je bil gluh. Sel je in se zaletel med klopi. Ravnilo je zažvižgalo. Najbolj vztrajnega o-pominjevaka je zlaeal. Sploh je bil že vee dopoldan nasajen Ko so šotarčki zdrdrah iz razreda, je oetal previdno v šoli. A ie ga je prijel upravitelj, zakaj je razred zaklenil. "Ste bili vi? Oprostite, gospod vodja", se je osupel opravičeval. Potem sta se posvetovala. Hrast nI olepšava! ničesar in tudi ne protiravsl; Izrazil je le svojo bo-jazeožl "In če me napade is saaede? Kar sem čul o njem, ne obeta nič dobrega." "Mladenlč-zaletel," se je zopet zamislil gospod vodja. "Pa zakaj je zahteval, naj vas kaznujem? Menim, da je že sam strah dovolj huda kazen, hm." 'Strah ? Mene ni strah, le sram me je'", Se je lagal Hraat •Sram? Hm. Tudi Rihtar ju je hudo, ker ste gs osramotili celo javno, kakor trdi. Res tudi je barab*, se vleče za svojo čast. Grozil je, da bo ln da mora obračunati s Vami. Kako, ni povedal. Prosim, ksr sami se poravnajte z njim, toda pazite, ds ne bo trpel nšš ugled. Kaj je tega treba!" "Kaj je tega trebs", se je ves poparjem ubadal Hrast. "Mar bi jo bil poelušal! Ivlca je pametno dekle." Debelo pa je gledal pri kosilg in kar žlico je odložil, ko mu je sodni kancelist pripovedoval, da je bil Rihtar le naveesgodaj na sodni j i, kjer hotel, da mu napišejo tožbo. Ko mu je sodnik rekel, naj pri-nese kolke, ss je užajjenec kornčil: "Kaj, še kolke? Ali bo moja čast oprana s kolki? On me je po obrazu, jas pa naj kupujem za to kolke? —TO je oalarljal" Napodili sa ga. "Rajši ae sam pomenim nJim!" je vpil in ropotal po stop-nicah. "Tako je dejal r ao je ustrašil Hrast. "Tako, taka saj j« tiiM^f Jan." Hraat u Je postalo Ae bolj teeno pri arcu. Pijancu in nenenemu vosu oe je trsfaa ogniti, kaj šele žganjarju Rlhtarju, Id jb viti vsega ubijalec, ojoj! Od tedaj je.nosil Hrast v žepu nabit revolvssl Podnevi ni več u-gledal svojega sovražnrka. Bog sna j, kje je ta koval svoje pe-ktenake načrte! TVm bolj pa se je Hrast bal noči. Tedaj n! nikdar hodil p« hodnikih, pač pa sred! ceste. Mir n! mogoče, da ga napade beratfca la kake Kot ponosen človek je skrbno prikrival avoj strah prod vsakomur, tudi pred nevesto. Celo prezirljivo ne U je nasmehnil U pomilovalno fllsneril od do glave, češ. lunini mar.. . Toda prsih je kljuffcl črv. akrb mu je rssaU brasdi na čelu Rilo Je r I sUšU Hrast ka lviea v tupnišča k nju. Nssaj grede ata arodi trga je poproeil umaknila aU os v gostilno. Toda le Ju je u glada! sovražnik. Nieta še n.ti doMla pijače, jo je ie pri motal Rihtar aa njima VetefcritiéjR trenutek! oe je Upal — apaka. jej, jo posabil ■ «»netila jMnm rite "Bog daj, Tinček!" je zdajci sladko zasvirala goepodična Iva. Kaj boste? Hočete piva, vina? Merica žganja, kaj ne, goepod Tinček? Cicika!" je naročala natakarici, "dajte goapod u Tinčku alivovke, potem pa vrček piva." "Hvala lepa, hvaU. Vi ste dobri, ja, vaš gospod pa ni, veste", o kazal na Hrasta. "O, tudi jaz nisem slab človek, a še v mojem imenu izpijte nekaj vrčkov ali Hter vina", je hitel ženin. "Micika, hitro, hitro!" Ne, Hrast ni bil bojarljivec, pa vendar mu srce ni dalo da bi ne zavpil: Tak kje si, Micika?" — 'oda Micike kar ni bilo in je ni hilo. Ivica se je smehljala, zadrega je biU velika. Hrastu se e oroeilo čelo. Rihtar ae j« željno oziral proti vratom. A že je prihitela natakarica. Rihtar ji je vzel vrček iz rok, pa je prietopil k mizi: Bog živi ženina in nevesto! >a bi bila srečna! Na mnoga leta in na vaše zdravje! — Gospod, zadnjič ate me^s vendar nekoliko preveč,/xaj —? Pozabimo in bodimo spet prijatelji! — Dajte roko." In Hrast je kajpak krepko stisnil pon u j ano mu roko. RAZNO M uniči ja iz kokaina Doslej so kokain uporabljali te-v zdravniške s vrhe, razen v kolikor so ga ponjuhali ljudje, ki ao vdani mamilom. Sedaj pa je angleški kapetan B. Harris iznašel naboje iz kokaina, ki bodo prišli v rabo pri zasledovanju zločincev. Ako isetrelek pronik-ne pod kožo, je zločinec za nekoliko čaea popolnoma mrtvouden in ga zasledovalci prav lahko u-kroté ter odpeljejo. Doslej stražniki v različnih državah niso i-meli streljati na beftečega zločinca, dokler nieo bHl sami v nevarnosti. TV> je prišlo prav zločincem, ki si niso pomišljali streljati na zasledujoče jih stražnike. Tudi so se lahko ranjeni oteli, ali pa uporno branili. Kokainov naboj pk jim oboje onemogoča in je zdravju U za nekaj čaea škodljiv. Kapital Harria je avojo is-najdbo preizkusil na zvereh ter je na ta način ujel živega leva. Novo munidjo bo v najkrajšem Čaau uvedU ameriška policija Raziskovanje puščave Gobi Sir Aurel Steln se je odpravil na pot s ekspedicijo, ki hoče v kitajskem Turkestanu raziskati pot, po kateri je v starem veku prišla svila is Kitajske v Evropo. Gre sa podjetje, ki je za znanost silno važno in tudi ne brez nevarnosti. Odprava hoče prepotovati nad 9000 km na ponijih in peš. Avstrija — prva v Evropi Dunajsko zdravniško društvo je na temelju statistik ugotovilo, da Ima Avstrija med veemi evropskimi državami sorazmerno največ nezakonskih otrok. Polnih 26 odstotkov vaeh novorojencev rode neporočene mate- PO UPORU JETNIKOV Radi aečlevešldk razmer, ki vladajo v ameriških ječah, ao spori v njih vedno bolj pogoati. V zadnjem kravata v jetniiniei na Welfare lalandu, N. Y„ pa ao Igrali raaai predsodki glavno vlogo, ko ao udarili belokoici po ¿ra. eih radi vprašaaia, kdo aaj monopoli žira igrali We oporiščae žoge. Runi predsodki ao aeveda odmev razmer v deželi. Boj med jetniki je trajal pol ure prefeo je bU potlačen. Na aliki je videti jetnike. Id ae vračajo poraženi v jeio. re. Pri tej številki bi človek mislil, da gre večina teh nezakonskih porodov na rovaž pregrešnemu Dunaju, toda izkazalo se je, da prednjačijo v tem oziru pregrešni prestolnici t pobožna Gornja Štajerska, Solnogražka, osobito pa nemška Koroška. Krški okraj Am je imel preteklo leto med novorojenci 80 odstotkov nezakončkov. Dunaj sam je celo za en odstotek pod povprečnostjo. Za Avstrijo pride Švedska, toda v.znatni oddaljenosti, za to pa Nemčija. Odhod jnrnikov Rojakom, ki so v bližnji bodočnoati namenjeni v stari kraj, se mudijo sledeči psrniki: 27. svg. —lile de Fraaee na Hsvre. 28. " —New York na Hamburg 17. " —Bor angaria na Cherbourg 29. " — Majestic aa Cherbourg. 80. " —Europa na Bremen. 1. sept.—Parle na Havre.. 2. H —Vukania na Trst. 2. " —Leviathan na Cherbourg 8. " —Mauretania na Cherbourg 6. • —Leviathan aa Cherbourg. 0. " —Bremen na Bremen. 10. " — Aqaltania na Cherbourg 11. " —Hamburg na Hamburg. 12. " —lie da France na Havre (Skupno potovanja). 12. " —Olympic na Cherbourg. 17. " —Europe na firemen. 17. H —Berengaria na Cherbourg. 10. " —Majestic na Cherbourg. 19. " —Peris na Havre. 20. " —Cleveland na Hamburg. 20. " —Saturnia na Trst. 24. " —Bremen na Bremen. 4. okt. —file da France na Havre. 4. " —Europe na Bremen. 8. " —Vuleaaia aa Trat Za cene kart in droga pojasnila aa obrnite na spodnji naslov. Potniki, ki nieo poeebno "pri denarju," naj nam pišejo po spis: "Kako aa najceneje potuje v stari kraj.M Vaa pošiljka naslovite: LEO ZAKRAJBKK MidtowaBaakofNewYork ISO—tik Ave* New York, N. T. Znamenje (July 31, 1930) pomeni, da vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pra-vočaano, da vam lista ne asta-rimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bi) plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen valed napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari ia novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $6.00 ln za pol leta pa $3.00. Člani SNPJ doplačajo $4.80 za leto, sa pol leta $2.40. Za mesto Chicago in Cicero za leto $7.50, pol leta $3.75, za člane $6.30. Za Evropo stane za pol leta $4.50, za vse leto pa $9.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo aamo 50c sa poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na nssUv: ' Mladinski List stane za celo leto $1.20. Upravništvo "PROSVETA" 2657 S. Lawndale Ave., Chicago SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja evojt publikacije ln ie poeebno list Proeveta za koristi, ter potrebno Agitacijo svojih društev in članstva in za propagando svojih idej. Nikakor pa ne sa propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija ima običajno svoje glasilo. Torej agitatorični dopisi in naznaniU drugih podpornih organizacij in njih društev naj se ne pošiljajo listu Proeveta. ■ T- ..' ' v' rrrrrrrr \"w ini*>•* v" v* Tiskarna S. N. P. J. Menu nt V TISKARSKO OUT SPADAJOČA DELA Tlak* vabila sa vsoMco in afitio, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letak« itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-■mm, angtoarum jesflra in drugih yODOTVO TBBLARNK APELIRA NA ČLANSTVO &N.PJ« DA HKDVINK NAROČA X SVOJI TISKARNI Vsa pojaanfla Me vodstvo majsko delo prvo vrata. S. N. P. J. PRINTERY MP« S» Liwlili 'Avon* f . CHICAGO, B£ TAU SB D0S8 SA tSUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA